CJlisno^-So^tialistKM delovnega ljudstva za Podravje št. 7 PTUJ, 19. februarja 1965 Din 25 Letnik XVItl. »Tednik« Izhaja pod tem skrajfa- nim imenom od 24 nov l«61 aa- Ije na predlog Ob61ns»cth odborov SZDL Ptuj m Ormoi - Udaja zavod .Tednik*. Ptu] — Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — Uredništvo In uprava Ptuj Lac- kova 8 — Tel 158 — ftt tek ra- kuna: NB Ptu) 804-19-«03-72 — Tiska tasoplsmo podjetje .Marl- t>orskl tisk« — Rokoolsov ne vra- čamo — Celoletna narofrnina za tuzemstvo 1250 za inozemstvo 2500 dlTJ Z 21. SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE PTUJ Potrebno skupno reševanie problemov Na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, ki je bila v sredo, 17. februarja 1965, sta zbora odobrila poročili sveta za prosveto in kulturo in sveta za varstvo družine in socialno varstvo, ko sta na njiju dala svoje tehtne pripombe za bodoče delo, enako pa sta tudi uspešno rešila ostale predloge, ki so bili sprejeti na dnevni red. Glavna ugotovitev sveta za prosveto in kulturo glede dela, problemov in uspehov pokrajinskega muzeja, zgodovinskega arhiva, knjižničarstva, telesne kulture, kulturno prosvetnih organizacij in gledališča je v tem, da bo potrebno v bodoče za to področje več skrbi, več sredstev in manj razdrobljenosti pri reševanju vseh problemov, ki kažejo na skrb za dvig kul- turne ravni naših delovnih ljudi. Svet za varstvo družine in so- cialno varstvo pa je pokazal s svojim poročilom na tisti del skrbi skupnosti za občane, od do- ; jenčkov do onemoglih starih,. ki jih ne zmorejo družine same, občani brez družin in krajevne skupnosti v skrbi za zdravega, pravilno izobraženega in vzgo- jenega, za delo sposobnega in pozneje tudi na počitek po delu pripravljenega delovnega člove- ka iz občinske skupnosti. Ob splošnem prosvetnem in kulturnem razvoju po svetu bi morali odpravljati vse nevarno- sti, da bi naši delovni ljudje na tem področju zaostajali za "de- lovnimi ljudmi iz drugih občin, ki obravnavajo vprašanje pro- svetne in kulturne dejavnosti in možnosti za njo z večjim razumevanjem, z večjo požrtvo- valnostjo in tudi z večjo pri- pravljenostjo na materialne žr- tve. Enako ne bi smeli prezreti, da je pravočasna in učinkovita skrb za varstvo družine ter za socialno varstvo del vseh skrbi za delovnega človeka, ki se od- dolžuje skupnosti za vse z vest- nim in marljivim ter učinkovi- tim delom. Družine same ne zmorejo povsod vseh teh skrbi, ker jih prehiteva čas, ne zmo- rejo jih tudi vaške in krajevne skupnosti, ker nimajo za to pov- sod materialne osnove, zato pa jih mora razumeti in obvladati vsaj širša skupnost, kolikor ima za to možnosti. To so bile glav- ne ugotovitve tudi v diskusiji po poročilu sveta za varstvo dru- žine in socialno varstvo. Nekaj konkretnih ugotovitev iz poročila sveta za varstvo dru- žine in socialno varstvo bomo lahko objavili prihodnjič. Iz diskusije po obeh poročilih je bilo razvidno, da so odbor- niki pravilno razumeli ugotovit- ve v poročilu in svarilo, da bo potrebno obe področji obravna- vati brez odlašanja in z občut- kom odgovornosti, pa ne samo pred občinsko skupščino, tem- več predvsem v krajevnih skup- nostih in v vseh organih na nji- hovem območju. Ne gre samo za nabavo novih knjig, za ureditev raznih pro- storov, za nabavo opreme za dvorane itd., temveč gre pred- vsem za organizirano, skupno obravnavanje v^eh p^ blemov s teh področij, ker je vsako drob- ljenje sredstev in skrb' za uspeh in napredek enako nevarno kot razmetavanje s sredstvi. Bodoča politika občinske skup- ščine do raznih načrtov in želja bo morala poskuse koncentrira- nja prevelikih kulturnih objek- tov na ožjem območju (Markov- ci, Gorišnica, Muretinci, Zavrč) preprečevati, če želi, da bi se izognila na eni strani razmeta- vanju. s sredstvi na račun raz- nih načrtov in želja raznih or- ganizacij, na drugi strani pa podpirati prizadevanja združe- nih krajevnih skupnosti in or- ganizacij ter dr-5tev (Haloze, Slovenske gorice), da bi zgradili skupna poslopja za skupne po- trebe in namene, ne pa vsak svojih. Potem tudi ne more pri- ti do tega, da bi ostala začeta poslopja nedovršena, da jih ne bi mogel nihče vzdrževati ali da jih ne bi s pridom uporab- ljali. Samouprava ne pomeni drobljenja načrtov, sredstev in ljudi, temveč združevanje in organiziranje, da bi dosegli skupne cilje. In tega je še pre- malo na vseh področjih in zato tud, niso doseženi uspehi, ki bi Jin že lahko dosegli. V razpravi o varstvu družine in socialnem varstvu so poka- zali diskutanti na razne zaskrb- ljujoče pojave na škodo družin kot celote, na škodo otrok in na škodo ostarelih in onemoglih zlasti na podeželju. Mlajši starši vidijo predvsem sebe, svoje načrte in cilje, kar škoduje njihovi družini in skup- nosti. Z zaposlitvijo v inozem- stvu prihaja do vprašanj, ki segajo na širše področje, čez meje družine. Nekaj odbornikov je predlagalo, da bi se bilo po- trebno zanimati pred izstavit- vijo potnih dokumentov za od- hod v inozemstvo, kakšna za- gotovila puščajo starši, ki želijo oditi v inozemstvo, doma osta- lim otrokom in svojim staršem, da ne bodo otroci brez varstva in nadzorstva, da ne bodo za- ostajali v šoli in da otroci in starši ne bodo ostali brez sred- stev za preživljanje ali brez pomoči za opravljanje del na posestvih, ki jih ne zmorejo niti otroci niti ostareli. Drugi so zo- pet predlagali, da bi bilo po- trebno, da bi zagotovil varstve- ni organ pri vsaki premoženjski spremembi, da ne bodo ostali ostareli starši kljub marljivosti in varčnosti nazadnje brez sred- stev za preživljanje. Dogaja se, da se morajo starši sicer dobro situiranih otrok obračati na skupnost po pomoč, ker so jih otroci z raznimi delitvami spra- vili ob vse, da nimajo nazadnje niti primernega bivališča, pre- skrbe in ostalega, kar jim je za vsakdanjost potrebno. V ptujski občini je 11,58 kme- tij z nad 1800 ostarelimi ljudmi, ki pričakujejo vsaj od skupno- sti. da jih bo oskrbela za leta, ko ne bodo več mogli delati in skrbeti zase. In ta leta so za mnoge že tu, mnogi pa so jim zelo blizu. To je problem, ki so ga nekoč reševali s preužitkarskimi po- godbami. danes pa je čisto dru- gačen in v zvezi z razvojem kmetijstva ter z velikimi spre- membami v naši skupnosti. Mlajši svet prenaša svoje ob- veznosti na skupnost, da bi si { sam čimbolj olajšal življenje, čeprav na račun svojih staršev, I Zakoni naše skupnosti zagotav-' Ijajo državljanom vso potrebno zaščito, le da se jih premalo poslužujejo prizadeti posamez- niki in celo prizadeta skupnost. Tozadevno bo potrebna v bodo- če večja doslednost, kjer je za njo tudi materialna osnova; pri njej so mnogi najbolj prikraj- šani. V ostalem je bilo na tem za- sedanju skupščine sklenjeno, da bo znašal od 1. marca 1965 dalje občinski prometni davek od prodaje na drobno 6*/o namesto dosedanjih 5 ®/o, kar bo dalo občinski skupnosti z okrog 50 milijoni dinarjev le 25 «/o dohod- ka, ki ga izgubi občinska skup- nost s sedanjo odpravo dopol- nilnega proračunskega prispev- ka iz osebnega dohodka iz de- lovnega razmerja, ki je znašal od 1. maja 1964 dalje 15 Vo, prej pa 10 "/o. S prenehanjem veljavnosti odloka o ustanovitvi skladov krajevnih skupnosti pridobijo krajevne skupnosti sredstva iz skladov krajevnih odborov na svoj žiro račun. Iz njega bodo financirale potrebe komunalne dejavnosti in družbenih služb po finančnem načrtu m programu krajevnih skupnosti. Tozadevni odlok je bil tokrat sprejet. Nadalje sta bila še sprejeta odloka v zvezi z volilnimi eno- tami za volitve odbornikov v občinsko skupščino ter odlok o zborih volilcev in zborov de- lovnih ljudi za volitve odbor- nikov občinske skupščine. Spre- menjen je sestav občinske vo- lilne komisije. Dosedanji člani svetov občinske skupščine so razrešeni in imenovani novi čla- ni in končno sta potrjena in- vesticijska programa za osnov- no šolo Majšperk in za zdrav- stveno postajo Majšperk. Podrobnosti iz zadnjih točk tokratne seje občinskih zborov bomo lahko objavili v poznej- ših številkah. V. J. Več razmišljanj o perspektivnem razvoju kulturne dejavnosti Občinski odbor SZDL Ptuj je sklical razgovor z nekaterimi vodstvi kulturno prosvetnih or- ganizacij o najvažnejših proble- mih v kulturno prosvetni dejav- nosti v občini, o pripravah za praznovanje 20-^etnice osvobo- ditve in o pripravi pr-—^ma za razvoj klubskega življenja. Aktiv jf uootovil, da je za na- daljnji uspešni razvoj kulturno prosvetnega življenja v občini potrebno intenzivneje razmišljati o novejših oblikah dela kultur- no prosvetnih organizacij. Pri tem je upoštevati zaključke IV. kongresa kulturno prosvetnih or- ganizacij Slovenije ter potrebe in pogoje dela v občini. Povsem zmotno je mnenje, da z uvaja- njem novih oblik zanikamo po- trebo po ohranitvi dosedanjih uspešnih tradicionalnih oblik. Pri sestavi enotnega občinskega kon- cepta kulturne politik^ naj sode- lujejo poleg kulturno prosvetnih organizacij tudi delovne organi- zacije, krajevne skupnosti, pro- fesionalne kulturne ustanove, družbfne nraanizacije itd. Kultur- no prosvetne dejavnosti ne sme- mo prepustiti stihiji, vedno bolj jo moramo povezovati z vsem našim družbenim razvojem in za- gotoviti ji moramo ustreznejšo materialno osnovo. Zavedati se moramo, da smo kulturno pod- ročje doslej j-recej zanemarili — zaradi objektivnih in subjektiv- nih težav —, jasno nam pa tudi mora biti, da je za razvoj in kre- pitev samoupravnih odnosov po- trebna višja kulturna raven de- lovnih ljudi. Aktiv tudi meni, da naj bodo priprave kulturno prosvetnih or- ganizacij za praznovanje 20-let- nice osvoboditve sestavni del vseh občinskih priprav na ta ju- bilejni praznik. Razvoju klubskega življenja bo potrebno v bodoče posvetiti več pozornosti kot doslej, zlasti če upoštevamo, da zaostajamo v tem pogledu za nekaterimi drugimi slovenskimi občinami. Klube je potrebno čimbolj približati delov- nim ljudem predvsem na pode- želju, kjer se vedno bolj kaže potreba po občasnem in stalnem zbiranju ljudi in potrebo po šir- ših in javnih obravnavah mnogih družbenih, gospodarskih, kultur- nih. zdravstvenih in drugih vpra- šanj. V kratkem bo imenovana komisija, ki naj pregleda pogoje in možnosti za ustanovitev klu- bov v nekaterih krajih. Za uspeš- no delovanje klubov so potrebni ustrezni prostori, finančna sred- stva, sposobni kadri in dobri vse- binski programi. Program razvoja klubov je potrebno vključiti v 7-letni perspektivni program družbenega razvoja občine. Odbor za pripravo praznovanj ob 20-ietnici osvoboditve že dela I v petek se je prvič sestal 15- članski odbor za pripravo praz- novanj ob 20-letnici osvoboditve, ki ga je imenoval občinski od- bor SZDL Ptuj. V njem so pred- stavniki občinskih vodstev dru- žbeno političnih, družbenih in društvenih organizacij, zvez in zavodov. Odbor je razpravljal o oVvirnem programu poslov, ki se bodo vrstili skozi vse leto. Osred- nja proslava bo v prvi polovici maja v okviru medobčinskega sodelovanja bratstva in prijatelj- stva, nato bodo sledili telesno- vzgojni nastopi v tednu mlado- sti, v avgustu pa občinski praz- nik. Prav tako bo potrebno po- svetiti poseben slavnostni pouda- rek vsem ostalim prireditvam ob letošnjih državnih in nacionalnih praznikih, prireditvam kulturno prosvetnih organizacij in zgodo- vinsko pomembnejšim krajem iz NOB. Odbor je pozval vse druž- bene in delovne organizacije, naj čimprej pošljejo odboru svoje programe proslav, ki jih bo po- trebno časovno in vsebinsko vskladiti z občinskim. O podrob- nostih programa bomo še poro- čali. R. F. Predvolilne priprave na ormoškem območju Krajevnim kcraferencam SZDL je bila v predvolilnem obdobju na ormoškem območju odrejena pomembna naloga. Na njih se je temeljito in vsestransko razprav- ljalo o pripravah na volitve in predvolilno vzdušje se v občini stopnjuje. Ob tej priložnosti so KO SZDL ocenile delo občinske skupščine in posameznih odbor- nikov ter razpravljale o načelih demokratične kadrovske politike. Konference so odprle vrsto pro- blemov, ki so bistveno vplivali na večje razpoloženje volilcev. Važnejši problemi so bili rešeni, al; pa bodo v kratkem. Vse družbeno politične organi- zacije v občini so imele na dnevnem redu probleme predvo- lilne aktivnosti. Na vseh po- membnejših sestankih in sejah krajevnega in občinskega pome- na so navzoči govorili o pripra- vah in pomenu volitev. Volilno komisijo so izvolili na občinskem političnem zboru. V njej so zastopane vse družbene organizacije, ki so sp anqaž'ra1e v predvolilnem obdobju. Komisi- ja je imela štiri sestanke. Raz- pravljala je o programu predvo- lilnega dela, o strukturi novih odbornikov, o pripravah na an- keto ter o ustanovitvi pomožnih teles. V te sodijo kadrovski, or- ganizacijski in propagandni se- kretariat. Struktura kandidatov za odbornike občinske skupščme je prilagojena strukturi prebival- stva v občini. Anketa, v kateri je sodelovalo 5998 ali približno 90«/o volilcev v občini, je prikazala želje ljudi. Evidentiranih je bilo 51 kandida- tov. Z anekto se je za 13 kandi- datov odločilo 43 ®/o volilcev. Največja slabost ankete pa je bi- la v tem, da ni bila evidentirana nobena žena. Na kandidacijskih sestankih in občnih zborih sindikalnih po- družnic je evidentiranih 55 kan- didatov in od tega 17 žena. V zaključni fazi kadrovskih priprav so bili plenum občinske- ga odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta ter razširjeni sestanki odborov SZDL Na os- novi številnih razprav in teme- ljitih analiz je bil sestavljen se- znam verjetnih kandidatov za odbornike občinske skupščine. Na osnovi te ankete in zaključ- kov razširjenih sestankov SZDL bodo predlagali člani SZDL na zborih volilcev v občinski zbor 22 kandidatov. rodno ljudsko stranko o sloven- skih kandidatih na njeni listi, ustanovili lastno politično skupino pod naslovom Koroška volilna skupnost. Značilno je, da v svoji deklaraciji poudarjajo, da ljud- ska stranka ni nikoli pokazala zaniman.ia za slovensko manjšin- sko vprašanje. Vietnamsko vprašanje še pre- vladuje v trenutnih mednarodnih odnosih Nihče namreč še ne mo- re zanesljivo odgovoriti, ali po- menijo trije večji napadi ameri- ških letal na severnovietnamska obmejna mesta pričetek širših napadov ali samo »resno grožnjo«, s katero naj bi zavrli — kot trde Američani — dotok vojaške po- moči od zunaj južnovietnamske- mu osvobodilnemu gibanju Viet- kori/g. DOMNEVE IN DEJSTVA Nobenega dvoma m, da je naj- novejše napadalno dejanje odo- bril predsednik Johnson po več- kratnih posvetovanjih s člani ka- bineta. Predsednik ZDA pa na drugI strani ni zanikal svoje po- prejšnje izjave, da vojne ne na- meravajo razširiti preko sedanjih meja. Ce se pn tem spomnimo, da so ameriška letala bomoardi- rala tudi določene obmejne kraje v Laosu im da so zasula nevezano Kambodžo s propagandnimi lepa- ki, v katerih ostro napadajo po- litiko aktivne koeksistence pred- sednika Sihanuka in mu hkrati očitajo, da je postal »orodje v ki- tajskih rokah«, potem je težko verjeti predsednikovim izjavam. V ameriškem tisku zasledimo najrazličnejše komentarje o ic.m, kako si predstavljajo nadaljnji razvoj dogodkov v Indokini. Trezni komentatorji in trezni ljudje v vladi opozarjajo, da utegne vsakršna razširitev vojne v tej ali oni obliki povzročiti šir- šo vojno nevarnost. Opozorila iz Pekmga in Moskve ne kaže je- mati samo kot propagandne izja- ve. Na drugi strani se kažejo med »bojevitimi krogi« v ameri- škem generalnem štabu (Pentago- nu) in med ameriško desnico v demokratskem in republiškem ta- boru dvojne težnje. Največji skrajneži so pripravljeni z razši- ritvijo vojne tvegati celo snopad s Kitajsko in pri tem namiguje- jo na »jedrske prijeme«. Nekoli- ko »treznejši« so za razširitev vojne, vendar tako. da bi sproti proučevali reakcijo v Moskvi m Pekingu in da bi pač napram te- mu omejevali oziroma razširili bombne operacije. Med vojaškimi vrhovi bržkone ni nikogar, ki bi se zavzel za najbolj normalno pot, o kateri govori tudi tremi del kongresni- kov — za pogajanja za zeleno mizo. Tu seveda ne gre samo za predlog generalnega sekretarja U Tanta o pogajanjih neposredno prizadetih, to je o nekakšni novi ženevski konferenci, (mnenie Ju- goslavije in pobuda Franciie) temveč tudi za pogajanja v ož- jem krogu, to je med prizadetimi velesilami. Da tu ni mogoče obiti Kitajske, je seveda razumljivo. Kaže, da ie predsednik Johnson vsaj za sedaj klonil »zmernejšim« vojaškim krogom, k'^ je dovolil bombardiranie nekaterih sevsr- novietnamskih mest. ODGOVOR Ali so očitki, češ da ■ gibanje Vietkong pomoč naj in da se samo tako .nore ohraniti, realni? Znano je, da so Američani v obliki vojaške m gospodarske pomoči južnovietnamskim reži- mom pripeljali ogromno vojaške- ga materiala in da so s svolimi »svetovalci« ter specializiranimi enotami dodobra izurili ju^no- vietnamsko armado. Ce torej gibanje Vietkong ne imelo široke ■Dodpore domačega prebivalstva, bi tak vojaški stroj že zdavnai Vietkong zadušil. Dejansko pa je res. da ima Vietkong prav naj- močnejšo zaslombo pri domačem prebivalstvu in da je korupcija pa- ralizirala borbeno sposobnost re- žimskih čet. Južnovietnamske osvobodilne enote so v odgovor na ameriško bombardiranje odgovorile z okrepljenimi napadi na vsem južnovietnamskem področju in s tem pokazale svoio živlienisko sposobnost in gibčnost. Demon- stracije proti ameriški agresiji širom sveta pa kažejo, da se na- predna svetovna iavnost z na- siljem kjerkoli na svetu ne stri- nja. Ostali dos^odki ODNOSI BONN—KAIRO—TEL Avrv Trenj med Zvezno republiko Nemčijo in ZAR zaradi predvide- nega obiska predsednika vzhodno- nemške vlade Ulbrichta v Kairu smo se dotaknili že v zadnji šte- vilki. Ta trenja postajajo še moč- nejša sedaj, tik pred samim obi- skom, ko .je več ali manj jasno, da v Kairu ne bodo odrekli viso- kemu vzhodnonemškemu gostu gostoljublja, četudi si zahodno- nemška vlada še to prizadeva. Predsednik Naser je v razgovoru z nekim zahodnonemškim časni- karjem v sredo dejal, da bo ZAR priznala vzhodnonemško vlado, če bo Bonn uredil diplomatske stike z Izraelom. To je pravza- prav grožnja nemški diplomaciji, ki se v najnovejšem položaju še ni znašla. Bivša vladna predsednika Zve- zne republike Nemčije in Izraela — Adenauer in Ben Gurion — sta svoj čas v okviru »častnega dolga« Nemčije zaradi uničeva- nja Zidov v nacističnih časih sklenila tajni sporazum v nem- ških dobavah orožja za izraelsko varnost. Bonska vlada je sedaj v želji, da bi pomirila Kairo, predložila izraelski vladi, da bi preostali del neizpolnjene pomo- či plačala samo v denarju. Izrael- ci to odklanjajo in očitajo kan- clerju Erhardu kapitulacijo pred Naserjem. Kairski krogi pa spet očitajo Nemcem, da namenoma oborožujejo »zakletega arabskega sovražnika« — Izrael in s tem stopnjujejo napetost na Bližnjem vzhodu. Arabski svet sedaj igra na vzhodnonemško karto, Bonn pa spet ne bi rad izgubil ugleda, ki ga ima med Arabci. Toda. če bo skušal v duhu Hallsteinove dok- trine prekiniti diplomatske stike s tistimi arabskimi deželami, ki bodo morda uvedle diplomatske odnose z Vzhodno Nemčijo, se bo hočeš nočeš moral umakniti, vsaj diplomatsko, s tega svetovnega območja. Tega pa spet ne želi. Ali bo pri tem našel kakšen »kom- promis« z lastno doktrino? PISANI SVET Generalna skupščina Združenih narodov, bo. kot vse kaže, pre- kinila zasedanje, potem ko se ni mogla sporazumeti nit; o enem vprašanju. Pričakujejo, da bodo na pobudo nevezanih dežel skli- cali izredno zasedanje, kjer naj bi se pomenili o tako imenovani »finančni krizi«, ki je — vsa.i na zunaj — dala tudi povod za no- tranja nesoglasja in operativno nemoč. V Indiji je pričel že 26. januar- ja veljati jezik hindu kot uradni jezik. Tako naj bi počasi odpra- vili dosedanji kolonialni jezik angleščino. Toda prevsem tisti del Indije, kjer govore tamilščino, se s tem ne strinja. Tako so de- monstranti v Madrasu zahtevali, naj deželna vlada odstopi in naj postane tamiščina uradni jezik, in se spoprijeli s policijo. Nekaj fanatikov se ie celo polilo z ben- cinom in sežgalo. Zanimivo je. da del intelektualcev predlaga celo kot kompromis — ponovno uved- bo angleščine za uradni jezik. To pa ie hkrati tudi dokaz več. da so trenja med številnimi nacio- nalnostmi v Indiji še vedno zelo velika in tudi zaskrbljujoča. f Sredi prihodnjega meseca bodo na Koroškem volitve v deželni zbor. Značilno je, da se je sociali- stom naklonjena zveza koroških organizacij izrekla za socialistične kandidate in pozvala Slovence, naj podpro stranko, ki je slednjič le pokazala določeno zanimanje za vprašanja slovenske manjšine. Krščansko usmerjeni koroški Slo- venci pa so potem, ko se niso logli domeniti z ideološko so- PTUJCANl IN OSTALI OBISKOVALCI PTUJSKIH FOLKLORNIH IN KARNEVALSKIH PRIREDITEV (V NEDEUD, 28. FEBRUARJA 1965), PRAVOČASNO SI PRISKRBITE MASKE, KONFETE IN PAPIRNATE TRAKOVE RAZNIH BARV, DA SE BOSTE LAHKO Pa KAZALI V SPREMENJENI PODOBI IN DA BOSTE SPUSCALI Z OKEN KONFETE IN TRAKOVE PO GLE- DALCIH IN JIH TAKO SPRAVUALI V DOBRO VOUO PAPIRNATI TRAKOVI BODO TAKRAT POMENILI VEC KOT PUSTNO SALO, IN SICER PRISRČNO PRIJATELJ- STVO Z LJUDMI. KI JIH BOSTE SPLETLI V SVOJ TRAK. Stran 2 »T E D M K« — pefrek, 19. februarja IVb? ■?K«lll - Kulturno prosvetno udejstvovanje v ptujski občini Na območju obfrlne Ptuj delu: Jejo 3 delavska prosvetna društva ISvobode) ter 24 Dro.svetnih dru- štev. Svoboda Kidričevo Je v le- tu 1964 prenehala s svojim de- lom. Vzrok je predvsem v nere- du v tem društvu. Finančna kon- trola je ugotovila nekatere ne- pravilnosti v takem obsegu, da bo potrebno predati zadevo jav- nenau tožilstvu. Skupno je včlanjenih v Svobo- dah in prosvetnih društvih v ob- čini Ptuj nad 3090 članov, od te- ga jih aktivno sodeluje v odbo- rih in sekcijah 980. Mladine je 1104, intelektualcev sodeluje 115. Od skupnega števila 27 društev ima urejene prostore le 10 dru- štev, 9 društev ima sicer prosto- re, vendar so potrebna razna manjša popravila oziroma inven- tar, oprema, oder ipd. 8 društev pa nima svojih prostorov in se odvija njihova dejavnost veči- noma v šolskih razredih pa tudi v privatnih stanovanjih kar ote- žuje njihovo delo. PRIREDITVE DRUSTVE V SEZO- NI 1963/64 V sezoni 1963/64 (od 1. septem- bra 1963 do 31. septembra 1964) so društva pripravila izven Ptuja 46 dramskih iger, s katerimi so nastopala skupno 121 krat. Te predstave je obiskalo 21.254 ob- čanov. Skupine posvečajo izbiri iger vedno večjo pozornost ter se :z leta v leto izboljšuje njihov repertoar. Pevski zbori so le trije: moški zbor Svobode Ptuj, Svobode Maj- šperk in moški zbor PD Gorišni- ca. Vsi so sodelovali na občin- skih srečanjih in na okrajni re- viji v Radgoni. Moški zbor Svo- b(^e Ptuj je nastopil tudi na okrajnem tekmovanju v Ljuto- meru in dosegel v B kategoriji prvo mesto. Vsi zbori so sodelo- vali na vseh proslavah in ostalih prireditvah kakor tudi v tednu Bratstva in prijateljstva komun Ptuj—Cakovec—Varaždin. To u- dejstvovanje je v velikem upada- nju. Godbi na pihala sta le dve in sicer godba Svobode Ptuj in mla- dinska godba Svobode Majšperk. Ptujška šteje 29 članov, majšper- ška pa 30 članov. Godbi redno vadita, težave pa imata predvsem s starimi, skoraj že neuporabnimi instrumenti . V okviru društev delujejo štirje zabavni ansambli, ki šteje- jo 29 članov. Ansambel ptujske Svobode Galeb ima dve pevki in enega pevca popevk. Mladinskih pevskih zborov je 24, pevk in pevcev v njih pa 980. TI zbori nastopajo vsako leto ob raznih priložnostih, V društvih so štiri lutkovne skupine, ki so imele lani skupno sedem predstav in drugih prire- dit—To dejavnost je potrebno na vsak način razširiti, da bo vsaj vsaka popolna osnovna šola imela lutkovno gledališče. Razen navedenega so pripravila društva še razne druge prireditve zabav- nega značaja. Bilo jih Je 69 z 14.597 obiskovalci. Skupno števi- lo vseh prireditev društev v se- zoni 1963/64 je 190 s 35.850 obi- skovalci. Povprečno je vsako društvo imelo sedem prireditev s 188 obiskovalci. V Ptuju pa je bilo 96 raznih prireditev, ki Jih Je obiskalo 20.089 obiskovalcev. PROBLEMI DRUŠTEV Največji problemi v društvih so kadrovske narave, Zveza kul- turno prosvetnih organizacij po- šilja ljudi iz raznih društev na razne seminarje, vendar je kan- didatov zamje zelo malo, Zboro- vodij, ki jih najbolj primanjkuje, pa ni mogoče usposobiti na se- minarju ali v tečaju, ker je za to potrebna izobrazba, ki traja več let. Problem so tudi prostori. Brez dvoraoa, stranskih in klub- skih prostorov je onemogočeno vsako sistematično delo. Tudi otrok je investicija v I tuju JU bilo posvetovanje predsednikov in tajnikov dru- štev prijateljev mladine. Raz- pravljali so o pripravah na vo- litve in o nalogah v letošnjem letu. Iz uvodnih smernic na po- svetovanju je bilo razvidno, da M) pred organizacijami prijate- ljev mladine večje in odgovor- nejše naloge predvsem glede varstva in vzgoje mladine. V wloti gre za večjo aktivnost in odgovornost članov društev pri- jateljev mladine in staršev pri izpolnjevanju smernic plenuma GO SZDL, plenuma ZMPS in .smernic Vili. kongresa ZKJ. Med nadaljnjimi nalogami je po- udarjeno usix>sabljanje društve- nih delavcev, utrjevanje dru- štvenih odborov in razširite\ Članstva v društvih. Mnoga dru- štva so do sedaj premalo vklju- čevala v organizacijo proizva- jalce, starše različnih poklicev, kar je povzročalo enostransko aktivnost društev. Člani dru- štev so večkrat načenjali pro- ]>leme vzgoje in varstva, spre- jeli dobre sklepe, do uresniči- tev pa ni vedno prišlo, ker je bilo v teh oflborih premalo pro- izvajalcev in zainteresiranih ob- ča no^v. V zadnjem času se veliko raz- pravlja o razširitvi otroškega varstva predšolskih in šolskih otrok, o urejevanju prehrane za otroke, o varstvu dojenčkov itd., vendair so razprave le načelne, nekateri celo vprašujejo, kdo je dolžan skrbeti za varstvo otrok, kdo v komuni naj zagotovi ma- terialno osnovo in koordinira programe na tem področju. Tu- di s.tarši so preveč pasivni do reševanja teh problemov in ča- kajo, cia bodo predpisi uredili skrb za otroke, V delavnih orga- nizacijah so v upravnih organih zastopani starši, ki se malokdaj vprašajo, kako bi iz dohodkov delovne organizacije prispevali nekaj za razvoj družbenih s^lužb. Na posvetovanju so mnogo razpravljali o zdravstveni za- ščiti otrok v predšolskih usta- novah in v šolah, predvsem na podeželju. Predlagali so, da mo- rajo biti programi šol in var- stvenih zavodov sestaA^ni del programov zdravstvenih in so- cialnih zavodov. Vsekakor so nekatera dru- štva vložila mnogo truda, da bi v kraju uredila prostore za otroke in pomagala pri vzgoji, vendar mnogokrat člani dru- štev niso našli opore pri dru- gih organizacijah, krajevnih skupnostih in v delovnih orga- nizacijah. Odborniki občinske skupščine so te probleme spo- znavali, vendar niso aktivno nastopali na sejah skupščine in na sejah DS. V Majšperku je društvo s pomočjo zainteresi- ranih organizacij uredilo var- stvo otrok, še danes pa ni ure- jeno, kdo bo skrbel za te usta- nove na podeželju. V Podleh- niku trdno vztrajajo pri orga- nizaciji varstva za predšolske otroke, uspeli so zainteresirati krajevno skupnost in druge or- ganizacije, starši pa so pri- pravljeni pomagati. Ali bodo novi krajevni sve- ti uspeli zbuditi več zanimanja skupnosti za vprašanja delov- ne družine? Tudi v statutih krajevnih skupnosti mora biti vključena skrb za delovnega človeka in otroka. Čeprav so statuti v glavnem že priprav- ljeni, je še vedno čas, da jih volivci dopolnijo. Društva pri- jateljev mladine kot speciali- zirane organizacije na področ- ju varstva in vzgoje mladine naj postanejo na svojem ob- močju nosilec skrbi za vzgojo mladine, v čemer naj nudijo družinam vso pomoč. AZ V bodoče več posluha Ko so na letni konferenci SZDL Lovrenc obravnavali de- lo orgainizacij in društev, so pre- cej razpravljali tudi o delu kra- jevnega odbora, ki je sicer ak- tivno delal, vendar se je le pre- deč bavil s pokopališčem, cesta- mi in m.'3stovi, kar je sicer v redu ter mu v tem pogledu ni kaj oči- tati, vse preveč pa je pozabljal na ostailo problematiko kraja. To pripisujejo okoliščinam, da so pač blU v odboru ljudje, ki so tem vprašanjem pripispvali naj- večjo važnost. Iz raziprave pa je razvidno, da bo v bodoče svet krajevne skupnosti moral po- svetiti več pozarnost tudi dru- gim važnim problemom, kot so organizacija otroškega varstva in skrb za starejše ljudi, ki živijo v težbib pogojih; cestna razsvet- ljava, vprašanja nadaljnih zazi- dav, ker urbanistični načrt ne predvideva v Lovrencu zazidal- nega okoliša. O tem vprašanju je razpravljal tudi že odbor SZDL, ki je bil mnenja, da bi v neposredni bližini velike tovar- ne bilo potrebno dopustiti sta- novanjsko gradiitev, če hočemo približati delavce gospodarskaTn organizacijam v katerih delajo. —ko— FOTO ZAPISEK Gradnju vinske kleti v Ormožu Vinska klet p^red dograditvijo Orjaška vinska klet v Ormožu bo pred letošnjo trpatve- no sezono dokončno zgrajena. Gradbena dela bodo končana v kratkem, montažna dela pa so v polnem teku. Računajo, da bo letos predelala in vskladlščila celoten vinski pridelek v občini. Z dograditvijo nove vinske kleti bo v občini opuščenih približno =50 lesenih stiskalnic in precejšnje število vinskih kleti v družbenem sektorju. Kaj moramo vedeti v zvezi z volitvami? Aktivna in pasivna volilna pravica Aktivna volilna pravica je ti- sta, ki pove, kdo lahko voli, in pasivna, kdo je lahko izvoljen. Aktivno pravico za volitve v ob- činski zl:wr imajo vsi občani, ki so vpisani v volilni imenik na območju republike. Ta pravica &e ujema tudi s pravico voliti v republiški in zvezni zbor. In pa- sivna volilna pravica? V občin- ski, republiški in zvezni zbor je lahko izvoljen vsakdo, ki ima splošno volilna pravico in ki je torej vpisan v volilni imenik. Iz tega je razvidno, da se aktivna in pasivna volilna pravica pri volitvah v občinski, republiški in zvezni zbor povsem ujemata. Pri volitvaii v samoupravne zbore delovnih skupnosti je dru- gače: tam se aktivna m pasiv- na volilna pravica ne ujemata povsem, V zbore delovnih skup- nosti lahko volijo le tisti, ki 8o zaposleni, oziroma ki delajo v ustreznih delovnih organizacijah in delovnih skupnostih. Pasivna volilni pravica je nekoliko šir- ša: sindikalni funkcionarji so lahko izvoljeni v zbore delov- nih skupnosti, za katere sicer ni- majo aktivne volilne pravice. Ta izjema velja tudi za druge fun- kcionarje organizacij m društev, ki sicer niso zaposleni v ustrez- nih delovnih organizacijah ozi- roma delovnih skupnostih, ki pa se javno ukvarjajo z vprašanji s teh področij. Najprej nas zanima, kako vo- lijo odbornike v občinski zbor delovnih skupnosti, da bi bila ustrezno zastopana vsa štiri os- novna področja družbenega de- la: prvič, gospodarstvo, izvzem- ši kmete, ki niso vključeni v no- beno obliko kooperacije, obrtni- ki, včlanjeni v obrtnih zborni- cah, in obrtni delavci; drugič, prosvetne, znanstvene, umetni- ške in druge kulturne dejavno- sti, vključno tudi fizična kultu- ra; tretjič, zdravstvene in social- ne dejavnosti, služba socialnega zavarovanja; četrtič, samo- upravne in upravne dejavnosti, ki vključujejo delovne ljudi v državnih organih in drugih pod- ročjih skupnega dela. Število od- borndteov v občinskem zboru de- lovnih skupnosti mora biti so- razmerno s številom delovnih ljudi v vsaki izmed teh skupin. Ker pa so v nekaterih občinah te dejavnosti, izvzemši gospo- darstvo, slabo razvite, kar terja še večjo skrb občinske skupšči- ne za razvoj teh področij, je sprejeto načelo, da mora biti najmanj ena tretjina odbornikov iz teh področij: prosvetnokul- turnega, socialnozdravstvenega in s področja državnih organov, skratka s področja negospodar- skih dejavnosti. Število odbornikov za področ- je gospodarstva se deli na pod- skupinii: ena za področje proiz- vodnje, prometa, zvez, trgovine, gostinstva, obrti, komunalne de- javnosti, bančništva, založniške, časopisne in druge podobne de- javnosti; in druga za področje kmetijstva. Od skupnega števila odbornikov na področju gospo- darstva odpade na vs.iko teh dve podskupin število, ki je so- • ■ ^lecrio številom aelovndn ljudi v podskupani. Pri pred- lanskih volitvah, prvih po spre- jetju nov2 ustave, so se odbor- niki razdelili na obe podskupini sorazmerno i udeležbo v skup- nem družbenem proizvodu. Ker pa imamo tudi take industrijske občine, kjer odpade na kmetij- stvo le majhen del prebivalstva in še manjši del družbenega pro- iizvoda. je s predpisi določeno, da mora kmetijska podskupina imeti vsaj enega predstavnika v občinskem zboru delovnih skupnosti, četudi ji to po udelež- bi v skupnem družbenem proiz- vodu ne pritiče. Kako je z aktivno in pasivno volilno pravico pri volitvah v občinski zbor delovnih skupno- sti, nam je zdaj jasno. Toda stvar se zaplete, brž ko pomisli- mo, da obsegata republiška in zvezna skupščina več samo- upravnih zborov delovnih skup- nosti. Y resnici pa le ni tako hu- do. V štiri samoupravne zbore delovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine lahko volijo in so voljeni le tisti, ki delajo v ustreznih delovnih organiza- cijah in delovnih skupnostih (pasivna pravica je, kot smo že navedli, nekoliko širša). V vsa- kega izmed štirih zborov volijo in so voljeni samo tisti, ki dela- jo v delovnih organizacijah ozi- roma delovnih skupnostih ustreznega področja družbene- ga dela. Na primer: v gospodar- ski zbor tisti, ki delajo v pro- izvodnji. v prometu in zvezah, trgovini, gostinstvu, obrti, ko- munalnih dejavnostih, bančni, izdajateljski, časopisni ali dru- gi gospodarski dejavnosti, na- dalje kmetje, ki so člani zadru- ge. obrtniki, ki so člani obrtne zbornice, in obrtni delavci. Volilne komisije Obstajajo občinske, republi- ške in zvezna volilna komisija. Imenovane so za štiri leta in jih potemtakem zdaj ne bo treba na novo postavljati. Člane zvezne volilne komisije imenuje zvezni Izvršni svet, druge pa zvezna volilna komisija. Oglejmo si na kratko, kakšne so naloge volUnih komisij, teh pomembnih organov v našem volilnem sistemu. Občinska volilna komisija po- trjuje kandidate za občinske, re- publiške in zvezne volitve, ugo- tavlja rezultate volitev, postav- lja volilne odbore in tudi sicer skrbi za tehnično pripravo vo- litev. Okrajne volilne komisije sicer po zakonu nimajo posebne fun- kcije pri republiških in zveznih volitvah, vendar bodo kot do- slej tudi v prihodnje koordinira- le delo občinskih volilniVi komi- sij v okraju za izvedbo repub- liških in zveznih volitev. Republiška volilna komisija usklajuje delo občinskih volil- nih komisij, jim daje potrebna navodila, zagotavlja tehnično pripravo volitev na območju re- publike itd Zvezna volilna komisija uskla- juje delo volilnih komisij, jim daie potrebna navodila, skrbi za volilni material za vse organe itd. Občinska volilna komisija mora sprejeti predloge kandida- tur v potrditev najkasneje 21 dni pr^ volitvami. Predlog me- ra podpisati predsedujoči zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi Ce predlaga kandidata skupina volivcev, poltem se smatrajo za predlagatelje prvi trije podpisani volilci. Volilna komiisijia lahko razveljavi zbor TOlivcev, predlog kandidature ali celo volitve, če ugotovi bi- stvene nepravilnosti. Volilna ko- misija vodi afepiisnik o svojem delu. Več o volilnih komisijah je mogoče zvedeti iz zakonov o volitvah zveznih in republiških poslancev ter občinskih odbor- nikov. Volilne enote Volilne enote ^a volitve v ob- čirujko in zvezno skupžčiino so že znane, treba je samo — v raz- nih oblikah — seznanjati voliv- ce z njimi. Zaenkrat morajo vsa- kogar zanimati predvsem tiste volilne enote, kjer bodo volitve in kjer se torej letos izteče man- dat občinskemu odborniku ter republiškemu in zveznemu po- slancu. Posebej je treba opomniti, da se volilne enote za volitve v ob- činsko, republiško in zvezno skupščino (in tudi za posamezne zbore) ne prekrivajo. Zato se utegne zgoditi, da bodo v enem in istem kraju samo volitve v zvezno skupščino ali samo v re- publiško skupščino ali pa celo samo v občinsko skupščino. Bo- do primeri, da bodo v kaki de- lovni organizaciji volili odbor- nika občinskega zbora delovnih skupnosti, v sosednjern kolekti- vu pa ne, ker imajo tam odbor- nika 8 štiriletnim mandatom. Mogoče bodo tudi drugačne kombinacije, da bodo naanreč, kot na primer v Brežicah, vo- litve v republiški in občinski zbor, ne bo pa volitev v zvezni zbor, ali pa bodo kje volili re- publiškega in zveznega poslan- ca, ne bo pa volitev v občinski zbor itd. Ker bi nam vzelo pre- več prostora, če bi hoteli našte- ti vse mogoče kombinacije, le seveda najbolje, da se vsakdo pozanima sam, na območju ka- terih volilnih enot Preoiva in ali so bili v teh volilnih enotah predlaaii izvoljeni odborniki oziroma poslanci z dveletnim ali štiriletniirn mandatom, Metrilo za določanje volilnih enot je število prebivalstva, Ob- močje predstavniškega telesa aJi njegovega zbora se razdeli na volilne enote tako, da se v vsaki voli po en član predstav- niškega telesa, Teritorij Sociali- stične republike Slovenije, na primer, je razdeljen na 70 vo- lilnih enot za volitve v vsak zbor delovnih skupnosti in na 120 volilnih enot za volitve v republiški zbor. Teritorij Soci- alistične federativne republike Jugoslavije je razdellen na volilnih enot za volitve v vsak zbor delovnih skupnosti in na 120 volilnih enot za volitve v zvezni zbor. Območje brežiške občine je razdeljeno na 30 volil- nih enot za volitve v občinski zbor in na 26 volilnih enot za volitve v zbor delovnih skupno- sti Za volitve v okrajno skup- ščino ni volilnih enot, ker voli- jo odbornike občinske skupšči- ne izmed svojih članov. Tudi za volitve v zbor narodov ni volil- nih enot, ker sestavljajo ta zbor člani zveznega zbora (vseh je 70V ki jih izvolijo republiške skup- ščine in skupščine avtonomnih pokrajin Temu zboru so z usta- vo poverjene določene pravice in dolžnosti glede varstva ena- kopravnosti narodov Jugoslavi- je in se ločeno sestane le tedaj, in to obvezno, kadar je na dnev- nem redu zveznega zbora pred- log za spremembo ustave. Neob- vezno se zbor narodov lahko zbere tudi tedaj, če je na dnev- nem redu zveznega zbora vpra- šanje, pomembno za enakoprav- nost narodov in republik. Volilni imenik Poznamo splošne volilne ime- nike delovnih ljudi. Splošni vo- lilni imeniki se vodijo stalno. V njih so vpisani vsi volivci. Iz splošnega volilnega imenika se ob volitvah izdelajo izpiski za posamezna volišča. Volilni ime- niki delovnih ljudi se izdelajo za vsake volitve posebej in ve- ljajo samo za tiste volitve, za katere so sestavljeni. Pravico odločati na zborih volivcev in pravico udeležiti se neposred- nih volitev imajo le tisti, ki so vpisani v volilni imenik. To se pravi, da mora biti tisti, ki ima volilno pravico, vpisan v volilni imenik. Ce ni, to ne pomeni nuj- no, da nima volilne pravjce, Možno je, da je bil pvomntoma izpuščen Zato je dolžnost vsa- kogar, da se pozanima, ali je vpisan v volilni imenik, ker je od tega odvisno nejgovo popolno uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti. Volilni imenik ima še poseben pomen, namreč za skupino voliv- cev, kj želi postaviti svojega kandidata. To lahko ston. na primer za zvezni zbor. 200 voliv- cev s področja volilne enote, ki so vpisani v volilni imenik Ce obsega volilna enota več občin, morajo biti predlagatelji naj- manj iz pK>lovice občin i območ- ja volilne enote, s tem da mora biti najmanj po 20 predlagatp- Ijiv iz vsake od teh občin. Za zbore delovnih skupnosti m predvidena možnost kandidi- ranja po skupini delovnih ljudi. Nova poslovalnica LES-a v Ormožu Poslovalnica »Zarje« v Ormožu Trgovsko podjetje »Zarja« Ormož je ob pričetku letoš- njega leta odprlo svojo 23 poslovalnico »Les« za .sodiščem v Ormožu. Poslovalnica je v preurejenih prostorih, ima v ne- posredni bližini garažo in skladišče. Poslovalnica med ostalim nudi potrošnikom vse vrste premoga, ves gradbeni material (cement, apno, strešnike in zidake, salonitne ploščice, plošči- ce za oblaganje) in gradbeno pohištvo. Po želji dostavlja ma- terial na dom ali pa na gradbišče. Poslovalnica »Les« Ormož bo zalagala vse potrošnike na območju občine z navedenim materialom in kurjavo, zato prosi vse pomembnejše potrošnike, da pravočasno prijavijo svoje potrebe. R. J. Z zborov sindikalnih podružnic na ormoš[amembna naloga, ka- ko čimprej odpraviti nastale te- žave. Pomoč gradnji pošte Lani je podjetje prejelo pri- poročilo občinske skupščine Ptuj o odobritvi posojila občini v vi- šini 0,8 ®/o usitvarjenega dohodka v lainskih 9 mesecih za nadalje- vanje gradnje pošte. Organi upravljanja so o tem priporočilu razpravljali in sklenili, da bodo o tem dokončno sklepali šele po sprejetju zaključnega računa za leta 1964. Delovni kolektiv TGA je vedno z razumevanjem pod- prl vsako akcijo in materialno pomagal občini pri gradnji raz- nih pomembnih objektov, če je to le bilo v njegovi možnosti in bo ta piriimer gotovo tudi tokrat, če bodo le razpoWljiva sredstva. Plan investicijskega vzdrževanja Na zadnji seji organov uprav- ljanja v lanskem letu so spre- jeli tudi plan investicijskega j \'zdrževanja za leto 1965. Ugoto- ! vili so. da znaša pozitivni saldo i neizkoriščenega vkalkuliranega ^ investicijskega vzdrževanja ob | koncu decembra 1964 472,000.000 I dinarjev, skupne potrebe po in- j vesticijskem vzdrževanju v le- tošnjem letu pa znašajo po pred- videvanjih 1,502.000 diinarjev. Zato je delavski svet po krajši rapravi sklenil, da se letos vkalkulira v poslovne stroške 1,030.020.000 din investicijskega vzdrževanja.^ kar predstavlja letno 2,58®/o od nabave vrednosti aktivnih osnovnih sredstev, se- veda brez vrednosti, zemljišč in zagonskih stroškov. Občinstvo postaja zahtevnejše Danes se pogosto razpravlja o kulturnem življenju delovnih ljudi. V tem pogledu je povsod še precej problemov. iSjdi v Lovrencu so pojavlja to vpraša- nje. Prosvetno društvo je bilo v tem kraju nekdaj zelo aktiv- no in je nastopalo z lastnim programom tudi v sosednih kra- ' j(ih. Čeprav je poskrbelo za ure- ditev dvorane, za razsvetljavo in garderobne prostore za nasto- pajoče, za ureditev odra, ima še mnogo težav. V zadnjem času ne organizira več lastnih prire- ditev. S pripravo dramske pred- stave je vsekakor mnogo ski-bi, potrebno je neizmerno mnogo volje, da bi predstava dobro usi>ela in da bi bila na primerni višini, ker je občinstvo vedno bolj zahtevno. Dandanes ni več nobenemu sloju prebivalstva ne- znana vrhunska umetnosit po- klicnih odrskih ustvarjalcev, ki privlačujejo staro in mlado. Ta- ko so problemi tega nekdaj res aktivnega društva toliko jasnej- ši. Ali se ne bi dalo s pritegni- tvijo mladine še česa rešiti? TVD Partizan že deluje Odar je bila dograjena šola v Kidričevem v popolno osemletko in dobila sodobno telovadnico, se je v življenju stanovalcev, p>osebno mladine marsikaj spre- menilo. To se posebno občuti po ustanovnem občnem zboru dru- štva Partizan. Vsako popoldne in zvečer je v telovadnici pravi vrvež, saj je precejšnje zanima- nje za telesno vzgojo. S telovad- nico in ustanovitvijo Partizana je torej rešeno vprašanje teles- ne vzgoje v Kidričevem. —ko. KOLEKTIVI IN SKUPINE, KI SE MISLITE UDE- LEŽITI PTUJSKIH FOLKLORNIH IN KARNEVAL SKIH PRIREDITEV V NEDELJO. 28. FEBRUARJA 1965, IN IMATE KAKŠNE ZELJE GLEDE PRENOČEVANJA ALI PREHRANE ZA TA DAN, SE PRAVOČASNO PRIJA- VITE GOSTINSKIM PODJETJEM »LETOVIŠČE GRAD BORL« (BELI KRIZ PTUJ). GOSTINSKEMU PODJET- JU »►BREG« (PTUJ. ZADRUŽNI TRG) IN GOSTINSKE MU PODJETJU «HAL0ŠKI BISER« PTUJ (HOTEL PE- TOVIO. PTUJ). VSAKO IZMED IMENOVANIH PODJETIJ SI BO PRIZADEVALO IZPOLNITI VAŠE 2EUE. ZBOR VOLILCEV PRI TOMAŽU Pred kratkim je bil zbor volil- cev pri Tomažu, ki se ga je ude- ležilo od 1743 volilnih upravi- čencev 68 volilcev. Na zboru so navzoči razpravljali o urbanistič- nem programu Ormoža, o reali- zaciji občinskega družbenega pla- na in proračuna za leto 1964, o predpisih prispevkov in davkov občanov ter o smernicah občin- skega družbenega plana in pro- računa za leto 1965. ' Volilci so zahtevali, da se iz- dela urbanistični program tudi za Tomaž. Preden pa bodo k temu zahtevnemu delu pristopili, je treba ugotpviti izvire vode. Me- nili so, da je trgovina pri Toma- žu pretesna in nesodobna in da bo treba tudi v tem pogledu ne- kaj ukreniti. Zbora volilcev se je udeležil tudi tajnik občinske skupščine Ormož Danilo Jelen, ki je navzo- čim pojasnil predpise o prispev- kih in davkih občanov za letoš- nje leto. Odgovoril je tudi na ne- katera nejasna vprašanja. Volilci so zahtevali prenos nekaterih ka- tastrskih občin v tretji proizvod- ni okoliš. Pripomba je tudi padla na račun občinske skupščine. Ve- liko pripomb je bilo tudi na ra- čun nepravilnega zaračunavanja diminikarskih uslug. Nepravilnost dimnikarja je bila, da je prodajal novoletne koledarje za klobase, nekateri dimnikarji pa so v red- nem delovnem času vinjeni. ,Vo- lilci so tudi predlagali, da bi naj občinska skupščina Ormož po- skrbela za avtobusno zvezo med Ormožom in Tomažem tudi ob nedeljah. Prebivalci Tomaža in okolice imajo ob nedeljah in praznikih precej 'težav s tem, da nd relaciji Tomaž—Ormož ni av- tobusne zveze. Na zboru so se pritoževali nad veterinarjem, ki osemenjuje živino, češ da nima primernega odnosa do zasebnih kmetovalcev. UREDITI JE TREBA CESTO NA ŠARDINJE 14. II. t.l. se je zbora volilcev pri Veliki Nedelji udeležilo pri- bližno 100 ljudi. Ob tej prilož- nosti so navzoči obravnavali osnutek urbanističnega progra- ma Ormoža in Velike Nedelje, razpravljali so o realizaciji lan- skega družbenega plana občine in krajevne skupnosti Velika Nedelja, o predpisih'in prispev- kih in davkih občanov ter o smernicah družbenega plana in proračuna občine za leto 1965. Zbora volilcev sta se udeležila predsednik občinske skupščine občina Ormož Matija Ratek in Marjan Irgl, načelnik v upravi skupščine. Volilci so bili podrob- no seznanjeni z urbanističnim načrtom Ormoža in Velike Ne- delje. Glede urbanističnega na- črta Velike Nedelje so volilci iz Mihovec že pred zborom volil- cev na javni tribuni sklenila, da se bo realiziral v prihodnjih 26 letih urbanistični načrt gradnje zasebnih hiš na zanodni strani poti proti zadružnemu domu. Na ,\'^zhodni .«;trani poti pa bo grad- nja ustavljena vse do časa, do- kler se bodo prizadeti ukvarjali izključno s kmetijstvom. S temi pripombami so tudi volilci na zboru sprejeli urbanistični na- črt. Predsednik občine Matija Batok je volilcem odgovoril na števUna nejasna vprašanja in temeljiito obrazložil realiziran družbeni plan in proračun ob- čine za leto 1964. V diskusiji o smernicah družbenega plana in proračuna občine za leto 1965 so volilci izrazili potrebe tega kra- ja. Predvsem pereče je pomanj- kanje stanovanj za učitelje ter so predlagali, da se to vprašanje čim prej reši Navzoči so tudi iz- našali razne težave in probleme ter se zavzemali za njih reševa- nje. Volilci iz Sardin j a in iz so- sednjih vasi so na zboru prika- zali težek položaj tamkajšnjih prebivalcev, ki nimajo urejenih cest in so odtrgani od sveta. Tudi v nujnih primerih si ne morejo pomagati. Bolnike mora- jo nositi po dva kilometra da- leč do prometne ceste, ker nji- hove poti za motoma vozila ni- so prevozne, vsaj v jesenskem in zimskem času. Na zboru vo- lilcev je bilo sklenjeno, da si po- sebna občinska komisija ogleda ceste na območju Sardin j a in pripravi vse ustrezno za ureditev cest. Za rešitev zadeve so pokli- cani predvsem tamkajšnji obča- ni in krajevna skupnost Velika Nedelja . KOLEKTIVI IZ RAZNIH PODJETIJ IN VAŠCANI IZ RAZNIH STRANI PTUJSKE OBČINE IN iŽ SOSEŠČI- NE, Z DOMISELNIMI KARNEVALSKIMI SKUPINAMI LAHKO MNOGO PRIPOMORETE, DA BODO OBISKa VALCI PTUJA OB BLIŽNJIH FOLKIORNIH IN KAR- NEVALSKIH PRIREDITVAH, V NEDEUO, 28. FE- BRUARJA 1965, NAŠLI OB POGLEDU NA SPREVOD CIM VEC POVODA ZA RAZVEDRILO, ZA VESEUE IN SMEH IN SE BODO ŠE SAMI DOMISLILI VSEH MOŽ- NOSTI, KAKO JE MOGOČE OB PUSTNIH PRIREDI- TVAH POSKRBETI ZA ZDRAVO ZABAVO IN RAZVE- DRILO MLADIH IN ODRASLIH. ZE DELNA MASKA VSAKOGAR SPREMENI IN ZABAVA, KAJ ŠELE DOBRO MASKIRANE SKUPINE. Lovrenc Klub občanov Na letni konferenci SZDL Lovrenc so med drugim raz- pravljali tudi o težkih pogojih v katerih so delali odbor in osta- le množične organizacije. Sesta- jali so se vedno v pisarni kra- jevnega urada Lovrenc, ki pa je premajhna in neprimerna. Gle- de na to je že prejšnji odbor SZDL sklical širšo sejo vseh or- ganizacij na področju Lovrenca. Po temeljiti analizi problema so sklenili, da je nujno potrebno urediti za seje in za kulturno življenje občanov primerne pro- store. Rezultat tega sklepa je klub občanov, ki danes v ce- loti služi svojemu namenu. Mar- sikateremu občanu pa ni znano, koliko finančnih sredstev je bilo potrebno zagotoviti za ureditev kluba in za to, da so organizira- li njegovo poslovanje. Takoj po otvoritvi so vaščani klub zelo obiskovali, predvsem mladina. V njem imajo danes svoje seje odbor SZDL, kmetijska zadruga m ostale družbeno-politične or- ganizacije v Lovrencu .Marlji- vi družbeni politični delavci kra- ja so s sodelovanjem občanov dosegli s tem, da so odprli klub, lep uspeh, ki dokazuje, da se da s skupnimi napori mnogo nare- diti. Klub je za kraj Lovrenc velika pridobitev, zato ga naj velika pridobitev, zato ga naj vaščani še v večji meri obisku- jejo. Problemi In uspehi zadruge Občani Lovrenca poznajo us- pehe in probleme svoje kmetij- ske zadruge. So pa med njimi posamezniki, ki mislijo, da je bi- la zadruga ustanovljena samo zaradi gospodarskega računa na področju kmetijstva in ne tudi zaradi drugih nalog. Ljudje s tega območja sklepajo koopera- cijske pogodbe z zadrago v pre- pričanju, da bodo s tem oškodo- vani. Težave so glede pogodb, v katerih se navadno določijo tudi cene, ki pa zelo varirajo. Lani se je zgodilo npr., da je prodala zadruga krompir pod ceno, to- rej ceneje, kakor ga je nakupi- la od proizvajalcev, ker je ime- la tako sklenjene pogodbe. Za- drugo so težili v minulem ob- dobju tudi kadrovski problemi. Glede zadražnega sveta so za- družniki mnenja, da bi marali biti vanj izvoljeni člani, ki bodo imeli občutek pri upravljanju družbenega premoženja in ki bo- da bolj skrtjeli za razvoj zadru- ge. Precej je pripomb glede gradnje skladišča za umetna gnojila v Selah, češ, da je loka- cija za to zgradbo popolnoma zgrešena. Problemov torej ne manjka. Zakaj takšna razlika v ceni mleka? Na zboru volivcev pri Veliki Nedelji so se zasebni kmetovalci pritoževali na ptujsko mlekarno, ker plačuje mleko po tako nizki ceni in ga tako drago prodaja. Liter mleka iz ptujske mlekarne stane 90 din, zasebnikom pa ga mlekarna plačuje od 42 in največ do 50 diinarjev za liter. Cena mle- ku je odvisna od maščobne vred- nosti. Ostane vprašanje, zakaj ptujska mlekarna pri mleku išče tako visok zaslužek, saj prevoz, pasteriziranje in prodaja niso po- vezani s tako visokimi stroški. Mlekarna kupuje mleko direktno od proizvajalcev, za to nakup mleka ni povezan s posredniškimi stroški. Taka odkupna politika ptujske mlekarne vpliva destimu- lativno na vzrejo krav mlekaric in bo treba v tem pogledu nekaj spremeniti. G. F. Mihovcl Sfrati 4 »TEDNIK« — petek, 19, februarja ^frnn 4 Ptujski muzej in njegovi probiemi Pokrajinski muzej Ptuj obse- ga 4 oddelke: arheološkega, kul- turno zgodovinskega in etno- grafskega ter oddelek ljudske revolucije. Za vsa štiri področja svojega delovanja in preučeva- nja zgodovine zbira, ščiti, hrani, razstavlja in preučuje predmete s področja ptujske in ormoške občine. Po interesantnosti gra- diva, ki je zbrano v muzejskih zbirkah pa presega ozki terito- rialni okvir, iz katerega zbira gradivo in vrši svojo prosvetno funkcijo za dosti širše območje, saj je med približno 42.000 obi- skovalci v letu 1964 veliko šte- vilo šolske mladine iz vse re- publike in veliko število turistov iz vse države in tudi iz inozem- stva. Tudi nekatere strokovne na- loge, ki jih muzej obdeluje v skladu z raziskovalnimi projekti v Sloveniji, presegajo njegov ozki teritorir" -' okvir. Muzej tako opravlja dvojno funkcijo: prosvetno-pedagoško in znan- stveno-raziskovalno. Osnovno dejavnost muzeja je financiral niegov dosedanji ustanovitelj, skupščina okraja Maribor. Za svojo osnovno de- javnost je muzej od ustanovi- telja prejel za leto 1964 17,099.000 dinarjev. S temi sred- stvi je kril osebne prejemke in velik del svojih potreb za redni ogled zbirk v njihovi trenutni p>ostavitvi, za najnujnejše po- trebe tolmačenja teh zbirk z napisi in vodstvom, za manjše izpopolnitve, nabave nekaj no- vih muzealij, za vzdrževanje prostorov in za svojo osnovno raziskovalno in zaščitno dejav- nost. Muzej je imel v letu 1964 9 rednih uslužbencev skozi vse leto in enega do 15. julija ter 9 honorarnih uslužbencev. Muzej je v letu 1964 poleg vzdrževanja i^vojih rr.7=;l:avnih zbirk in malih izpopolnitev v njih opravil še naslednja dela: Na kulturno prosvetnem pod- ročju je strokovno osebje opra- vilo več strokovnih vodstev in komentiranj zbirk ter objavilo v dnevnem tisku in v radiu več poljudnih sestavkov v svojem strokovnem delu in zbirkah. Muzej je ob mesecu kulturnih spomenikov priredil razstavo s prikazom spomenikov ptujske in ormoške občine, v tednu mu- zejev pa predavanje o izkopa- vanjih na Zg. Bregu v letu 1963. Razen razstave je bil pri vseh drugih prireditvah v letu 1964 slab obisk, kar se v prejš- njih letih ni dogajalo. Težišče dela v muzeju v letu 1964 je bilo na izboljšanju kva- litete muzejskega dela v skladu z novimi muzeološkimi norma- mi in možnostmi. Nekoliko je to hromilo pomanjkanje perso- nala. Kustos za etnografijo je sredi leta 1964 zapustil Ptuj, kustos za arheologijo je na štu- dijskem dopustu, kustosa za kulturno zgodovino pa še ni. Drugo težišče dela muzeja pa je bilo na modernizaciji nekaterih zbirk in vzdrževalnih ter re- stavratorskih delih v nekaterih stavbah, kjer ima muzej zbirke. Ob sofinanciranju sklada za pospeševanje kulturnih dejav- nosti in zavoda za spomeniško varstvo Maribor, je muzej re- stavriral dragoceno baročno fa- sado nekdanje cerkve domini- kanskega samostana, stavbe, kjer urejajo arheološko zbirko. V sofinanciranju okraja Ma- ribor, občine Ptuj in sklada za pospeševanje kulturnih dejav- nosti SRS (vsak po 5,000.000 di- narjev) je muzej konsolidiral statiko stropov med 1. in 2. nad- stropjem na gradu in pripravil prostore z utrjenimi stropi za ponovno ureditev galerije slik. Predavanja v izobraže- valnih centrlli SZDL 22. 2, (poned.), Podlehnik — O zaščiti pred jedrskim sevanjem (inž. Štefan Požlep); Stoperce — Clovek-ptica (s filmom) (inž. Iylilan Trop). 23. 2. (torek), Videm — O za- ščiti pred jedrskim sevanjem (inž. Štefan Požlep)j Trnovska ^vas — Odnosi med spoloma (Karel Sepec) 24. 2. (sreda), Trnovska vas — Družina v socialistični družbi (Angelca Žiberna). 25. 2. (četrtek), Trnovska vas — Bolezni dojenčka (Danica Ra- kuš). 26. 2. (petek), Marko vci — Dolžnosti občana in posameznih družbenih skupnosti do narodne obrambe (Ferdo Lovrec); Trnovska vas — Nega dojen- čka (Danica Rakuš). 27. 2. (sobota), Trnovska vas — Skriti sovzgojevalci mladine (Drago Zupančič). Izkušnje potrjujejo, da je od- visen obisk na predavanjih od dobre in pravilne organizacije s strani vodstev odnosno njegovih posameznih članov. To se je po- kazalo tudi v Cirkulanah. Če- prav so bila tu predavanja zelo pogosta, ie ostalo isto število po- slušalcev. Na petih zaporednih predavanjih je bilo 300 poslušal- cev, 60 vsakokrat. Za organiza- cijo pri predavanjih skrbi tovariš Adi Belak. Obveščanje v Hajdini ni naj- boljše, vsaj po izjavah poslušal- cev ne. Razprave so tu kar ži- vahne in prinašajo marsikaj za- nimivega. Poslušalci so menja, da bi morali mladi zakonci obvezno obiskovati šolo za življenje in šolo za starše. Nadalje menijo: staršem, ki imajo majhne otroke, oblasti ne bi smele dovoliti, da gredo na delo v tujino. Mnenja so tudi, da bi morali prav vsi vzgojitelji poznati in tudi upo- rabljati take metode spolne vzgo- je, s katerimi bi vzgojili pri mla- dini čut odgovornosti in bi pre- prečili prezgodnje in lahkomisel- no spolno življenje. Mladina v Hajdini si želi v novem izobra- ževalnem obdobju šolo za življe- nifi. Pionirski literarni kotiček Dobili smo stanovanje Živeli smo v zelo majhni hiši- ci, ki je bila za osem ljudi pre- tesna, saj je imela samo eno so- bo in kuhinjo. Spali smo po trije ali štirje v eni postelji. Ta hiša ni bila naša, njen lastnik je bil nek premožen kmet. Temu kmetu je morala mama obdelovati vino- grad in vsak mesec dati še nekaj denarja. Tisti čas je bil za nas re-^nično težek, predvsem pa za naše starše. V družini je bilo šest majhnih otrok, ki bi morali biti sit- in oblečeni. Oče se je trudil v Mariboru v tovarni, da smo imeli hrario. Mama je garala do- ma in si z neumornim delom za- pravljala zdravje. Vedno pogo- steje je bolehala in se začela zdraviti. Pustila nas je same in odšla v bolnišnico. Ta čas je pre- vzela sktb nad nami starejša se- stra, ki nas je natepla za vsako malenkost. Vedno večji smo postajali in rabili bi večje in udobnejše sta- novanje. Vložili smo prošnjo za drugo primerno stanovanje. Dob- ri ljud3.e so se nas usmilili in nam prošnjo ugodno rešili. Kmalu nato smo kupili od državnega po- sestva hišo. Ne morem popisati, kako srečna sta bila mama in oče, ko smo dobili večje in bolj- še stanovanje. Tudi otroci smo bili ta dan nenavadno razposaje- ni in veseli, čeprav še nismo ra- zumeli, kaj ta pridobitev za nas pomeni. Vsi smo se počutili zelo srečni, samo nekaj nam je manj- kalo. V stanovanju namreč ni bilo elektrike. Pri petrolejki smo se zvečer zbrali in vsak je sanja- ril o elektriki in radiu. Kmalu pa se nam je tudi ta želja uresniči- la. Svetli žairki električne luči so kmalu osvetljevali naše stanova- nje. V sobi je dobil prostor tudi radio. Zelo radi smo ga poslušali, saj so zvenele iz njega živahne popevke. Otroci smo veseli in razposajeni zaplesali okrog nje- ga, mama pa nas je vsa srečna objemala in poljubljala. V naših otroških srcih smo za- čutili, kako dobra je mama in kako nas ima rada. Povedala nam je, da bomo odslej bolje živeli. Ne bomo več tolikokrat lačni in raztrgam, ker bo imela več časa za nas. Hiše ne bo treba več od- služevati, ker sta jo z očetom že plačala. Za nas so prišli boljši časi, ker nas premožni kmetje več ne izkoriščajo. Edino željo smo še razbrali z maminega obra- za, namreč to, da bi biU otroci pridni in jo ubogali. Marica Janžekovič, 6. razred, Trnovska vas Delavska univerza Ptuj Zgodba o ponižnosti V zgodnji jutranji uri se pov- prečen občan še enkrat obrne na svojem toplem ležišču in nič ne ve, da ob tem času odmevajo po neki ptujski ulici samotni koraki človeka, ki hiti na delo. Morda je železničar, morda nočni čuvaj, morda čistilka. »Najbolj zgodaj moramo vsta- jati čistilke«, mi je pripovedo- vala ena od njih, ko sem se za- nimal, kako ji gre. Mudilo se ji je, vendar mi je odgovorila na nekaj vprašanj. »Kdaj vstajam? Zdaj pozimi ob treh. Stanujem onkraj Dra- ve in že pot do podjetja mi vza- me dobre pol ure časa. Drugi še spite, jaz pa že o pol štirih cap cap proti mestu. In to ob vsa- kem vremenu. Naj sneži ali de- žuje, naj brije burja, naj bo blato ali snežna brozga. Reče se pač: idi, da si zaslužiš kos kru- ha.« »Koliko prostorov moram po- spraviti? Na skrbi imam sedem pisarn, sedem peči. Peči imam navadno že naložene, tako da samo podkurim. Pa da bi bile vse peči dobre. Vedno sitnarim (tako pravijo), naj spravijo peči v red že poleti, da bodo dobro grele, da se ne bodo kadile. Sa- mo tri od sedmih so dobre, okrog ostalih pa imam mnogo dela. Dosti kuriva požrejo, gre- jejo pa slabo; vedno jih moram nalagati. Potem pobrišem prah in še tu in tam kaj postorim. Pometem že prejšnji večer.« »Kaj delam dopoldne? Ko pridejo uslužbenci ob šestih v toplo zakurjene pisarne, se zač- nem odpravljati »v mesto«. Ob sedmih že čakam v vrsti v banki, da oddam ali dvignem, kar mi je naročeno. Ob osmih sem na pošti. V poštnem preda- lu je pošte, da jo komaj stlačim v veliko aktovko. Nato se z bančnimi kuvertami in pošto vrnem v podjetje. Ob devetih pa že spet na pot s posodami za enolončnico. Včasih jih imam deset, v vsaki roki pet. Neka- terim kupujem južinice: temu deset dek »ekstra« in dve žem- Iji, drugemu osem dek sira, tretjemu tlačenko, četrtemu pol kranjske, petemu ... Vse te li- tanije si napišem na listek. Pa to še ni najtežje. Nekaterim uslužbenkam moram kupovati še špecerijo. Ko odhajajo iz službe, so trgovine zaprte... Večkrat se je zgodilo, da sem morala kupovati zanje celo v manufakturi.« »Zakaj se ne pritožite? Saj to vendar ne gre. In v pogodbi, ki jo imate s podjetjem tega men- da tudi rrf?« »Pismene pogodbe s podjetjem sploh nimam. Pritožiti pa se tudi nočem. Zamerila bi se. Pa boste vse to, kar se pogovarja- va, mogoče dali celo v časopis? Prosim vas, le tega ne.« »Morda bom kaj napisal, ne da bi omenjal imena.« Cistilka se je ustrašila, tako da mi je potem le nerada odgo- varjala. »No, ko razdelim južine, mo- ram spet na pot, da odnesem razno pošto podjetjem v mestu. Ob enajstih se vračam proti ! domu.« »To je sedem ur dela, kaj ne?« ji rečem. »Seveda jih je sedem. Od šti- rih do enajstih ...« »Kaj pa popoldne?« »Popoldne sem navadno ob dveh že spet v podjetju. Pome- tam, pospravljam, nosim kuri- vo, nalagam peči. Okrog sedmih sem spet doma.« »To je spet pet ur dela. Sku- pai bi bilo torej 12 ur.« Cistilka me nezaupljivo po- gleda: »Seveda jih je dvanajst, zato pa jih je poleti le osem. Pa se izenači.« »Kako izenači? Koliko mese- cev kurite peči? Šest? Seveda: od oktobra pa tja do aprila, včasih si še ves april kurimo. Po moje delate povprečno deset na dan skozi vse leto. Gotovo dobite za zimsko dobo plačane nadure?« »Nič ne dobim. Kadar je veli- ko čiščenje: ribanje, umivanje oken in podobno, si moram na- prositi še kako žensko za po- moč, jo plačati in ji dati še ju- žino. Tako je.« »Kakšno stanovanje imam, bi radi vedeli? In kako si gospo- dinjim? Nič nisem razvajena, saj sem zrasla v najskromnejših razmerah. Doma sem z nekega vrha v Slovenskih goricah, kjer je, kakor se reče, bog s prazno vrečo mahnil. Pa samo po re- vežih. Je že res, da je naša do- movina lepa, kakor jo opisuje- jo, in tudi bogata, a v mojih mladih letih so imeli lastniki vinogradov, ki smo jim jih ob- delovali, polne vreče, mi pa prazne. Veste, kaj se pravi, no- siti polne pute vode iz pol ure oddaljene grabe na breg? In delo v vinogradu za sedem di- narjev na dan »v dero«, to je brez hrane? Zato mi še danes, dokler bom zdrava, ni težko nesti deset enolončnic in še to- liko južinic in še špecerijo ... « »Mlada sem se omožila. A z možem se nisva dolgo razumela. Lačen- in sprt sam s seboj in s svetom se je napil šmarnice, če je prišel do nje. Obsojen je bil zaradi težke telesne po.škodbe. Ko je prišel iz zapora, je nada- ljeval prejšnje življenje. Začel me je tepsti. Pustila sem ga in se preselila v mesto. Prva leta sem hodila po hišah prat, po vrtih štihat. Stanovala sem, kjerkoli so mi dobri ljudje od- stopili ležišče. Potem sem se za- poslila pri podjetju. Sedaj sta- nujem v stari hiši, v sobici, ki sem jo opremila s pohištvom in Tobi štedilnikom. Sedaj mi bodo napeljali še elektriko, tako da mi ne bo treba svetiti s petro- lejko. Ne, ne, vodovoda še ni- mam. Po vodo hodim precej da- leč na dvorišče, kjer so tudi sa- nitarije, kakor pravite vi. Moj glavni obrok je večerja. Na hitro si kaj skuham, ker mo- ram zgodaj v posteljo, saj smem zdaj pozimi le do treh spati.« »In s plačo ste zadovoljni?« »Ce ne boste dali v časopis? 26.000 imam. Na papirju. Ker pridejo še odtegljaji in potroš- niško posojilo, dobim na roko pač le 20.000.« K. Dvodnevni mladinsici seminar v Ormožu 21. In 22. februarja bo Občinski komite ZMS občine Ormož orga- niziral v Ormožu dvodnevni se- minar za vodstva aktivov v obči- ni. Na območju občlme je 16 va- ških in 5 mladinskih aktivov pri osnovnih šolah. Seminarja se bo udeležilo približno 63 mladink in mladincev. .Na seminarju bodo obravnavali važnejše mladinske probleme v občini in se seznanili s ijotrebnim za nadaljnje uspeš- nejše delo v aktivih. Govorili bodo tudi o pomenu volitev in o tem, kako se bo mladina v obči- ni temeljito in vsestransko vklju- čila v predvolilno dejavnost. Koneap gospodinjski tečaj v Ključarovcih TEČAJ JE USPESNO KONČALO 54 DEKLET IN ŽENA. KRAJEVNEMU ODBORU RK KLJUCAROVCT GRE V TEM POGLEDU VSE PRIZNANJE. Kuharski tečaj v Ključarovcih Pred kratkim je krajevni odbor RK Ključarovci priredil enomesečni gospodinjski tečaj. Tečaj so dobro pripravili, vo- i dila pa ga je Nežika Krabonja. Obiskalo in uspešno končalo ! ga je 34 deklet in žena, ki so bile razdeljene v dve skupini, i Tečaj je bil v prostorih Ivana Krabonja iz Ključarovec. Vo- diteljica tečaja je tečajjiice seznanila s kuharskimi veščinami s praktične in teoretične strani. Dekleta so se naučile pri- pravljati hrano ter se seznanile s kalorično in vitaminsko vrednostjo živil. Da so se precej naučile, je dokazala zadnja zakuska in razstava pripravljenih jedil. O prvi pomoči in o negi bolnika na domu je na tečaju predaval dr. Jurij Carf. Nekaj predavanj je pripravil tudi o preprečevanju bolezni in o higieni. Tečajnice so bile seznanjene z nego otroka in z nego matere porodnice, la predavanja je skrbno pripravila diplomirana babica Frančiška Majcen. Zaključka tečaja so se udeležili tudi nekateri predstav- niki družbeno političnih organizacij, predsednik občinske skupščine Ormož Matija Ratek, predsednik občinskega odbora RK dr. Jurij Carf in nekateri drugi. Za prizadevanje in skrb za uspešno končan tečaj gre vse priznanje predavateljem in organizatorjem. Kosi Pionirska tribuna Mofe polletne počitnice Zelo smo se otroci veselili zim- skih, polletnih počitnic, še bolj ( pa polletnega spričevala. Oboje smo pričakovali in vsak po svo- je doživeli in preživeli. , Učencem, ki prihajajo od daleč i v šolo, se je kar prileglo, da so lahko ostali nekaj dni doma. V zimah, ko je visok sneg in ko je i zelo mrzlo, jim to še bolj prav pride. Letos ga je bilo malo pa • tudi mrzlo ni bilo preveč. Doma. pri starših, pri bratih in sestrah je vedno prijetno in ve- selo. Tako je pač v družinah, kjer se imajo radi, kjer so vedno polnih rok dela in poleg tega ima- jo še vedno nekaj dobre volje in časa za razgovor z otroki. Očetje in matere so radi pogledali v naše zvezke in prečitali naše spise ali pa tudi vsaj nekaj strani iz na- ših šolskih knjig. Drugače je pri hišah, kjer ni razumevanja med ljudmi. O tem otroci radi ne go- vorijo. j V počitnicah smo se obiskova- li, sankali, pa tudi kepali. Povsod so nas starši lepo sprejeli in so se zanimali, kako je v šoli. Otro- ci radi najdejo pot tja, kjer je toplo in mnogi so jo našli tudi te počitnice. Na domovih sošol- cev in sošolk so se greli in vsem i je bilo lepo. ' Kmalu smo se zopet znašli v šoli. Veseli smo bili ponovnega snidenja z učiteljicami in učitelji ter s sošolkami in sošolci. 2e prvi dar je začelo rednn učen;.";, pisa- nje, ponavljanje in vmes tudi pripovedovanje o počitnicah. O njih smo pisali spise. Najboljše spise je bilo zanimivo čitati ali poslušati, ko so jih učenci ali učenke sami čitali. V vsakem spisu je bilo nekaj posebnega, čeprav smo vsi pisali o počitni- cah. Vsakdo jih je doživel po svoje. Odpočili smo si in sedaj zopet redno prihajamo v šolo. Dela imamo dovolj, saj nalog ne zmanjka, pa tudi ne ponavljanja. Doma nam starši verjamejo, da se moramo mnogo učiti, pa tudi ne vsi vsem otrokom. Nekateri morajo doma pomagati, da jim ostane premalo časa za učenje. Zato so tudi uspehi različni. S počitnic smo se vrnili z željo, da bi imeli ob koncu leta vsi lepa spričevala, zato smo tudi sklenili pomagati sošolcem in sošolkam, ki nas v prvem polletju niso mogli dohajati. Tako bodo po- letne počitnice za vse še lenše. Marija Murko, 5 b, Desternik __ Žalovanje za Mikijem Pri sosedu so imeli mačka, ki mu je bilo ime Miki. Vsi smo ga imeli zelo radi. Tudi k nam je večkrat prišel na obisk — pogle- dat, Ce imamo kaj ostankov me- sa. Ta muc ni maral kruha in ne mleka, jedel bi samo meso in klobase. Nekega dne sem bila pri sose- du. Miki je bil posebno razposa- jen in vesel ter je skakal po sta- novanju, da smo se mu vsi sme- jali. Nismo mu hoteli odpreti, ko je hotel ven. Bili smo radovedni, kaj bo storil. Skočil je na kljuko in vrata so se odprla. Hitro je smuknil po stopnicah navzdol. Ce?. nekaj časa je prišel sose- dov Mišek vprašat, če je Miki pri nas. Mama mu je odgovorila, da ga še danes ni videla. Sli smo ga iskat. Preiskali smo vse hod- nike, tudi vso okolico našega blo- ka. a Mikija nismo našli. Tistega večera so bili žalostni, ker se ni vrnil. Mislili so že, da ga ne bodo nikoli videli. Naslednji dan je pri.šel neki de- ček povedat, da je Miki na cesti ubit. To vest so vedeli vsi v blo- ku. Se ob isti uri so ga pokopali otroci v bližnjem gozdu. Mišu in Vladotu pa s^o tekle solze zaradi žalosti. Emeršič Zdenka, 6. b, članica novinarskega krožka. Kidričevo Pn teti imeii zelo ljubke- ga psička. Bil je zelo majhen in imel je kodrasto dlako. Kadar sem prišla na počitnice, me je s svojim majhnim smrčkom začel vohati, če sem mu prinesla kaj za pod zob. Takoj sem sitekla v kuhinjo in mu prinesla kruh. Kokoši ni maral, zato jih je po- dil po dvorišču. Neke jeseni, ko je bil čas za pobiranje krompirja, se je nekaj časa igral na njivi, potem pa je legel pod voz. Ležal je tik pred kolesom. Stric ga ni opazil, zato je pognal krave naprej in psičku je šlo kolo preko trebuščka. Psi- ček je zajokal in bil pri priči mr- tev. Bilo mi je zelo žal,da sem iz- gubil mojega malega prijatelja. MOJ PTIČEK Vsak dan mi na okno ptiček prileti in lepo pesmico zažvrgoli. To pomeni: »Hrane prosim!« Hitro mu zrnja natrosim. Ptiček se razveseli m brž po tovariše odhiti. Kovačič Dragica, 5. b, članica dopisniško-novinarskega krožka Kidričevo Sneženi mož Na snegu zagledala otroke sem tri, vsak svojo kepo vali. Delajo velikega, velikega snežaka, dejali so, da delajo pravega korenjaka Tušek Trena. 4 a, članica novi- narskega krožka, Kidričevo 3 Najlepši dan počitnic Bila sem pri stari mami samo en dan. Ta dan se je začel dru- gače kot po navadi. Iz postelje | me je vrgel strašen ropot na ce- sti. Hitro sem se oblekla in ste- kla na cesto. Skoraj nisem mogla verjeti očem. Prvič v življenju sem videla tanke. Cesta je bila polna vojaštva. Tovornjaki so za seboj vlekli topove. Vojaki so imeli vaje. Z bratrancem sva ves dan prisluškovala eksplozijam. Okoli treh popoldne so se vsi sku- paj vračali. Začudena sem gle- dala razne vrste orožja, s kate- rim so bili oboroženi. Skozi ves hrušč se je slišala pesem, ki so jo peli vojaki. To je bil moj najbolj zanimivi dan počitnic. Klajnšek Lidija, članica novi- narskega krožka, Kidričevo I Na zimskih počitnicah Kot vsako leto, sem bila tudi! letos na zimskih počitnicah. To- j da ne v istem kraju kot po na- i vadi. Na počitnicah sem bila pri ! teti. Vsak dan sva se s sestrično i sankali in drsali, zvečer pa sva • gledali televizijo. Tako se je i>o- i navijalo ves teden. Ker sem še ! morala napisati nekaj naloge, sem morala iti domov že nasled- | nji teden. ; V počitnicah sem se tudi. poleg : sankanja, učila in brala knjige, ' ki so bile zelo zanimive. Sedaj so zimske počitnice minile in začelo se je zopet učenje. Mo- rali se bomo zopet veliko učiti, če hočemo, da bomo imeli na koncu leta še lepši uspeh, kot smo ga imeli v prvem polletju. Meglič Terezija, 6. b, članica novinarskega krožka, Kidričevo V Kidričevem se nimamo kje smučati v Kidričevem in v okolici je sama ravnina, porasla z gozdovi. Nikjer ni nobenega griča, kaj še- le hriba, da bi se lahko otroci smučali in sankali. v daljavo lahko samo gledamo obronke Haloz in Pohorja ter lahko samo sanjarimo, kako bi bilo lepo, če bi se peljali s smuč- mi ali sankami po hribu navzdol. v Kidričevem so tri gramozne jame, po katerih se lahko smuča- mo in sankamo, pa še te so majh- ne in kljub temu smo zadovoljni z njimi. Vsak si želi, da bi se šel smiučat v Haloze, posebno pa na Pohorje, ker je tam mnogo lepih smučarskih poti in hribov, a je predaleč. Mi, otroci v Kidričevem si že- limo tudi zimsko drsališče, da bi se lahko razvedrili na svežem zraku. Segula Stanko, ."5. b, član nov.- dopisniškega krožka Str«n ^ »TEDNIK« - pptek, 19. fcbruflrjn 196S Strun * Krajevna skupnoM Desiernlk statut s 65 določili Krajevna skupnost OKSTERNIK. ki obsega 12 katastral- nih ob<^in s 3600 ha povrSin z 68,446.000 kal. dohodka in z več milijonskimi drusinij dajatvami, s 17 naselji s 735 drutinami in gospttdarstvi, z 283:)6 družinskimi Slani, z domačijama dr. Matije IVIurka in dr. Jožeta Potrča in s spomenikom borcev in talcev, ki so padli v II. svetovni vojni kot rodoljubi, s šolo »Bratov Ilešev« s 14 oddelki in 466 učenci ter 12 učitelji- cami, učitelji in z ostalimi zaposlenimi, s pošto s 3 zaposU>- nimi, s trgovino »Fanonije-« s 3 zaposlenimi, s poslovno enoto in trgovino K/ »Jože Lacko« Ptuj s 5 zaposlenimi, z milico N 4 zaposlenimi, s krajevno pisarno z 2 zaposlenima, z obra- tom opekarne Zabjak v Janežovcih s 30 zaposlenimi, z Jivi- norejsklm varejnim obrato m Kmetijskega kombinata Ptuj v Placarju, z zdravstveno posvetovalnico In z babico v Janežov- cih, s 74 km občinskih cestild, je med 10 krajevnimi skup- nostmi izmed vseh 2^ krajevnih skupnosti, ki imajo med 20fl0 in 3000 prebivalcev. V njej živijo občani ctb različnih razmerah in možnostih ter vneto zasledujejo občinsko, krajevno (gospodarsko in ostalo politiko ter prizadevanja soohčanov, da bi dosegla tudi vsaka krajevna skupnost stopnjo srednje razvite skupnosti, kot je dosesla občinska skupnost kot celota stopnjo srednje razvi- te občine med vsemi obči nami v Sloveniji. V statutu s 65 členi je jasno začrtana sedanja in bodoča politika v krajevni skupnosti Desternik glede na sedanje stanje, potrebe In glede na bodoče možnosti. Potrebam družin in razvoju na- selij v tej samoupravni skupnosti občanov bi naj služile organizira- ne komunalne, stanovanjske, go- spodarske, socialno-zdravstvene, kulturne, prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti. V kakšnem ob' segu in s kakšnimi sredstvi naj skupnost te organizira, najdejo občani te skupnosti in njihovi or- gani odgovor v dolcvčilib statuta, ki tudi določajo vsaj približno mesto vsakemu občanu kot tvorcu skupnosti, proizvajalcu in uprav- Ijalcu, fizičnim in pravnim ose- bam ter njihove dolžnosti in pra- vice. Kdaj bo doseženo vse, kar ob- sega najobširnejši 8. člen tega sta- tuta, bi težko določila sama skup- nost. Ko bo to doseženo, bo v kra- jevni skupnosti Desternik marsi- kaj drugače, kot je sedaj, začenši nri doienčku pa vse do najstarej- šega člana skupnosti; pri tem bo marsikdo pozabil, kako ie bilo pred tem in s kakšnimi problemi so se prej ljudje ukvarjali ter ka- ko so si prizadevali, da bi bilo vsem boljše. Gospodarsko močnej- fia družina in tudi skupnost bosta lažje skrbeli za otroke, za zdrave m za bolne ter za onemogle in stare ljudi, Zdravstveno še bolj prosvetljeni, zdravstvene ali fi' nančne pomoči potrebni bodo ob- I čutili prednosti ekonomske moči j skupnosti, otroci zaposlenih ne bo- ! do brez varstva, kjer je to potreb- no. Kraji in naselja bodo urejeni in v njih ceste, mostovi, električ- na in vodovodna napeljava; za- [ sebne in skupne zgradbe bodo I imele prijazno lice; med njimi ne bo več vrzeli, ki bodo pozidane. Vse, kar bo videlo oko, bo dokaz izpolnjenih želja in načrtov obča- nov tudi v tej skupnosti, njihovih potreb in pravic. Vse to in drugo si že sedaj vsi želijo, mlajši in starejši, ki oi si radi skrajšali raz- vojno pot do stopnje, ki je možna v napredni, gospodarsko vsestran- sko razviti skupnosti. Vse do tega časa bodo morali obravnavati in reševati tudi v kra- jevni skupnosti Desternik družine in organi skupnosti le tiste nujne in najbolj kričeče probleme, s ka- terimi ni mogoče odlašati in za katere je mogoče doseči le najnuj- nejša denarna sredstva. Zato je sedai delo sveta krajevne skup- nosti (25 članov), nadzornega od- bora in poravnalnega sveta toliko ; težje, ker jp potrebno odpravljati ^ nesorazmerje med velikimi potre- bami in med omejenimi možnost- mi Končno vsebuje statut določilo 1 o odnosih med organi In člani ' skupnosti, kako bodo zagotovili izpolnjevanje nalog krajevne skupnosti, kako bodo dosegli In porabili sredstva, v čem si lahko z drugimi bližnjimi skupnostmi medsebojno pomagajo In kako lahko sodelujejo z zbori volivcev, z drugimi krajevnimi skupnostmi, 2 občinsko skupščino, z njenimi organi ter z delovnimi In drugimi . organizacijami. Statut še vsebuje , določbe o spremembah in doiK>l- nitvah statuta ter o njihovi ve- ' Ijavnosti. Letošnji plan krajevne skupnosti Za letos je določila krajevna skupnost Desternik prednost ure- ditvi vsaj dela od 74 km občinskih cest, kar se bo pač dalo storiti z okrog 600.000 din iz sredstev občinske skupnosti, Nekaj samopri- spevka bodo prispevali kmetovalci. Tega bo okrog 2 milijona dinar- jev, kar pomeni sicer 2.053 dni dela. Za pokopališče in mrtvašnico bodo porabili 3.50.000 din in sicer za vzhodno stran ograje, radi pa bi dali izdelati še kataster poko- pališča za pravilno razvrstitev grobnic in grobov. Ze letos bi se morali lotiti tudi malih asanacij, urejanja javnih vodnjakov za šir- šo porabo pitne vode. Posebna komisija je prevzela skrb za pre- gled mest za vodnjake in za pri- četek izkopavanj in za izdelavo le- sene strehe nad cisterno z vodo za požarno varnost. Samostojno in s pomočjo občin- ske skupščine si bo letos priza- devala krajevna skupnost rešiti nekaj najbolj perečih socialnih in zdravstvenih vprašanj. Začeti mo- ra pri pomoči potrebnih nepre- skrbljenih otrokih, ki jih ponekod resno ogrožajo posledice alkoho- lizma in drugih škodljivih poja- vov, ki onemogočajo njihovo fizič- no rast in umski razvoj. V zdrav- stveni postaji v Janeževcih bi ra- di imeli poleg posvetovanj za ma- tere tudi zdravniške preglede vsaj za tiste starejše občane, ki sta jim potrebna zdravniški pregled in pomoč in ki bi težko prišli peš v ZD Ptuj. Z zdravstvenim prosvetljevanjem bodo morali na- daljevati potom IIK in potom de- lavske univerze. Tudi šola potrebuje pomoč orga- nov krajevne skupnosti in vseh njenih stanovalcev. Vpliv njenih organov na starše šolarjev bi naj koristil zlasti tistim otrokom, ki morajo izostajati od pouka zaradi domačega dela in ki se zaradi te- ga tudi nimajo časa učiti. Nekateri starši se namreč dovoli ne zave- dajo dalekosežnih posledic za mla- de ljudi, ki jim manjka celo osnovnošolska izobrazba in ki jim tudi po šoli hi mogoče razširiti osnovnega znanja in izobrazbo v kulturno-prosvetnih društvih, ki razvijajo družabnost ter sposob- nosti in talente mladih ljudi. Kmetijstvo, ki daje glavni vir dohodkov večini prebivalcev Iz krajevne skupnosti Desternik, po- leg dohodkov, ki jih imajo zapo- sleni iz raznih služb, bo zahteva- lo tudi letos nenehno pomoč obča- nom in kmetijskim organizacijam, ker bi radi vsi skupaj dosegli, da bi se tudi dohodek tistih kmeto- valcev približal minimalnim oseb- nim dohodkom (25.000 din) zapo- slenih v gospodarskih organizaci- jah in drugod, ki tega sedaj ne dosegajo. Enako kot so podpirale vse politične organizacijo delavce, ki so imeli manj kot 25.000 din osebnega mesečnega dohodka, ta- ko bi morale krajevne skupnosti in politične organizacije v njih podpirati v kmetijstvu zaposlene, da bi se s pravilno gospodarsko politiko v občinski skupnosti tudi v kmetijstvu stvari izboljšale. Krajevna skupnost Desternik si bo prizadevala letos skupno z vsemi političnimi in gospo- darskimi organizacijami na svo- jem območju pridobiti natančen Pregled nad stanjem dohodkov v kmetijstvu in ugotoviti, kaj vse bo potrebno storiti, da se bo to lahko vsaj v doglednem času po- pravilo, če se že ne more letos. Posredniki, ki odkupujejo m prodajajo kmetijske pridelke, so že odpravili problem osebnih do- hodkov izpod minimuma 25.000 din, zdaj ga bo potrebno odpraviti še pri kmetijskih proizvajalcih. Brez možnosti za izboljšanje pro- izvodnje, brez potrebnih investi- cijskih možnosti za kmetijstvo in brez politike v kmetijstvu, ki bi stimulirala vsakega proizvajalca v svoji prizadevnosti, je težko pri- čakovati izboljšanja na tem po- dročju, čeprav bi si za to občani sami še tako prizadevali. Izboljšanje življenjske ravni ob- čanov v krajevni skupnosti De- sternik bo nujno pomenilo splošno izboljšanje v tej krajevni skupno- sti. Sedanji življenjski standard mnogih družin je v tem delu Slo- venskih goric še vedno izpod pov- prečja v občini in v krajevni skupnosti, zlasti pa globoko izpod povprečja v mestu. Krajevna skupnost Desternik si bo prizadevala že letos storiti čim več, da bi končno imele politične organizacije čim natančnejše go- spodarske in ostale podatke za bodoče delo med občani ter si bo prizadevala najti skupno z občin- sko skupščino Ptuj ter z gospodar- skimi organizacijami na svojem območju rešitve za najnujnejše probleme. Letošnji plan krajevne skupnosti je presegel obetajoče se materialne možnosti in računa z dodatno po- močjo gospodarskih organizacij in samih občanov, ki so najbolj za- interesirani, da se bodo tudi v krajevni skupnosti Desternik raz- mere izboljšale in uredile. Desternik — pogled na okolico šole in novega stanovanjskeir^ bloka Razni problemi z zbora volilcev Na zborih volilcev na območju krajevne skupnosti Desternik si- cer ni udeležbe večine, vendar si vsaj udeleženci prizadevajo vplivati na politiko za tekoče le- to in za nadaljnji eas. Na letoš- njem januarskem zboru volilcev, ki se ga je udeležilo od 1800 vo- lilcev le 85, so slišali navzoči od- borniki občinske skupščine in funkcionarji krajevne skupnosti želje in predloge, ki bi jih slišali tudi od ostalih volilcev. Zd politiko občinske skupščine Ptuj v letu 1964, navzoči niso imeli pripomb. Zavedajo se, da je na območju občinske skupno- sti ogromno potreb in da je ob omenjenih možnostih težko za- gotoviti krajevnim skupnostim sredstva, ki bi jih potrebovale Slovenske gorice upoštevajo, da predstavljajo dela v Pesniški dolini največja dela v Sloveniji za izboljšanje kmetijskih zem- ljišč, za katera bo porabila jugo- slovanska skupnost nad tri mili- jarde dinarjev. Po končanih osu- ševalnih delih bo bruto proiz- vodnja na hektar skoraj 4-krat večja od sedanje, po integralni melioraciji z namakanjem pa skoraj 7-krat večja. Koristi teh milijardnlh investicij bodo vse- kakor občutili tudi prebivalci krajevne skupnosti Desternik. Za sedaj je še davčna politika v občinski in v tej krajevni skup- nosti zelo občutljiva, vsaj za ve- čino njenega prebivt^Istva, ki se bavi s knrietiistvom. Na zborih volilcev in tudi sicer diskutirajo o razlikah med različnimi na.selj] glede na davčno obremenitev in smd'trajo, da bi bilo potrebno razne razlike in neskladnosti da- lje odpravljati tudi letos Na ja- nuarskem zboru volilcev je pred- lagalo več občanov da bi dala krajevna skupnost upravi za do- hodke v Ptuju svoje predloge v primerih, ko tudi sama ugotovi, da je potrebno neskladnosti od- praviti. To so zahtevali volilci iz naselja Drstelja, Placar, Gomilce in drugi. Občinske ceste na območju krajevne skupnosti Desternik so problem celotne skupnosti, ki bi moral toliko bolj bremeniti kme- tijske obrate, ki jih kvarijo s svojo mehanizacijo tudi razna podjetja. Ta jih bolj poškodujejo s težko naloženimi kamioni kot vprežna kmečka vozila " največ enotonskim tovorom. V enakem razmerju bi naj tudi pomagali pri popravljanju in navažanju cest. Težka vozila bi morala navoziti gramoz, prebivalci iz skupnosti pa bi ga razgrnili po voziščih. Glede na takšno povezanost pro- blemov v skupnosti bi morali biti v organih skupnosti ^lani — predstavniki gospodarskih orga- nizacij z območja skupnosti. Le s skupnimi načrti in močmi bo mogoče rešiti vsa skupna vpra- šanja glede cest in drugih po- treb. Po mnenju občanov — kmeto- valcev bi se morala izboljšati kre-Mtna politika do tistih kme- tovalcev. ki bi si radi pomagali urediti življenjske razmere s pri- mernimi krediti, kot si jih ureja- lo zaposleni v drugih panogah gospodarstva. Skupnost bi mora- la priznati vsaj potrebnim kme- tovalcem del možnosti za izbolj- šanje življenjskih razmer, kot jih imajo ljudje v delovnem razmer- ju. To bi bilo mogoče urediti s krediti pod primernimi pogoji za poroštva in za material, ki ga podfiželjp naibolj potrebuje. Vsem kmetovalcem tudi kmetij- ske zadruge ne morejo pomaga- ti, ker so njihove možnosti za sklepanje rajnih pogodb omeje- ne. Politika do odkupnih podjetij Je še vedno ugodnejša kot do pridelovalcev In do rejcev živine, kar potrjuje razlika med odkup- no ceno živine In prodajno ceno za meso. Enako je pri mleku. O vseh teh in ostalih nerešenih vprašanjih širšega pomena bi se volilci radi pomenili s poslanci kot so se včasih s pokojnim dr. Jožetom Potrčem. Ko so mu ob raznih težavah pisali, jim je od- govarjal, potem pa je tudi pogo- sto prišel med nje, da so mu po- vedali svoje misli in želje. Vsi sedanji poslanci nimajo z njimi takega stika, zato jim tudi več mnogo ne pišejo niti jim ne spo- ročajo svoje problematike. Tudi organi skupnosti in podjetij ni- majo s poslanci mnogo več sti- kov kot občani. Od bodočih po- slancev pričakujejo mnogo več stikov, ki jim naj pomagajo pri delu v občinski, republiški in zvezn; skupščini. Na januarskem zboru volilcev v Desterniku je bilo še več vpra- šanj in odgovorov nanje, saj je v skrbi družin in skupnosti za ljudi ogromno problemov, pred- vsem novejših, ki jih sama kra- jevna niti občinska skupnost ne moreta rešiti. I>e&ternik: po koncu popoldnevne ga pouka. V sredini z ruto Mari- ja Murko, ki je napisala sestavek o polletnih počitnicah LENART RUDOLF, predsednik odbora SZDL »Organizacija SZDL, ki šteje 400 članic in članov od 1800 vo- lilcev (vsaka družina ima vsaj enega člana SZDL), organizacija ZKS in ZBNOV imajo na poli- tiko v krajevni skupnosti do- kajšen vpliv, ker poznajo raz- mere na svojem območju in so iniciatorji mnogih nujnih in možnih rešitev v pristojnosti krajevne skupnosti in občinske skupščine Ptuj, za katere imajo vso oporo med prebivalstvom. S to ugotovitvijo pa še ni mo- goče biti zadovoljen, ker je na tako velikem območju kot je območje krajevne skupnosti De- sternik ogromno problemov, na- log in skrbi, ki se jih malokdo rad z veseljem loteva, zlasti ob sedanjih materialnih omejenih možnostih. Vse prebivalstvo skupnosti si želi tako smotrno, dosledno in uspešno politiko, ki jim lahko zagotovi napredek kljub raznim težavam. Takšna politika pa zahteva natančen pregled nad mnenjem občanov in nad razmerami na območju skupnosti. Doslej so politične organizacije težko dobile od go- spodarskih organizacij in osta- lih služb s svojega obmc^ja in od drugih potrebne podatke, po katerih bi lahko delale razne primerjave glede na ostale ugo- tovitve v skupnosti. Predvsem mora biti političnim organizaci- jam jasno, kako bo mogoče iz- vesti določila statuta in plane krajevne skupnosti, na koga se naj pri tem opirajo, koliko po- moči bo dosegla krajevna skup- nost od širše skupnosti in kako bodo pomagali sami prebivalci. Dobro premišljeno, na mne- njih in predlogih občanov, na vseh važnih podatkih, analizah in primerjavah zasnovano poli- tično delo lahko največ pripo- more, da bo delo organizacij zanimivo za vse občane in da se bodo radi odzvali vabilu poli- tičnih organizacii, ker bodo od njih najlažje izvedeli za mesto in naloge ter pravice vsakega člana skupnosti in skupnosti kot celote. Za dober pregled nad razme- rami v skupnosti bo potrebnih nekaj mesecev temeljitega dela, ki se bo bogato obrestovalo z boljšim in vplivnejšim delom političnih organizacij na svojem območju in s celotnim načrtnim razvojem ter napredkom skup- nosti!« FRANC OGRING, šolski upravitelj v Desterniku »Lansko leto je pomenilo za šolo bratov Rešev znaten ko- rak iz prejšnjih težav. Šolsko poslopje je popravlje- no, v novem bloku se je naselilo več učiteljev in učiteljic in tudi osebni dohodek učiteljstva je izboljšan. Zdaj je še nujno do- seči, da bodo še učni uspehi mnogo boljši, da bodo tudi star- ši svojim otrokom vsaj v to po- moč, da jih ne bodo obremenje- vali z delom, ko se morajo učiti, da se bodo tudi očetje zanimali za šolske uspehe in probleme v času šolanja svojih otrok in da bodo tudi naslednja leta pome- nila korak za korakom bliže ti- stim učnim in vzgojnim ciljem ter možnostim, ki jih pričakuje od šole mlajši rod proizvajalcev in bodočih upravljalcev, raznih strokovnjakov, fizir^nih in um- skih delavcev, ki bodo tudi na svojih bodočih delovnih in vo- dilnih mestih pravilno ocenje- vali naloge šole in jo bodo tudi podpirali. Današnja šola se morT razviti na stopnjo, kot jo zahtevajo nadaljnje šole za strokovno in ' ostalo šolanje mladih ljudi. Vedno manjša bo morala biti razlika med učnimi možnostmi šol na podeželju in šol v mestu ' ter med znaniem absolventov šol na podeželju in v mestu. Delovna mesta zahtc-njo od , vseh zaposlenih potrebne spo- , sobnosti, ne glede na to, ali je j kdo živel in se izšolal na deželi I al' v mestu. Ne bi bilo prav, če bi se se- daj, po izpolnitvi nekaterih naj- nujnejših potreb šole v Dester- niku vsi skupaj zadovoljili z do- seženim. Skupnosti smo v imenu učencev in učiteljstva ter star- šev hvaležni, da je del v skup- nosti Desternik ustvarjenih sredstev porabljenih doma, ven- dar bomo morali postopoma iz leta v leto hiteti za ostalimi bolj urejenimi šolami v občini, če bomo hoteli doseči iste učne in vzgojne uspehe kot jih dose- gajo v šolah, kjer imajo za na- zornejši pouk mnogo več mož- nosti kot šola v Desterniku. Vsem, ki so šoli v Desterniku doslej pomagaUi se bo morala uprava šele skupno s starši pri- poročiti še za nadalje, da bodo imeli v evidenci predvsem rnladi rod, ki sedaj enako rad spreje- ! ma od skupnosti kar potrebuje, kot bo pozneje skupnosti rad dajal po svojem delu in ustvar- janju, da bo mogla šola stalno v korak z ostalim razvojem.« JANKO MARINie, odbornik Občinske tkupi£lne Ptuj »Desternik ima vse pogoje, da bo lahko postal tudi važna tu- ristična točka v tem predelu Slo- venskih goric. Obiskovali jo bodo radi mnogi domači turisti In turisti iz vseh strani naše domovine, ki cenijo dela pokojnega profesorja Matije Murka iz Drstelje (1861—1952), ki ga pozna svet po njegovih naj- važnejših znanstvenih delih; »K zgodovini ljudske hiše pri Južnih Slovanih«, »Zgodovina starejših južnoslovanskih literatur«, »Pre- gled starejših in novejših južno- slovansklh literatur«, »Grob l'n miza, študija o narodni epiki bo- sanskih mohamedanov«, »Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami« In pa »Tragom srpsko-hrvatske narodne epike«. Obiskali bodo Desternik tudi rad< turisti ia Češke, saj je bil profesor Murko učenjak avetov« nega aloveaa, V Pragi je bal v Karlovi univerzi profesor za juž- noslovanske jezike in književno- sti. Bil je tudi častni doktor Ijub- Ijamskega vseučilišča, publicist in organizator slovstvenih študij. Na Desternik bodo radi priha- jali bližnji in daljni ljudje, ki so poznali pokojnega dr. Jožeta Po- trča (1903—1963) in njegovo lju- bezen ter spoštovanje do ljudi * sveta svoje mladosti, do Dester- nika in okolice, na katerem je rastel in ^e razvijal v priljublje- nega zdravnika in naprednega političnega delavca ter borca, ki je pridobil s svojim osebnim zgledom in z vsem svojim ne- omajnim prepričanjem v zmago socializma mnogo somišljenikov in soborcev za napredek. Njego^ vi ljudje se niso ustrašili fašizma in do zob oborožene fašistične soldateske, temveč so ji z upo- rom takoj dokazali, da se naše ljudstvo ne da pregnati s svoje zemlje in da se ne da uničiti. Na Desternik hodo radi prišli prijatelji in znanci pokojnega dr. Jožeta Potrča, pa tudi njihovi svojci, saj je i mnogim^i pred vojno preživljal težke d^i v za- poru v Požarevcu in v Ivanjici zaradi revolucionarnost}. Po osvo- boditvi je z mnogimi sodeloval v CK ZKS in ZKJ v raznih od- govornih funkcijah ter kot po- slanec v skupščini. Enako bodo radi prihajali na Desternik vsi prijatelji tn znanci heroja Jožeta Lacka, Franca Osojnika. bratov Rešev ter dru- gih 23 liorcev NOV z območja Desternika ter 10 internirancev, katerim je postavljen v Dester- niku skupen spemenik In katerim v spomin je vsako leto 7. junija krajevni praznik v spomi^n na leto 1942, ko je Franc Osojnik s sku- pino partizanov napadel okupa- torsko orožniško postajo, da bi osvobodil aretirane domačine. Krajevni center s tako bogato zgcdovino kot je Desternik za- sla>i, da ga spozna širša javnost tudi glede na naravne lepote, ka- mor sp rad vsakdo večkrat vrne,« ELIZABETA HAMERŠAK, kmetijski tehnik na poslovni enoti KZ »Jože Lacko« v Desterniku »Kmetijska zadruga Jože Lacko Ptuj si prizadeva po svojih močeh, ia bi storila čimveč za območje poslovne enote Desternik. S trgovino z reprodukcijskim materialom olajšuje prebivalstvu nakup po- trebnega materiala, z odkupom, s prodajo svojih pridelkov s pogodbenim sodelovanjem s kmetovalci pa dvig živinoreje in osebnega dohodka kmetovalcev. V lanskem letu je dala KZ Ptuj v rejo h kmetovalcem 330 goved in 200 prašičev; zalaga jih s krmili ter jim daje akontacije na prirastek. Obnese se tudi drugi način kooperacije, da da zadruga urediti hleve — bokse, kooperantu da živino in krmila ter mu plača delo, ki ga ima z rejo. Nekaj je še pogodb s kme- tovalci, ki redijo po pogodbi svojo živino in jo po vzreji pro- dajo zadrugi, potem jo redijo dalje in ob obračunu dobijo pla- čilo za vrednost živine, od kate- re se odšteje kupnina iz prvotne prodaje. Ce bi imela KZ več možnosti za neomejeno sklepa- nje kooperacijskih pogodb, bi gvojo kooperativno dejavnost razširila, ker je vedno več kme- tovalcev, ki so že uvideli, da jim daje kooperacija večji dohodek kot če krmijo živino z lastrio krmo in za lastni račun. Tudi lanskoletni odkup je po- kazal, da je med kmetovalci in med zadrugo Jože Lacko ved- no več poslovnega sodelovanja. Lani je odkupila zadruga za nadaljnje pogodbeno pitanje 170 telet in za zakol ter oitališče 360 telet. Dalje je odkupila 45 vagonov jabolk in 9 vagonov hrušk. V istem nriskrbela kmetovalcem 200.000 kg umetnih gnojil, in sicer nno i'« nitro- monkala, 33.000 kg žlindre in 107.000 kg nitrofnskala. Intenzivnost kmetijske proiz- vodnje je postala tudi v krajev- ni skupnosti Derternik časovna nujnost, za katero je že toliko dokazov koristnosti, da je vedrio manjši krog ljudi, ki v njo ne zaupajo (Ivaoaijevaaje oa 6. strani) stran 6 »TEDNIK« — pe^ek, 19. februarja 1%5 Sfran 6 Šport pri Veliki Nedelji Telovadno društvo Partizan Velika Nedelja je imelo 7. fe- bruarja 1965 redni občni zbor, na katerem je pregledalo in kri- tično ocenilo delo v preteklem letu. Kljub težavam je bila pre- tekla sezona najbolj plodna v vs<'m devetletnem obstoju dru- štva. Ženska rokometna ekipa je osvojila naslov okrajnega prvaka. Acnclar je v jeseni za- radi nemočnih finančnih pogo- jev prenehala s tekmovanjem. Nloška ekipa pa je v jesenskem delu osvojila prvo mesto v vzhod ni okrajni ligi in ima enake možnosti za končni uspeh in uvrstitev v š.tajersko ligo. Uspeh je še toliko večji, ker so igralci krili vse stroške tekmovanja .sami. Na občnem zboru je bil spre- jet plan dela, po katerem bo društvo še naprej gojilo in raz- vijalo rokomet kot kvalitetno športno panogo. Tako bo dru- štvo imelo zopet žensko in mo- ško ekipo. Posebno pozornost pa bo posvetilo vzgoji mladih igralcev. V ta namen bo pričela z delom rokometna šola za pio- nirje in pionirke, za katere pa 1k> treba organizirati tekmova- nja v občinskem merilu. Plan vsebuje tudi precej novosti na ostalih področjih dejavnosti, ka- kor tudi gradnjo rokometnega igrišča in manjše smučarske skakalnice. Novo igrišče je nujno potreb- no, ker staro ne ustreza zahte- vam. Glede na to. da služi ro- kometno igrišče pouku telesne vzg:oje in da bi novo igrišče slu- žilo tudi kulturnim ter zabav- nim prireditvam, sredstva za "rarlnjo no bi smela biti ne- rešljiv problem. Potrebna bo vsekakor pomoč dnižbeno-poli- tičniii orjranizacij in OZTK, ki dospflaj ni bila zadovoljiva. To KRAJEVNA SKUPNOST DESTERNIK Morija Štumberger krajevna babica, Janežovci (Nadaljevanje s 5. strani) »Na območju 36 km®, na kate- rem opravljam babiško službo, ugotavljam razne pojave in te- žave žena v zvezi z materinstvom. Razlika med vsemi otroki in ma- terami je le v tem, da si vzamejo nekatere matere čas za posveto- vanje v zdravstveni postaji v Janežovcih, ki je za noseče vsak 2. in 4. torek v mesecu in za posvetovanje za otroke, ki je vsaki 1. četrtek v mesecu in sploh zdravstveno posvetovanje v vseh primerih. Druge bodoče matere in žene pa rešujejo svo- je probleme in premagujejo te- žave po svoji preudarnosti ali nevednosti in neizkušenosti ali pa po nestrokovnih nasvetih enako neizkušenih, nepoučenih pomoč so predstavniki posamez- nih organizacij tudi obljuiiili, vendar je zadnji čas, da se pri- I de od obljub k dejanjem. Sredstva, ki so bila do sedaj vložena, so res minimalna. Uspe- hi društva .so bolj ali manj plod idealizma članstva. Cas je, da dobi šport pri Veliki Nedelji kot tudi v ostalih krajih občine svoje mesto. V. T. in do zdravstva nezaupnih žena in ostanejo pri tem tudi v obo- lelosti vse do zadnje sile, ko je potrebno poklicati zdravnika in rešilni avto. So še matere, ki imajo 4 do 6 otrok, največ pa je takih, ki imajo do 3 otroke. Ne- katere matere in otroci še živijo v materialnih prilikah, ki so pod krajevnim povprečjem in daleč pod povprečjem v mestu. Več jih je brez odgovora, kakšne mož- nosti imajo, da bi se izkopale iz teh nezavidnih razmer. Šele ko otroci zrastejo in ko si pomaoajo v službo, se pri hiši razmere po- pravijo, kar pa je marsikje pre- pozno. Umrljivost otrok je raz- meroma v neznatnem odstotku napram rojstvom, je pa več pri- merov neodgovornega splavlja- 1 nja, ki zapušča marsikje zaradi prikrivanja materam hude posle- dice. Ko bo več deklet in žena za- upalo zdravstveni službi in se bodo obračale po zdravstvene nasvete na zdravstveno postajo in na babico, bo ta teren za eno babico preobširen zlasti glede na hribovite predele, ki jih je težko obvladati celo z motornim vozi- lom, kaj šele peš.« MESTNI KINO PTUJ predvaja 19. t. m. španski barv- ni libn PRODAJALKA VIJO- LIC; 20. in 21. t. m. ameriški barvni (cinemascope) film ŠE- PETANJE NA BLAZINI; 23. In 24. t. m. jugoslovanski film ESALON dr. M.; 25. t. m. špan- sko argentinski (cinemascope) film ČRNA KRONIKA. TRŽNE CENE PO VRTNINE IN SADJA V PTUJSKI POSLOVALNICI »POVRTNINE« (PRI MAGDI) Cvetača 250 din kg, fižol stročji. zmrznjen >10, feferoni 100. grah — suh 170. gobe 128. kumare 210. ohrovt 120. para- dižnik — zmrznjen 180. papri- ka 180. peteršilj 240. por 150, radič 550. solata endivija 350, špinača 285. zelje sveže 120. ze- lje rdeče 120, zelena UO. red- kev črna 70, česen 550, čebula Ha 115. krompir 60, korenček 90. pesa rdeča 100, paprika vlo- žena 222. kumare vložene 565, koruza 85. pšenica 88. proso 190. fižol tetovec 250. fižol pre- peličar 250. fižol cipro 250. fižol enobarvni 200. fižol mešani 180, gobe (sivke) "00. kislo zelje 100, radenska 1 1 60. slatina donat 1 1 60. grozdje 550, jabolka II a 170. orehi (jedrca) 1600. suhe slive "90. ajdova kaša 400, pro- sena kaša 220. ječmena kaša 160. banane "50. limone 290. po- maranče 500. grappefruit 200, radgonski biser 1l 640. kapelj- ski biser 1 1 600. vino rdeče t ! 250. vino belo 1 1 260. Hno rde- če 2 1 560. vino belo 2 I 580. faj- ca 54. med 250, sir 1200, vrečke panir 215. V zalogi so vsa vrtna semena. Kaj je odveč? F PTUJUf POLITIČNA PISMENOST, ko I si iščete zaposlitev; tudi pamet in doe za delo sposobni roki ne zadoščata: imeti morate osaj še priporočilo dobrega znanca in spričevalo o strokovni kvalifi- kaciji; ni potreben vtis, da ste politično pismeni, ker bi oas si- cer težko porabili za priljublje- no politično mrtvilo. IMENOVAN JE ULIC po slav- nih možeh; ko greste po Zele- nikom ali po Vodnikovi ulici, .se nam zdi naravnost krivica, da nosita tako razdejani uličici imeni slavnih mož. ki si nista zaslužila takšnefia ponižanja. KONJSKI .<^PORT na Turni- šču; v modi je bil ose do zad- njihlet. ko .so se nad njim zgr- nili temni oblaki: vsega ta teren sedaj res ne prenese; — dovolj je, da ima perutninsko in svinj- sko farmo, ki sta koristni šir- šemu krogu potrošnikov kot pa plemeniti kasaški konji. NADLEINOST PRI KROJA- ČU zaradi izdelave obleke iz kamgarna; do naslednjih po- šiljk kamgarna. ki je sedaj po- šel D vseh trgovinah, nova oble- ka iz kamgarna ne bo vzdržala, zato je boljše nekoliko počakati pri krojaču. NORČEVANJE iz domačih ljudi: nekateri tega ne prenese- jo. zato raje odidejo v inozem- stvo in tam lahko sovorijo, kar pride komu na misel, ker jim itak nihče nič ne verjame; vse- eno je, če rečete, da ste zidarski pomočnik ali inženir, ker vam Jtak najraje prepustijo >Eand- arbeit<; domače ljudi namreč rabijo za umsko delo. V CIRKULANAH? PIJANČEVANJE v gostUrOj bližnja gostilna je prazna, ljud- je pa pijani: eden je bled od pijanosti, drugi rdeč. tretji pa skoraj plav; vsi ugibajo, kje so v Halozah takšne kleti, da se i?, njih lahko vsi napijejo, pa nihče ne zapravi premoženja; k sreči so vinorodne tudi Sloven- ske gorice, zato ni nujno, da bi bile takšne kleti ravno v Halo- zah. NA VICAVI IN V NOVEM NASELJU? BLATO na cesti; za dvig hek- tarskih donosov qa je premalo, za pešce pa preveč, celo za obu- tev, kaj šele za stanovanja. V ORMOŽU? POSLOVILNI večer v kolekti- vu bolnišnice po odslovitvi uslužbenca, ki mu raje dajo od- pravnino kot da bi qa gledali. RAZSVETLJAVA po promet- nejših vaseh v bližini Ormoža, ko sije polna luna; cestne luči bi naj vsaj takrat svetile, ko lu- na ne more. REŠILNI VOZ za bolnike v Sardinju; bolnike morajo zaradi neprevozne ceste 2 km daleč pri- nesti do rešilnega voza; ta jih lahko počaka pri Veliki Nedelji. V MALI VASI PRI TOMAŽU? HLADNA VODA v mlaki za prevročega dimnikarja, ker mu ni odstopila od kože črnina, tem- več le obleka, ki so mu jo morali sleči in posušiti. V SREDIŠČU? UDOBNA CAKALNlCA NA ŽELEZNISKl POSTAJI: potni- ki. od otrok do odraslih so to- plo oblečeni, zakaj bi morali posedati n čakalnici, ki jo je potrebno greti; boljše je. da je v njej skladišče za material, ki lažje prenese mraz knt potniki. PREVISOKE markacije za ceste: drogovi za cestno raz- svetljavo lahko zamenjajo cest- no markacijo za sneg in popla- ve: žarnice itak ne gorijo, da bi bilo po cesti svetlo, zato bi lahko služili drogovi n druge namene čeprav stoji kateri celo jia križišču. Semkaj razporejamo vse kazeče in škodljive pojave z območja »Tednika«, ki nam jih sporočajo! bralci z željo, da bi bilo manj te škode, če je že ne more biti ko- nec. .-Vli imate v tujini sorodnika, prijatelja, znancai? Naročite zanj mesečno ilustrirano revijo in vsakoletni zbornik RODNO GRUDO Naši redni publikaciji RODNO GRUDO in KOLEDAR pošiljamo naročnikom — slovenskim izseljencem — v 56 različnih držav sveta. Bralci se prek njih seznanjajo z življenjem v Sloveniji in Jugoslaviji in z življenjem na- ših ljudi v tujini. Z lepo slovensko besedo in številnimi fotografijami jih publikaciji povezujeta z rojstno do- movino in jih spominjata na rodni kraj. RODNA GRUDA prinaša poleg zanimivih sestavkov v slovenskem in delno v tujih jezikih razna pojasnila in nasvete o izseljenskih vprašanjih, ki zanimajo naše dol- ^roletne in mlajše izseljence, kakor tudi tiste, ki so za- časno na delu v tn.jini. S^OVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR pa je bogato opremljena ilustrirana knpga trajne vrednosti, ki poleg koledarskega dela in novic prinaša sestavke iz zgodo- vine slovenskega izseljenstva in mnogo drugega pri- jetnega branja. RODNO GRUDO IN KOLEDAR naročite čimprej pri SLOVENSKI IZSELJENSKI MATICI Ljubljana. Cankarjeva t/Il. Kovinast, zložljiv otroški voziček kupim. Hovnik, Videm pri Ptuju PRODAM 3000 kg lepe lucerne. Galun, Ormož. GRADBENO PARCELO ob Mari- borski cesti prodam. Mariborska cesta 10, Ptuj. NOVO KUHINJSKO POHIŠTVO in kavč ugodno prodam. Pulko, Naselje bratov Reš 42. UGODNO PRODAM dobro vzdr- ževano in takoj vseljivo stano- vanjisko hišo z vinogradom, vr- tom in malim gozdom v skupni površini cca. 40 arov v Sardinju št. 40 pri Veliki Nedelji. Intere- senti se lahko oglasijo v Or- možu. Skolibrova 4, pri Bezjak. PRODAM HISO z gospodarskim poslopjem in 3 ha zemlje ob ce- sti Lanoova vas — Kidričevo. Vprašajti Popovci 23, Videm. UČITELJICA nujno išče oprem- ljeno sobo v centru Ptuja. Na- slov v upravi. SLUŽBE IŠČEM GOSPODINJSKO PO- MOCx\'ICO takoj. Vidovič Ma- rija, Slovenski trg 6. SPREJMEM GOSPODINJSKO PO- MOCNICO, vajeno kmečkih del. Grezila Jože, Kamnica 114 pri Mariboru. ŠOFER D-kategorije s triletno prakso (vojaščine prost) išče službo v Ptuju. Kos Jože, Tehno- gradnje, Brana Krušica, p. Ko- sinj, Lika. Čestitka LJUBEMU SINU. bratu in stricu Mirku Toplaku, V. P. 2116 Pe- trovec — Skopje, želijo za 22. rojstni dan mnogo sreče in zdravja in srečno vrnitev ata, mama. brat Milan, sestra Albina, svak Marjan, posebno pa neča- kinja Albinca. Lepe pozdrave družini 2geč iz Strejac, Milanu Slavincu, V. P. 1716/13 Sinj, in Ecliju Kukovcu v Tuzli. Vabilo na predpustno prireditev TVD Partizan Rogoznica pri- reja 20. februarja 1965 v prosto- rih zadružnega doma Rogoznica prvo predpustno prireditev Za prvovrstno haloško kaplji- co in za jestvine bo poskrblje- no. Zaželjene masike. Zabaval vas bo kvintet mladih iz Rogoz- nice. Prosimo za polnoštevilnio ude- ležbo. Odbor OBVESTILO Obveščamo interesente Iz kra- jevne skupnosti Rogoznica, ki bi želeli sodelovati na predpust- nem karnevalu v Ptuju, da bo v torek. 23. februarja 1965 v zadružnem domu Rogoznica, ob 19. uri sestanek. ŠPORT Streljanje Pelcianska ekipa -»Železničarja« iz Pivu j a je v prijateljskem sreča- nju z ekipo .»Gozdarja-« v Lov- rencu na Pohorju doživela hud poraz. Z zračno puško so od tisoč možnih krogov dosegli le 729; do- mači pa 771. Pri ekipi iz Ptuja so zadovoljili le Mihelač 169, Raš) 162 in Kunstek z 158 krogi od 200 možnih. Za železničarje iz Ptuja sta tekmovala dva mlada strelca z malo izkušnjami, upamo pa. da bodo tudi ti mladi tekmovalci laiiko v kratkem zastopali stare .s.'trelce, ki so več let uspešno za- stopali barve ptujskih železničar- jev. S. A. Kegljanje Kegljači »Železničarja« iz Ptu- ja se zelo marljivo pripravljajo na bližnje tradicionalno pokalno tekmovanje z železničarji iz Va- naždiina, Cakovca in Ptuja, ki bo letos odigrano v Varaždinu v okvi- ru praznika — 15. aprila — dneva žeJiezničarjev. V nedeljo so kegljači »Železni- čarja« iz Ptuja gostovali v Lov- rencu na Pohorju in odigrali pri- jateljsko srečanje s tamkajšnjim KK »Gozdar«. Zmagali so domači z rezultatom 300:332. Rezultat sam ne prikazuje kvalitetne tekme z velikim uspehom, vendar se mi zdi nujno omeniti, da so bili seti v prvem delu izenačeni ter so ce- lo gostje imeli vodstvo v svojih rokah in je le na koncu igre uspe- lo domačinom podreti več kegljov in si tako zagotoviti zmago nad mladimi gosti iz Ptuja. Pri ekipi iz Ptuja je dosegel najlepši uspeh Anton Jerenko s svojimi 37 podr- timi keglji in je v igri le enkrat zgrešil svoj cilj. S. A. Vabimo skupine iz Podvinc, Kicarja, Zabjeka, Nove vasi in Rogoznice. Prav tako se naj pri- javijo posamezniki — kurenti. Prijave .sprejema tehnični vodja TVD Partizan, tov Ram- šak iz Rogoznice. Mladina in ostali, prijavite se polnoštevil- no! Odbor TVD Rogoznica Telesnovzgojne orgcinizaci|e na ptujskem območju Na ptujskem občinskem ob- močju je mreža telesno vzgojnih or^ganizacij dovolj razvita, ne bi pa mogli trditi, da je njihova de- javnost enaka njihovi razvitosti. Športno društvo Ptuj ima šest klubov, razen tega je v Ptuju še športno društvo na ESS in gim- naziji ter šahovsko društvo, v Kidričevem pa NK Aluminij. Društva Partizan so v Ptuju, Dor- navi, Gorišnici, Cirkulanah, De- sterniku Markovcih, Majšperku, Leskovcu, Vidmu in Rogoznici. Društva gojijo razne vrste špor- ta, organizirano pa tekmujejo v ptujski nogometni ligi. Društva in klubi štejejo okrog 3400 aktivnih članov. Zveza za telesno kulturo je organizirala razna občinska tekmovanja in prireditve. Lani je bilo občinsko prvenstvo v orodnem mnogobo- ju, v partizanskem mnogoboju, v lahki atletiki, v košarki in ro- kometu. Za dan mladosti je Zve- za organizirala parado mladosti, za občinski praznik pa v Markov- cih tek po partizanskih poteh markovških kurirjev ter druga manjša tekmovanja. V nogometu je bil "dosežen la- ni napredek. NK Aluminij tek- muje v slovenski nogometni ligi ter se drži pod samim vrhom. V vzhodni slovenski ligi tekmujejo nogometaši Drave, rokometaši Drave tekmujejo z moško ekipo v takozvani štajerski ligi, ženske pa v okrajni ligi. Občinska zveza za telesno kul- turo je dobila lani za svojo de- javnost 8,000.000 dinarjev in je porabila od tega za funkcionalne izdatke 5 milijonov in za inve- sticije 3 milijone dinarjev. Dru- štvom in klubom je bilo razdelje- nih 3,070.000 dinarjev, upošteva- joč pri tem njihovo aktivnost. 1,930.000 dinarjev je bilo porab- ljenih za delo Zveze. Sredstva za investicije je razdelil upravni odbor Zveze tako: TVD Partizanu Videm (za igrišče) 150.000 dinar- jev; Partizanu Leskovec (za igri- šče) 100.000 dinarjevj Partizanu Dornava (za igrišče) 250.000 di- narjev; Partizanu Ptuj (za igri- šče) 100.000 dinarjevj Partizanu Markove: (za telovadišče) en mi- lijon dinarjev; SD Drava (za sta- dion) 1,000.000 dinarjev in za opremo je porabila Zveza 300.000 dinarjev. Zveza ima tehničnega sekretar- ja s srednjo telesnovzgojno šolo, gospodarja in priložnostno sna- žilko. Letos namerava Zveza poživiti delo društev. V okviru 20-letnice osvoboditve bo organizirala ve- lik telovadni nastop s 1800 na- siopajočimi. Sodelovale bodo ptujske in okoliške šole tei vse leiesnovzgojne organizacije. ROJSTVA. POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ Rodile so: Neža Grabar, Pod- vinci 36 — deklico; Katarina Habjanič, Zg. Pristava 51 — Ro- mana; Antonija Krajnc. Zadruž- ni trg 9 — .jelko; Marija Gra- iirovec, Pobrežje 46 — dečka; Marija Simonič, Podvinci 124 — dečka; Gabriela Osterc, Sredi- šče 210 — deklico; Antonija Belšak, Pristava 16 — dečka; Terezija Arnejčič. Za vrč 8 — Slavka; Kristina Ratek, Podvin- ci 92 — Ivanko; Roza Plajnšck, Kungota 11 — Jožefo; Jerica Mihurko. Ljutomerska 29 a — Ivana; Karolina Klaneček. Vin- tarovci 65 — Mira; Alojzija Ka- če, Ptujska cesta 25. Ormož — Janka; Marija Pfeifer. Opekar- niClcf) 2". Ormož — Cirila: Ro- zalija Mesarič,. Koritno 10 — Roberta; Marija Lampret, Gr- dina 53 — Albina; Slavica Kon- da, Trubarjeva 5 b — Aleša. Poročili so se: Franc Letonja, Zabovci 92 — Marjeta Bombek, Spuhlja 65; Franc Segula, Mez- govci 61 — Matilda Sori, He- roja Lacka 12. Ivan Cafuta, Kidričevo 75 — Ana Pivec, Ki- dričevo 76. Umrli so: Janez Letnik, Tr- novska vas 57, roj. 25. decem- bra 1963, umrl 10. februarja 1965; Roza Pal, Mejna cesta 4, roj. 1887, umrla It. februarja 1965; Neža Zelenjak. Sestrže 59, roj. 1911, umrla 15. februarja 1965. zvezdam ali svoiim sposobnostim? OVEN Prehitro se radi odločite za stvari, čeprav jih 21. 3—20.1. dovolj ne poznate. V prostem času se potrudite do ljudi, ki vas imajo radi. Predolgo se ne zadržujte pri malenkostih, sicer boste v življenju preveč zamudili. BIK Sanjarjenje vam ne koristi, ker morate stvari 21.4.—20. realno ocenjevati. Ni dobro vztrajati pri stvareh, ki se ne dajo prilagoditi novim okoliščinam. Ker mishte lepo o soljudeh, vas bodo ti z enakim razveselili . OVOJCKA Sami sebe boste najlažje kontrolirali, ali vas 21.5.—22.6. bolj mika plemenitost ali zunanjost. Ko boste ve- deli, kar želite, se boste lahko odločili. Naučite se varčevati s časom, ki vam bo vedno bolj dra- gocen. RAK Ne precenjujte drugih, niti sebe; pravilne oce- 23.6.—22.7. nitve najbolj držijo. Poskusite vsaj enkrat srečo z loterijo. Prizanašajte s skrbmi soljudem in jim privoščite čimveč razvedrila. LEV Otroci se radi igrajo z denarjem, vam pa to ne 23.7.—22. pristoja. V svojih načrtih bodite odločni. Nekoliko ste vznemirjeni in s svojim uspehom nezadovoljni. DEVICA Na hvaležnost preveč gradite; nekaj naj od- 23.8.—22.9. tehta tudi vaša uvidevnost. Ne odnehajte pred ciljem. Najvažnejšim stvarem priznajte vedno prednost. TEHTNICA Nekateri vaši znanci presenečajo s spominom 23.9.—22. 10. na minule dogodke, vi pa s predvidevanjem pri- hodnjih. Ne pozabite, da je po uspešnem delu potreben počitek. Hitre odločitve zahtevajo nekaj drznosti, zlasti ko vabijo in grozijo. Sr.C^IPTJON Vse lažje umaknete kot izrečeno besedo. Vaši 23. 10.—22. 11 uspehi so zahtevali od vas več marljivosti, kot si mislite. Tudi bližnjim ljudem napišite, kar jim ne morete povedati. STRELEC Verjeti je lahko, pa ni vedno najbolje. Sedaj 23. IL—20.12- boste z lahkoto dosegli, kar vam je še pred krat- kim delalo težave. Ta teden vam bo izpolnjena pomembna želja. KOZOROG S samopremagovanjem ste bolj ugjajali kot v 21.12.—^20.1. sproščenem razpoloženju. Okolica ceni vašo mar- ljivost, ki pa vas mnogo stane. Zlahka niste nikdar mnogo dosegli. VODNAR Najraje mislite na ljudi, ki jih zelo cenite. 21.1.—19.2. Pri vsakem delu poiščite najbližnjo pot do uspeha; ovinki vam bodo sicer vzeli preveč časa. V pri- jetni družbi boste pozabili na vse težave. RIBI Čeprav vam vse uspe, ne izgubite glave. Pre- 20. 2.—20. 3. malo pišete znancem, zato vas bodo hitro pozabili. Ne pričakujte preveč od prihodnjega tedna Naj- več sreče boste vedno našli pri ognjišču švoje družine.