Za poduk in kratek čas. Nekaj o slogi med Slovenci. Iz NevtraliŠča. Že večkrat sem bral v ,,Slovencu", da se dela za neko slogo med konservativno ia liberalno stranko na Slovenskem. Sloga je res lepa ieč, pa se le najde tam, kder so ljudje enacih načel, enacih misli. Če tegi. ni, ampak so si načela v bistvenih stvareh navskriž, ui sloga ruogoča; če se tudi stranke za čas pomiiijo, načel pa ne spremenijo, so le podobne vojnim oddelkom v boju, ki se tudi pomirijo za nekoliko časa, potem pa zopet in še hujše zgrabijo. Radoveden sera toraj bil, kakošen dub da zdaj veje po ,,Narodu", ki kliče na spravo, ter pregledam nekoliko poslednjih listov. Odkritosrčno povem, da nisem zapazil v glasilu ,,liberalnih" Slovencev spravljivega duha, niti ne jasnejših nazorov. ,,Narodu meče okoli sebe s ,,klerikalci" in ,,ultraniontanei", kakor poprej ter še zdaj ne gpozna potrebe, da se katoličani brauijo proti liberalizmu, ki hoče ,,po postavni poti" delavnost kat. ccrkve zatreti. Vsi drugi, ki napadajo cerkev in vero, imajo prav, le kaloliški možje in listi mu niso po godu in gotovo se še zdaj ,,Narod", če treba stokrat priduši, da liberalizem kat. veri in cerkvi cel6 nič nevaren ni. V tem oziru, kar sprevidnost in odkritosičnost zadeva, se mi že bolj dopada ekselenca minister Stremayr, ki je nedavno pred svojimi volilci v Voitsbergu naravnoč izrekel, kar ves svet razun ,,Naiodovih" piscev ve, da se je ,,na liberalni strani hotela pšenica s plevami izplati, ker se je napadala vera in cerkev" — ,,man bekampfte den Glauben, man bekampfte die Kircbe!" To so delali in skušajo se liberalni naprednjaki, nemški kakor slovenski, ki ne poznajo druga, kakor edino le ,,naiodnost", druge pa, ki branijo vero, kat. cerkev in njene pravice, psujejo in pitajo s ,,klerikalci", ,,ultramontanci", Jezuviti", ,,mračnjaki" inkarje še več tacih pridevkov v liberalnih litanijab. Pa povrnimo se nazaj h glasilu slovenskih liberalcev. Kako sodi ,,Narod" zdaj, ko piše o potrebi sprave, o teh rečeh? Le berite in potem sodite, koliko spravnega duba ti ,,pisci" imajo! V nekem članku odgovarja nemčurskim listom, ki se ,,mladoslovencem" posmelmjejo, češ, da jo hočejo zdaj zasukniti, ter pravi, da mladoslovenci nikakor ne ruislijo svojega pvepričanja popustiti, marveč so ,,v vprašanjih občecloveske svobode (ki se zdaj splob s frajmavrerji zoper kat. cerkev povsod vzdiguje) in liberalnib idej z naprednjaki vaeb omikanih narodov (toraj tudi z Bismarkom in njegovimi pomagači) enih misli." — To je dovolj odkritosrčno! Sprava s takimi ljudmi (sreča da jih razun ,,Narodovib" piscev ni mnogo med Slovenci!) se mi dozdeva kakor pogajanje s tatom, ki mi je klobuk in suknjo ukradel, ter mi ho6e klobuk povrnoti s pogojem, da — o suknji ve5 ne govorim, ali je moja ali njegova. — Glede na vse to je pač cel6 resnično, kar pise ,,Bience)j" menda v 12. številki v naslednjem ,,Pogovoruu: T o n e. Večkrat setn že slišal besedo „& r e dnja stranka". Kaka stranka je li to? Jože. To je stranka, ki hoče biti v sredi roed ^staiimi" in ,,mladimi". Tone. Pa vendar ne razumim pvav. Jože. Poslušaj, ti bom prav po domače razložil. Staroslovenci trdijo, da 2krat 2 je 4. Tone. Piav imajo, saj je res ! Jože. Res je! Toda nmladi", ki nočejo, da bi ,,starih" beseda kaj veljala, pravijo, da 2krat 2 je 6. T o n e. Ni res ! Ne znajo računiti! Kdo jim bo to verjel? J o ž e. Le stoj! So pa tudi taki, ki ne marajo ,,rnladih", ker vedd, da 2krat 2 ni 6, pa vendar nočejo pripoznati, da imajo ,,stari" prav. Zato hočejo biti med obema v sredi in pravijo: 2krat 2 je 5. Tone. A, taki so! Zdaj jib pa že poznam in vem, koliko so vredni. —