Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
{
Leto XXXV. - Štev. 24 (1757)
Gorica - četrtek, 16. junija 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Vzdržati se na volitvah ie nemoralno siouenca v deželni svet in goriški pokrajinski svet!
V	uvodniku zadnje številke našega lista smo v zvezi s sedanjimi volitvami zapisali, da se vsi politiki bojijo, da bi volilci bojkotirali volitve, ostali doma in izrekli na ta način nezaupnico vsem strankam. Toda take vrste protest bi bil kaj dvorezen meč, ki bi oškodoval zlasti sredinske in demokratične stranke, pričenši s Krščansko demokracijo. Kajti levičarske stranke imajo svoje priganjače, ki že delajo in bodo še bolj v prihodnjih dneh, da prepričajo svoje morebitne volllce, naj ne ostanejo doma. Zato bi utegnil bojkot volitev prizadeti predvsem zmerne stranke, pomagal pa do uveljavitve zlasti levici, kar bi seveda politični položaj v državi v prihodnjih letih samo zaostrilo in poslabšalo.
Tega so se zavedeli tudi odgovorni cerkveni krogi in začeli opozarjati vernike, da je vzdržati se na volitvah nekaj nemoralnega. Škofje iz Apulije so tako ravnanje označili za »mali greh«. Naj bo greh tak ali drugačen, gotovo je to greh opustitve, ki kristjana pred Bogom prav tako obtožuje kot greh dejanja, misli ali besede.
OPOZORILO ITALIJANSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE
Da je problem resen in vreden premisleka, so opozorili italijanski škofje, ki so se prav na 20. smrtni dan papeža Janeza XXIII., tj. 3. junija letos zbrali v Palermu. Najprej poudarjajo, da se mora vsakdo, ki se čuti kristjana, zavedati odogvor-nosti, da postaneta svoboda in bratstvo kot pravica in dolžnost skupno dobro in da se mora vsak kristjan prizadevati za neprestan napredek in razvoj take družbe, v kateri bodo v polni meri zagotovljene vrednote kot so življenje, resnica, ljubezen, človeka vredno uživanje časnih dobrin.
Te ugotovitve pridejo tudi v poštev pri izvajanju pravice-dolžnosti na prihodnjih političnih in upravnih volitvah. Pravica-dolžnost, ki se ji ne smemo v nobeni obliki izogniti in ki mora težiti k pospeševanju skupne blaginje ob spoštovanju svobode vseh ter ob poslušanju vesti, pravilno oblikovane.
In ker so volitve zlasti opredelitev za programe in osebe, ki imajo svojski pogled na življenje ter po njem oblikujejo zakone, družbeno in moralno zadržanje v gospodarstvu in politiki, morajo vsi, ki verujejo v Kristusa in njegov evangelij prav v veri najti tisti kriterij, po katerem naj si oblikujejo svojo vest ter presodijo osebe in programe, ki se jim ponujajo. Vedno je potrebno, da kristjani svoje izbire oblikujejo ob jasnosti idej, ob upoštevanju realnih danosti trenutka, ob res-.iem cerkvenem soočenju in ob soglasni volji služenja.
ŠE DRUGA IZJAVA
Tej izjavi italijanskih škofov je nekaj dni nato sledilo še opozorilo (»monitum«) kardinala-vikarja rimskega mesta Polettija, ki je tako v svojem imenu kot v imenu škofov dežele Lacij poudaril, »da je vzdr-žanje na volitvah velika državljanska zmota, bela glasovnica pa škodljiv umik, kar vse je nezdružljivo z državljansko odgovorno zavestjo, še manj pa s pristnim krščanstvom. Z glasovanjem kristjan dokaže doslednost s svojim verovanjem, ki terja od vsakega vernika pogumno pričanje vere z vsemi posledicami, ki jih vključuje vsakdanje življenje.«
ZNATI IZBIRATI MED PROGRAMI IN OSEBAMI
Italijanski škofje zahtevajo od vernikov, naj imajo jasne ideje ob svoji volilni izbiri. Bolj ko se bliža dan volitev, bolj se veča lov na glasove katoličanov, pri čemer se poudarja le kak vidik kot npr. ohranitev miru, skrb za upokojence, neka dozdevna reforma struktur v družbi, kar •ahka zapelje kristjana, da izgubi izpred °či celostno gledanje na človekove vrednote in tako napačno glasuje.
Nadalje škofje opozarjajo, da je treba upoštevati realne danosti trenutka. V poetiki ni dovršenosti, ker je delo ljudi. Treba je presojati ljudi in programe v
tem trenutku, ali so v soglasju s krščanskimi načeli in koliko lahko v trenutnem položaju nudijo pravšno rešitev. Pod tem vidikom je treba gledati tudi politične povezave, ki se ponujajo in dejansko možnost, kaj se da storiti in doseči.
Končno govorijo škofje o »soglasni volji služenja«. Tu pride za kristjana še najbolj do veljave razmislek, za kateri program in osebo se opredeliti. Služiti v politiki zahteva dati prednost skupnemu dobremu pred svojim, skupnim interesom pred lastnimi, ne iskati svojega uveljavljenja na račun drugih, zlasti v družbi najbolj zapostavljenih, pomeni znati se umakniti, ko pride čas za nove, sveže moči, znati zapostaviti sebe, da bodo zrasli ob meni drugi. Le tako služenje je evangeljsko, je krščansko. Kjer ga ne najdemo, je to opozorilo za nas, naj se s svojim glasom ne prenaglimo.
Prvi in kar je značilno za sedanje politične razmere v Italiji najbolj glasen kritik teh škofovskih opozoril je postal glavni tajnik PSI Bettino Craxi. Po njegovem mnenju je bilo nepotrebno, da so prav škofje pozvali vernike, naj se udeležijo volitev in storijo svojo državljansko dolžnost, še manj pa je bilo primemo, da so vernike opozorili, naj »dobro« volijo. Po Craxiju to pomeni vplivati na svobodno opredelitev volilcev in omejevati njihovo avtonomijo. Če se torej Craxi vznemirja, ker škofje poudarjajo, da je treba »dobro« voliti, ali mar s tem posredno ne prizna, da kdor bo »dobro« volil, ne bo volil zanj?
Pred nami je vedno bližji dan volitev, ko bomo morali ponovno odločati o skupni usodi in bodočih predstavništvih. Na teh volitvah bomo glasovali Slovenci za tri oz. (na Goriškem) štiri izvoljena telesa, na katerih bo prisoten tudi slovenski volilni znak. Glasovali bomo za parlament, tj. senat in poslansko zbornico, deželni svet Furlanije-Julijske krajine ter goriški pokrajinski svet. Na vseh teh štirih volitvah nastopa slovenska lista, namreč lista Slovenske skupnosti. Zakaj jo bomo volili?
Slovenski človek v Italiji že leta in leta, pravzaprav desetletja in desetletja (če izvzamemo temno obdobje fašistične diktature) lahko na volitvah zaupa svoj glas svoji slovenski listi. Znak lipove vejice je vodil že naše volilce po prvi svetovni vojni, ko nas je bilo za mejo na stotisoče. Takrat smo z združenimi močmi poslali Slovenci, združeni s Hrvati v Istri, povezani pa tudi z južnotirolsko manjšino, v rimski parlament naenkrat po tri-štiri poslance. Imena Ribar, Vilfan, Šček, Besednjak, Podgornik so tu svetli mejniki in še danes mlajši oz. sedanji generaciji lahko idealen vodnik za našo samostojno slovensko politiko.
Ce sicer danes morda dejansko ne pride do izvolitve slovenskih parlamentarcev na slovenski listi, je pa to krivda tistih političnih odločitev slovenskih levičarjev, ki raje podprejo italijanske stranke in s tem dajo prednost ideološkim interesom in privilegijem pred narodnimi. Vsekakor pa
moremo tudi danes jasno izpričati to svojo politično voljo in prav s slovenskim glasom za kandidate Slovenske skupnosti za senat in poslansko zbornico podpreti, manifestirati to naše stališče. Italijanska javnost lahko tako spozna naša samostojna prizadevanja, ki so lastna vsaki zavedni manjšini, vsaki zavedni ter odgovorni politični sili.
Imamo pa sedaj še volitve v deželni svet Furlanije-Julijske krajine. Te so morda za nas najpomembnejše. Kot so recimo pred petdesetimi, šestdesetimi leti bili naši poslanci svoj boj v rimskem parlamentu, tako se danes ta vsaj za nas in za naše dejanske razmere bije v deželni zbornici. Deželni svet je namreč zakonodajno telo in zato brez dvoma silno važno v našem manjšinskem življenju. Četudi formalno ne more sklepati o manjšinski zaščiti (to pristojnost ima še vedno državni parlament), pa lahko dejansko veliko naredi za reševanje slovenske problematike.
Zato je skrajno pomembno biti v tem deželnem parlamentu prisotni! Glas Slovenske skupnosti je tu odmeval vse od ustanovitve dežele, od leta 1964 s prvim deželnim svetom. Skrajno negativno bi bilo, če bi SSk danes ne imela več mesta v deželnem svetu.
Zakaj pa to omenjamo? Zaradi malodušja? Nikakor ne! Samo realistično moramo spomniti, da smo vedno prišli v deželni svet z volilnimi ostanki. Zato prav posebej naglašamo, da je danes prav vsak slovenski glas nujno potreben, tako na
      ....................................
Deželni svetovalec dr. Štoka odgovarja
Naše uredništvo se je obrnilo na nosilca liste Slovenske skupnosti dr. Draga Štoko in mu postavilo nekaj vprašanj. V tem nelahkem političnem trenutku v našem zamejstvu se nam zdi prav, da si »natočimo čistega vina«.
Kako to, da ste zopet kandidirali na listi Slovenske skupnosti potem ko vemo, da ste v deželni zbornici že petnajst let in da je to delo izredno naporno?
Usoda je hotela, da sem morda premlad bil izvoljen v deželni svet, saj sem imel, ko sem stopil v deželno skupščino, le okrog 30 let. Takratne razmere v Slovenski skupnosti so pač privedle, da sem bil izvoljen v deželni zbor Furlanije-Julijske krajine. Ne bi se rad hvalil, vendar sem lahko le zadovoljen, da sem bil v teh 15 letih vedno prisoten v deželni skupščini in vedno skušal doprinesti svoj delež v korist našega človeka in našega naroda tako na socialnem kot ekonomskem in narodnostnem področju.
Vi ste odločeni nadaljevati s tem svojim delom?
Seveda, drugače bi ne kandidiral. Verjamem pa v izredno delo, ki ga je v teh 20 letih opravila Slovenska skupnost v deželni zbornici in ki je dokumentirano v posebni brošuri, ki jo je pravkar izdala njena deželna svetovalska skupina.
Vi ste prvi Slovenec, ki je dosegel izredno visoko mesto v deželni skupščini, saj ste vodili stalno komisijo, ki je bila pristojna za prevozništvo, turizem, pristanišča in šport. Kakšno je vaše mnenje o lastnem delu?
Predsednik republike S. Pertini skupaj z našim deželnim svetovalcem D. Štoko v južnotlrolskih gorah
Ni v moji praksi, da bi se hvalisal, vendar mi je uspelo s svojo komisijo opraviti ogromno stvari. Ne gre toliko za okrog 600 milijard lir, ki smo jih kot komisija delili sektorjem, ki gredo od tržaškega pristanišča do Kanalske doline, Benečije in našega Krasa (vključno Repentabor), kakor za vlogo, ki jo je komisija, ki sem jo vodil, odigrala v deželnem, državnem in mednarodnem merilu. Bili smo gostje, kot komisija, pristanišč v Kopru, Reki, Ravenni, Benetkah, Hamburgu, bili smo gostje SR Slovenije in si ogledali letališče Brnik ter turistične objekte na Gorenjskem, bili smo gostje koroške deželne vlade in se seznanili s problemi tamkajšnjega turističnega področja. Naša komisija si je ogledala tudi celotno Kanalsko dolino in gradbišča nove avtoceste, ki bo povezovala Italijo z Avstrijo. Vse to smo opravili samo v vidiku združevanja in v želji po boljših odnosih med Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo.
Kako ste se kot predsednik te komisije znašli sami v družbi italijanskih strank?
Dejal bi, da sem imel, kljub temu da sem Slovenec, skoro same prijatelje okoli sebe, ker sem tudi svoje delo dan za dnem gradil na spoštovanju kolegov svetovalskih skupin, na konkretnih dejstvih in na prijateljstvu med tukaj živečimi narodi, ki ga nihče ne sme kakorkoli obsenčiti.
Še zadnje vprašanje: Mnogi govorijo, da Slovenski skupnosti ne bo več uspelo
izvoliti svojega predstavnika v deželni svet. Ste tudi vi tak pesimist?
Če bi bil pesimist, bi ne šel s tako vedro politično voljo v volilni boj. Gledam pa realno na današnji politični položaj in se mi zdi, da nam je Movimento Friuli napravil slabo uslugo s kandidaturo sicer zavednega Slovenca na svoji listi. Za nekaj sto glasov, ki bi jih utegnili izgubiti v Benečiji bi izgubili tudi svojega deželnega svetovalca. Ostalih strank pa niti ne omenjam, ker vem, da nam nikdar nihče ni dal roke, ko smo jo potrebovali.
Kaj bi v tem trenutku rekli bralcem »Katoliškega glasa« in slovenskim volil-cem?
Najprej se moram »Katoliškemu glasu« pa tudi ostalemu slovenskemu tisku zahvaliti za stalno in objektivno poročanje o delu SSk v deželni zbornici. Potem bi dejal, da moramo biti izredno budni pri volitvah za deželo in goriško pokrajino. Zato se obračam na vse naše zavedne ljudi od kmetovalca do delavca in izobraženca, do našega človeka, ki živi v Miljah, Trstu, Gorici, na Krasu, v Brdih, Benečiji ali Kanalski dolini, da se zaveda ene same stvari: vse mine, narod pa mora ostati. Slovenska skupnost mu je jamstvo, da bo naš narod na tej zemlji ne samo kulturno, ampak tudi politično ostal.
Tržaškem in Goriškem kot v ostalih o-krožjih naše dežele (od Vidma in Tolmeča do Pordenona), če želimo še ostati v deželnem svetu. Prisotnost zastopnika SSk v deželi je pomembna ne le zaradi stranke same, ampak za vso slovensko narodno skupnost v deželi. Če bi namreč mesto svetovalca SSk izpadlo, bi bila celotna slovenska manjšina v Italiji bolj uboga! Zato je treba narediti vse, da do te izvolitve ponovno pride.
26. junija bomo končno volili — vsaj na Goriškem — še za obnovitev pokrajinskega sveta. Tudi ta volilni nastop je pomemben, saj zmore naša prisotnost v tem vmesnem upravnem telesu med deže-
lo	in občino veliko pomeniti. Slovenska skupnost je bila v zadnjih mandatnih dobah zelo aktivno prisotna tudi v pokrajinskem odboru. Le enkrat je prisotnost SSk izpadla, kar je bilo seveda za stranko samo in njene volilce precej težko. Pa vendar je nato slovenska stranka spet zasedla svoje mesto na pokrajini in ga tudi primerno ovrednotila. Zato smo prepričani, da bo tudi sedaj spet prišla do novega uspeha. Seveda tudi tu ni izvolitev avtomatično zagotovljena. Treba je res privabiti čim več slovenskih glasov, da bo naš boj kronan z uspehom.
S temi mislimi se moramo podati na volišča, kjer bomo odločali o svoji usodi. Ni sicer prvič, da si podobne misli kličemo v spomin. Upajmo, da tudi ne zadnjič. Z našim soodločanjem pa lahko pripomoremo, da se naši cilji uresničijo. Ne bodimo malodušni. Ne predajajmo se pa tudi kaki uspavalni lenivosti, ki bi nam ošibila moč življenjske volje. Zavedajmo se resnosti trenutka, obenem pa tudi dejanske odgovornosti vsakega izmed nas za to, da po svojih močeh doprinesemo k pozitivnemu rezultatu.
Spectator
■ V Monrealu na Siciliji je prišlo do novega odvratnega mafijskega zločina, ki je terjal smrt treh orožnikov; eden je bil karabinjerski kapetan D’Aleo, ostala dva navadna orožnika, ki sta ga spremljala. Monreale leži v bližini Palerma in je znan po svoji čudoviti stolnici iz norman-skih časov, znan pa tudi kot domena mafije. Pokojni kapetan D'Aleo je nasledil v poveljstvu monrealskih karabinjerjev prejšnjega poveljnika Basileja, ki ga je v maju 1980 mafija prav tako ubila.
★
■ V rudniku rjavega premoga pri mestu Aleksinac v Srbiji je prišlo do eksplozije zemeljskega plina v trenutku, ko je bilo v rovu 135 rudarjev. Sama eksplozija je ubila osem rudarjev, 20 pa jih je podleglo kasneje zaradi opeklin, ki so jih prejeli. Med njimi je tudi neki zahodno-nemški rudarski strokovnjak.
Slovensko binkoštno srečanje v Augsburgu
Nad 400 slovenskih izseljencev iz raznih delov Zahodne Nemčije sc je na binkošt-ni praznik zbralo v Augsburgu. Slovenska skupnost, ki ima v tem mestu svoje središče in ga vodi duhovnik koprske škofije Jože Bucik, je svojim rojakom pripravila prijetno srečanje najprej v cerkvi pri evharističnem slavju in potem v prostorni dvorani, kjer je bil kulturni in zabavni program. Srečanje je bilo pod geslom: Življenje je dar. Pozdravno pismo sta poslala tudi ljubljanski nadškof Šuštar in pomožni škof Lenič.
Tudi Apostolski sedež je navzoč v Beogradu
V	Beogiadu poteka konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj ter bo trajala do konca meseca. Udeležuje se je tudi delegacija Apostolskega sedeža. Papež je napisal posebno poslanico v angleščini in jo je prinesel na konferenco afriški kardinal Bernardin Gantin, predsednik papeške komisije za pravičnost in mir.
Odprta pot za svetniško razglašenje p. Leopolda
Rimska kongregacija za svetniške procese je v četrtek 9. junija v prisotnosti sv. očeta razglasila deset dekretov o čudežih, mučeništvu in junaških krepostih kandidatov za razglasitev za svetnike ali blažene. Za svetniško razglasitev je kandidat samo bi. p. Leopold Mandič. Kongregacija je priznala čudež na njegovo priprošnjo.
Bi. p. Leopold Mandič, član kapucinskega reda, se je rodil 12. maja 1866 v Hercegnovem, umrl pa je 30. julija 1942. Za blaženega je bil razglašen 2 maja 1976.
•
■	Belgijska kraljevska dvojica je v soboto 11. junija obiskala sv. očeta. Kralj Baldovin in kraljica Fabiola sta bila pri papeževi jutranji maši, potem pa je sledil daljši razgovor. Kralj in kraljica sta šla nato v baziliko sv. Petra skozi sveta vrata.
Predsednik deželnega odbora Comelli (na desni) in deželni svetovalec Štoka (na levi)
S TRŽAŠKEGA
Težka naloga naših očetov in mater	UubU
Preteklo nedeljo je bil v Gorici IV. Dan staršev, ki je zelo dobro uspel. Prisotnim staršem je spregovorila žena in mati Ade-la Ferletič-Podveršič. Njene misli so bile tako tehtne, da bi bilo škoda, če jih ne bi posredovali še drugim. Zato jih z nekaterimi skrajšavami danes objavljamo.
Biti oče ali mati, to je precej težka naloga. Morda je bilo vedno tako, v današnjem času pa je verjetno še bolj kot kdaj prej. Velik je ta poklic, čudovit, ampak včasih tako težak in v človeškem mišljenju marsikdaj nehvaležen.
VELIČINA ZAKONSKE ZVEZE
Najprej veličina tega poklica, ko fant in dekle stopata v zakonski stan. Ali se vprašata, če bosta kos tej nalogi, ki jima jo Bog naklada in ki je pogosto zelo trda in težka? Morda se premalo zavedamo, da je zakon zahtevna stvar, ki je kot majhna rožica, ki jo moraš nežno gojiti in ji vsak dan, pravim vsak dan znova prilivati potrpljenje, dobroto, nežnost, ljubezen, požrtvovalnost. Drugače začne zakonska vzajemnost usihati in nato popolnoma ugasne in zamre.
Za velike reči je treba pač veliko dela in truda. Kako težko je včasih živeti vse življenje z zakonskim drugom, vršiti voljo drugega, ki ni niti tvoj brat ali tvoj sorodnik, pač pa je zate popolnoma tuj človek. Tako daleč sta si, a obenem tako blizu, da bosta oba »eno telo«, kot pravi sveto pismo. Torej, če je eno telo del mene, in je on bolan, trpim tudi jaz. In če je ona žalostna ali če jo kaj tare, se jaz ne morem veseliti.
Ko včasih škriplje pod zakonskim ali roditeljskim jarmom, se radi vprašamo, kdo je tega kriv. Morda jaz? Morda on? Ko pa malo premisliš, spoznaš, da oba, kajti nihče se ne rodi svetnik in obljubila sva si, da bova veselje pa tudi težave, ki so neizogibne, pravim, neizogibne, skupaj prenašala.
So trenutki, ko pozabljamo na božjo milost in pomoč. Takrat se nas polasti malodušje in obup, da bi najraje »vrgli puško v koruzo« kot pravimo. Vse okrog tebe je črno in zdi se nam kot da ni več izhoda iz slepe ulice. Ko se pa malce umiriš, greš nekoliko vase, spoznaš, da ti manjka predvsem duhovne hrane: duhovnih srečanj ali obnove. Zdi se ti, da je tudi Bog pozabil nate. Pa ni! On te je samo malo spustil iz rok, da bi spoznali, da nam je nujno potrebna njegova pomoč. Potem se pa zopet nebo zjasni in zasije toplo sonce ljubezni. Takrat je človeku lepo in v duši sliši najlepše melodije; zdi se ti, da 7. lahkoto ljubiš ves svet.
ČUDOVIT, A ODGOVOREN POKLIC
Čudovit je poklic staršev. Začetek skup-enga življenja. Pričakovanje otroka, čeprav združeno z velikimi težavami, je nekaj, kar se ne da povedati. Kako ti je takrat Bog zelo blizu, ti pomaga, lajša to veliko nalogo, ki je morda največja, najlepša in rekla bi, najtežja. Odgovorna je, če se zamislimo, da se bo rodilo novo bitje, ki ni samo božja stvar, ampak tudi naša. Zaupana nam samo v oskrbo in varstvo. Da, samo v oskrbo in varstvo!
Težko se je sprijazniti s to mislijo. Otrok je naš, a vendar ne samo naš. Hoteli bi, da bi nas v marsičem posnemal, toda popolnoma ne, ker vsak otrok je osebnost zase. Kako hudo nam je, ko si otrok izbira poklic ali stanovskega tovariša, ki nam ni prav nič pogodu. Hudo je to, morda za starše prehudo. Toda, čeprav s težkim srcem, bi morali le odsvetovati ali svetovati, nikdar pa ne ukazovati. Kajti življenje je enkratno in že samo po sebi težko. Če pa delaš neko stvar proti svoji volji, potem le težko vzdržiš.
Tu še kot zadnja stvar, kako je poklic staršev včasih nehvaležen. Zakaj so naši zavodi, domovi za onemogle in ostarele tako nabito polni, zakaj ni niti kotička za starega očeta ali za staro mamo doma? Zakaj je do tega prišlo? Kdo neki je tega kriv? Ali res samo mlajši rod? Ali niso bili nekdaj prav naši dedki in naše babice prvi varuhi, ki so čuvali in negovali svoje vnučke in morebiti celo pra-vnučke? Dandanes je le redko kje tako.
BREZ POVEZAVE Z BOGOM NE GRE
Z možem sva se srečala v bolnišnici s 75-letniin bolnikom. Dobri sinovi in snahe so ga redno obiskovali in mu bili na uslugo, pa se je takole izrazil: »Ko bi bil še enkrat mlad, bi otrok ne hotel več imeti, kajti otroci prinašajo le skrbi in težave, ki ti jih nihče ne poplača.«
Pa se sprašujem: kje pa je naša živa vera in misel na plačilo v večnosti, ki nam ga Bog obljublja za vsako dobro
delo? Zdi se mi in celo prepričana sem, da če daš svetu dobrega otroka, oziroma dobrega člana človeški družbi, je to največje dobro delo, ki ga moreš storiti. Toda brez našega sodelovanja to gotovo ne gre. Moči za to dobimo le od zgoraj.
Zaključila bi morda z neko bridko pripombo. Včasih smo hodili k prošnjim procesijam na sv. Marka in pred Vnebohodom ter k procesiji sv. Rešnjega Telesa. Prosili smo blagoslova za naša polja in domove. Peli smo litanije vseh svetnikov, duhovnik pa je klical božji blagoslov na našo zemljo in naše vasi.
Mnogi mislijo: »To je že mimo, je staromodno. Seveda, sedaj blagoslavljamo naša polja z umetnimi strupi. Da! A do kdaj bo to koristilo? Se zavedamo, koliko zla prinašajo v naše naravno življenje prav te kemične sestavine? Resnica je, kot je sam Kristus zatrdil: »Mi sejemo in zalivamo, a Bog je tisti, ki daje rast.«
V	nedeljo 12. junija je bil v ljubljanski stolnici posvečen v škofa stolni kanonik in dekan mesta Ljubljane prelat Jožef Kvas. Ljubljanska nadškofija je tako dobila še enega pomožnega škofa, ki bo skupaj z dr. Stanislavom Leničem pomagal nadškofu dr. Šuštarju pri vodstvu prostrane in socialno tako raznolike škofije.
Glavni posvečevalec je bil pronuncij v Beogradu Michele Cecchini. Navzoči so bi-
li	vsi slovenski škofje, nadškof iz Beograda Turk, zagrebški pomožni škof, škof iz Linza v Avstriji ter zastopniki obmejnih škofij iz Italije in Avstrije.
Za svoje škofovsko geslo si je novi škof izbral besede: »Služiti z veseljem«, ki se naslanjajo na naročilo sv. Petra »Pasite božjo čredo in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno kakor hoče Bog« (1 Pt 5,2). Lahko rečemo, da je bila vsa njegova duhovniška pot od prve službe v Bovcu pa do Ljubljane eno samo veselo
OKNO V DANAŠNJI SVET
■ V nedeljo 12. junija popoldne je papež v baziliki sv. Petra posvetil v duhovnike 74 diakonov iz vseh delov sveta. Med njimi so bili najštevilnejši iz vrst ustanove »Opus Dei«. Bilo jih je 38.
B Končno so se začela dela na gradbišču sabotinske ceste, ki jo predvideva Osimski sporazum, tudi na jugoslovanski strani. Da se z deli seznani, je prišel na obisk v Novo Gorico predsednik IS Slovenije Janez Zemljarič, ki si je nato s svojimi sodelavci, predsednikom občine Nova Gorica in predstavniki gradbenih podjetij ogledal začetek teh del. Navzoč je bil tudi generalni jugoslovanski konzul v Trstu Drago Mirošič.
■ Odposlanstvo štajerskega deželnega sveta iz Gradca, ki ga je vodil dr. Hans Koren je na povabilo skupščine SR Slovenije obiskalo Ljubljano. V pogovorih je bila poudarjena potreba po nadaljnjem razvoju gospodarskih odnosov med Slovenijo oz. Jugoslavijo in avstrijsko Štajersko. Avstrijci so sprožili tudi vprašanje denarnega pologa za prehajanja meje s strani jugoslovanskih državljanov. Vinko Hafner, predsednik skupščine Slovenije je odgovoril, da bodo do konca tega leta sprejete ustrezne nove odločbe.
fl V prejšnjem tednu so si državniki v Beogradu kar podajali kljuke. Prvi je za čel predsednik Argentine general Bignone, kateri je tudi govoril na VI. konferenci UNCTAD, ki poteka te dni v Beogradu. Obiskal je tudi Zagreb, v Slovenijo pa ga niso poslali, čeprav b v njej lahko videl in slišal marsikaj koristnega. Za Bignone-jem je prišla predsednica indijske vlade Indira Gandhi, ki je trenutno tudi predsednica gibanja neuvrščenih. Pogovori so bili namenjeni zboljšanju dvostranskega sodelovanja. Nato je prispel na uradni prijateljski obisk še egiptovski predsednik Mubarak. Sobesedniki so ugotovili, da je treba gospodarsko sodelovanje razširiti, ker še niso bile izkoriščene vse možnosti na tem področju.
B Do zanimivega zapletljaja je prišlo v mestu Luxemburg pred nogometno tekmo med ZR Nemčijo in Jugoslavijo (zmagali so Nemci). Pri igranju jugoslovanske himne je godba zaigrala tisto iz kraljeve Jugoslavije namesto sedanje »Hej Slovani«. Zaradi tega jugoslovansko moštvo ni hotelo začeti z igro. K sreči je imel neki jugoslovanski državljan pri sebi ploščo s sedanjo himno. Po polurnem čakanju so jo zavrteli in po zvočnikih oddajali. S tem je bila čast socialistične Jugoslavije rešena in tekma se je lahko začela.
B Kot so predvidevala vsa povpraševanja, se je zgodilo: na državnozborskih volitvah v Vel. Britaniji je dosegla konservativna stranka, ki jo vodi odločna Margaret Thatcher prepričljivo zmago. Od skupnih 650 poslanskih mest je pripadlo konservativcem 397. Daleč za njimi so laburisti z 209 poslanci, povezava liberalcev s socialdemokrati je prinesla prvim 17 mest, drugim pa le 6. Škotska stranka si je osvojila 2 poslanca, Valižani prav tako 2, razne druge stranke (vključno Sev. Irska) 17. Medtem je Thatcherjeva že preo-snovala svojo vlado in zamenjala med drugimi zunanjega in notranjega ministra, ki sta v volilnem boju pokazala premalo zagnanosti za svojo stranko.
B Zanimivo izjavo o pacifistih, ki nasprotujejo namestitvi jedrskega orožja v zahodnih državah (v vzhodnih jih hitro utišajo) je dal francoski zunanji minister Cheysson, ki je kot znano socialist: »Pacifisti se udajajo veliki utvari, če menijo, da bodo oni ohranili mir. Danes je pač tako, da je jedrsko orožje edino, ki pre-
prečuje spopad in dela misel na vojno nemogočo. Francija zato podpira sklep Atlantskega zavezništva o postavitvi novega jedrskega orožja, ker je Sovjetska zveza podrla dosedanje ravnotežje.«
B Do zaostritve odnosov je prišlo med ZDA in Nikaragvo. Nikaragovske oblasti so izgnale tri severnoameriške diplomate, češ da so pripravljali atentat na zunanjega ministra D’Escota, ki je sicer duhovnik, a Cerkvi neposlušen. V odgovor je vlada v Washingtonu izgnala vseh sedem nikaragovskih konzulov. Eden od njih, konzul v New Orleansu pa se ni hotel vrniti v Nikaragvo in je raje z družino vred zaprosil za politično zatočišče.
služenje, pri čemer ni šlo brez težav.
Rojen leta 1919 v Cerkljah na Gorenjskem je prejel mašniško posvečenje 5. junija 1945 v Zagradu pri Gospe Sveti na Koroškem, kajti skoro vsi bogoslovci ljubljanskega semenišča so tedaj odšli iz Ljubljane, saj se ni vedelo, kakšno stališče bo novi režim prve dni po prevzemu oblasti zavzel do Cerkve in njenih ustanov. Iz Bovca ga je apostolski administrator msgr. Vovk poklical nazaj v svojo škofijo in ga poslal v Semič v Beli krajini. Od tam je prišel za župnijskega upravitelja v Stopiče na Dolenjskem in nazadnje za kanonika kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. To »dolenjsko« obdobje je trajalo kar 20 let. V tem času se je izkazal za zavzetega dušnega pastirja, vnetega spovednika in spretnega kateheta.
Leta 1968 ga je nadškof Pogačnik povabil v Ljubljano. Postal je arhidiakon za Dolenjsko, sodnik cerkvenega sodišča, dekan mesta Ljubljane in končno še škofov vikar. Organiziral je znameniti ljubljanski misijon v letih 1974- in 1975. Njegova velika ljubezen so tečaji priprave na zakon, ki so mu dali dosti dela, pa tudi dosti zadovoljstva in notranjega veselja. Samo lani jih je bilo 19. Od vsega začetka sodeluje pri pastoralni skrbi za slepe in redno piše uvodnike v list »Sodelavci v ljubezni«, ki izhaja v Brailovi pisavi. Zelo skrbi tudi za duhovniške gospodinje. Zanje prireja letne duhovne vaje, lani pa jih je peljal tudi v Rim na evropsko romanje duhovniških gospodinj.
Novi škof se zaveda, da je škofovstvo v bistvu služenje. Saj je že do sedaj zvesto služil Bogu in ljudstvu, sedaj pa bo, ko je dosegel polnost duhovništva, to službo enako vestno in z ljubeznijo opravljal. Naj ga spremlja božja pomoč, da bo novo breme nosil pogumno in z veseljem!
Skrb Cerkvelza zakonce
tk
Zadnje mesečno srečanje na tečaju za starše in zakonce v letošnji sezoni, ki ga je priredilo Slovensko pastoralno središče v Trstu, je bilo posvečeno zakonskemu življenju v luči apostolskega pisma o družini. Med nami je bil jezuit Jože Pucelj iz Ljubljane, ki je doktoriral iz moralne teologije v Innsbrucku.
Predavatelj je razvil dvoje vprašanj: kako naj zakonci urejajo spočetje in kakšna naj bo pastoralna skrb za ločene zakonce. P. Pucelj je najprej razčlenil encikliko Pavla VI. »Humanae vitae« in apostolsko pismo Janeza Pavla II. o družini »Fami-liaris consortio«.
Med drugim papež obsoja tiste vlade, ki pomagajo nerazvitim državam pod pogojem, da oblastveno posežejo v odločitvah zakoncev glede števila otrok. V pismu so tudi podane smernice za urejanje spočetij. Od zakoncev zahteva odgovorno starševstvo. Obenem naj bo zakonsko dejanje nekaj celotnega: usmerjeno k porajanju novega življenja in naravnano v izkazovanju medsebojne ljubezni.
V	nadaljevanju je predavatelj opozoril na razlike med dokumentoma obeh papežev. Prvi dokument govori zlasti o naravnem pravu v zvezi s porajanjem novega življenja. »Familiaris consortio« pa poudarja poleg tega tudi osebnostni vidik: zakonska ljubezen je podaritev celostne osebe. To misel je sedanji papež izrazil že v svoji knjigi »Ljubezen in odgovornost«, ki je izšla konec petdesetih let.
Ko govorimo o urejanju spočetij, je seveda pomembno poznati ustrezne metode. Cerkev na splošno zavrača vse načine preprečevanja spočetij, ki nasprotujejo človeškemu dostojanstvu. Odločilno pa je, da se zakonci ravnajo po svoji vesti. Splav ne more priti v poštev v nobenem primeru. Prav tako grešita tudi tista zakonca, ki se izogibata otrok zgolj iz egoističnih razlogov.
Glede ločenih zakoncev pa je pri predavanju izzvenela misel, naj bomo usmiljeni do vseh, ki so po lastni krivdi ali celo po nedolžnem v takšnem položaju. Tudi oni se smejo vključiti v cerkveno občestvo, mi pa ne smemo ravnati z njimi kot z izvrženci. Skušajmo jim izkazovati čim-več ljubezni.
Papeževo pismo o družini ni nekaj dokončnega, ampak nam služi za nadaljnje razmišljanje.
* * *
S tem predavanjem se je končal letošnji tečaj o zakonskih in družinskih vprašanjih. Obračun se nam zdi pozitiven. Zvrstilo se je sedem mesečnih srečanj, na katerih so nas priznani strokovnjaki iz Slovenije seznanjali s tako pomembni-
mi vprašanji. Vsem predavateljem, med katerimi je bil eden (Jože Kvas) pred kratkim posvečen za pomožnega ljubljanskega škofa, izrekamo tudi na tem mestu toplo zahvalo in se priporočamo, da nas še kdaj obiščejo. Odločilno zaslugo za ta srečanja pa ima ravnatelj Slovenskega pastoralnega središča v Trstu g. Marij Gerdol, ki je tečaj organiziral in mu skrbno sledil vsak mesec.	M.	B.
B V Vzhodnem Berlinu je bil na dosmrtno ječo obsojen bivši esesovski častnik 63-letni Heinz Barth, ki je sodeloval v juniju 1942 pri pokolu prebivalstva kraja Oradour v Franciji. Tedaj so esesovci zažgali celo naselje in pobili 642 oseb, med njimi mnogo otrok in žena. Čudno pa je, da je Barth v povojnem času do dve leti nazaj mirno živel kot trgovec ne da bi ga kdo nadlegoval. Aretiran je bil v skrivnostnih okoliščinah, ki jih proces ni razkril. Verjetno se je zameril partijskim veljakom.
B V Saudski Arabiji so oblasti sprejele sklep, da mohamedanski post ramadan, ki traja 30 dni in ki obvezuje vernike, da od sončnega vzhoda do zahoda ne smejo ne jesti ne piti ne kaditi, velja tudi za nemuslimane, ki trenutno živijo v državi. Kdor se od njih ne bo držal tega posta, bo izgubil službo in bo izgnan iz države.
Zamenjava tajnikov za verske zadeve v Pragi
Pri češkoslovaški vladi je pred kratkim nastopil službo nov državni tajnik za verske zadeve Vladimir Janko. 2e takoj, ko se je predstavil škofom, je očital Cerkvi, da je premalo lojalna do države. Dokaz za to naj bi bilo papeževo imenovanje dveh škofov za Čehe in Slovake v izseljenstvu. Ta dva škofa da nista prijatelja socializma kol ga uresničujejo v Češkoslovaški.
Novi tajnik za cerkvene zadeve je naravno član komunistične partije, bil pa je tudi pomočnik pri pok. predsedniku Svobodi. Dosedanji tajnik Karel Hruza je moral odstopiti, ker naj bi bilo v njegovem uradu prišlo do utaje 160.000 čeških kron.
Duhovniško-redovniško srečanje na Proseku
Na vigilijo praznika Srca Jezusovega, ki je bila letos 9. junija so se na povabilo tržaškega in goriškega voditelja Apostol-stva molitve sešli v popoldanskih urah v župnijski cerkvi sv. Martina na Proseku tržaško-goriški duhovniki, redovniki in redovnice. Duhovnikov in redovnikov je prišlo 17, redovnic 20. Namen srečanja je bil poglobljenje osebne duhovnosti, posvetitev Srcu Jezusovemu in prošnja za duhovne poklice.
Srečanje se je pričelo s premišljevanjem, ki ga je zbranim podal jezuitski pater Edi Bohm iz Ljubljane. Povezal je svetoletno misel odrešenja s skrbjo za lastno posvečenje in obnovo življenja v družbi. Sledila je koncelebracija, ki sta jo vodila letošnja zlatomašnika dr. Jože Prešeren in msgr. Jože Jamnik, p. Bohm pa je med mašo svojo pridigo naslonil na tri mašna berila, ki poudarjajo Kristusa-dobrega pastirja in ljubitelja duš.
Srečanju v cerkvi je sledilo srečanje pri zakuski v župnišču, ki jo je pripravil pro-seški dušni pastir p. Božidar Rumpler. Tu sta zlatomašnika še enkrat prejela čestitke sobratov, ki so se jima zahvalili za opravljeno delo na Tržaškem, kamor sta v daljnem poletju 1945 prišla iz ljubljanske škofije. Oba sta Dolenjca po rodu, dr. Jože Prešeren iz Smolenje vasi pri Novem mestu, msgr. Jože Jamnik pa iz Mirne peči. Bog ju ohrani v naši sredi še dolgo let in da dočakati nove jubileje. - j k
★
Imenovanje na radiu Trst A
Dr. Drago Legiša je bil pred kratkim imenovan za namestnika glavnega urednika v časnikarskem oddelku tržaške postaje radio Trst A s pristojnostjo za slovenski oddelek poročil. V novi službeni funkciji mu želimo veliko uspeha in mu čestitamo k imenovanju!
Umrl je pisatelj Miško Kranjec
V	Kliničnem centru v Ljubljani je v sredo 8. junija umrl v starosti 75 let pisatelj Miško Kranjec. Rodil se je 15. septembra 1908 na Veliki Polani v Prekmurju v revni kmečki družini. Po klasični gimnaziji v Ljubljani (stanoval je v Ma-rijanišču) je kmalu opustil študij slavistike na univerzi in postal poklicni pisatelj, bavil pa se je tudi s časnikarstvom. Tako je v letih 1934-35 urejal v Dolnji Lendavi komunistični list »Ljudsko pravico«. Med zadnjo vojno je leta 1944 odšel v partizane, po zmagi revolucije pa bil v uredništvu »Ljudske pravice«, direktor »Ljubljanskega dnevnika« in Cankarjeve založbe, urednik pri Prešernovi družbi in od leta 1953 član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Miško Kranjec je bil eden najplodovi-tejših slovenskih pisateljev, saj je napisal nad 50 romanov, povesti in novel, v katerih je zlasti obravnaval rodno Prekmurje, njegove ljudi, njihovo stisko in hrepenenje. Po vojni se je lotil tudi politične tematike in širšega slovenskega prostora, vendar je pa bil in ostal najbolj močan, ko se je vračal med svoje prekmurske rojake. Svoj pisateljski vrh je še pred vojno dosegel v romanih »Os življenja« (1935), »Kapitanovi« (1938), »Do zadnjih meja« (1940) in »Povest o dobrih ljudeh« (1940), po vojni pa »Mladost v močvirju« in »Strici so mi povedali«. Za to delo je leta 1974 prejel Prešernovo nagrado kot že prej leta 1959 in 1964. Ideološko je bil najprej krščanski socialist, a je kmalu prešel h komunizmu. Ob svoji 70-letnici je pa za ljubljansko »Delo« dal izjavo, v kateri je dejal, da se je sedanji slovenski komunizem oddaljil od tistega, za katerega se je on pred letom 1945 navduševal.
Afriška redovna družba
V	afriški državi Burundi je bila pred 50 leti ustanovljena prva ženska redovna družina. To so Hčere sv. Terezije Deteta Jezusa. Redovna družba se je dobro ukoreninila in šteje danes 342 redovnic, ki živijo v 62 skupnostih v Burundiju, Čadu, Kamerunu in Tanzaniji.
B V Sovjetski zvezi navadno o prometnih nesrečah ne poročajo. V tej »vzorni« državi do tega ne bi smelo prihajati. To pot pa je bila nezgoda le prehuda, da bi se jo dalo zamolčati. Toda tudi tokrat ni bilo objavljeno število žrtev. Tuje časopisne agencije omenjajo ene številko 170, druge celo 240. Do nesreče je prišlo na spodnjem teku reke Volge pri mestu Uljansku. Rečna potniška ladja »Aleksander Suvorov« je zapeljala pod tisti del železniškega mostu, ki ni odprl za promet. Tako je bil gornji del ladje dobesedno zmaščen, na ladjo pa je padlo z mosta še nekaj železniških vagonov. Nesrečo naj bi bil zakrivil ladijski kapitan, ki je plovilo napačno usmeril.
V	soboto 11. junija na praznik Marijinega brezmadežnega Srca so se šolske sestre sv. Frančiška od vseh strani zbrale v provincialnem domu v Trstu, da bi se skupno zahvalile Bogu za 60 let plodnega delovanja tržaške redovne province v službi Cerkve in se posvetile po slovesni koncelebrirani maši Marijinemu Srcu. Pri skupni mizi ob izmenjavi pesmi in recitacij je sledil prijeten družinski podaljšek cerkvenemu bogoslužju. V programu je bil tudi kratek oris zgodovine tomajske redovne province.
Kanonik Urban Golmajer, tomajski župnik in dekan v pokoju je s svojimi prihranki in velikodušnimi prispevki dobrotnikov zgradil šolo in dom za sestre na to-majskem griču. Naprosil je vrhovno pred-stojništvo šolskih sester v Mariboru za sestre učiteljice.
1. septembra 1898 so dospele sestre že k blagoslovitvi poslopja. Kmalu so začele s poukom. Ljudstvo jih je takoj vzljubilo in število učenk je naraščalo iz leta v leto. Kaj kmalu je bilo šolsko poslopje pretesno. Potreba po novem, obširnejšem je postala nujna. Sestre so jo že v letu 1907 udejstvile. V dopolnilo prvotnega poslopja je zrastlo še novo s kapelo, posvečeno presv. Srcu Jezusovemu. Pobudo za gospodinjsko šolo je dal nato dr. Anton Gregorčič. Tudi ta vzgojna zamisel je bila sprejeta in uresničena.
Prva svetovna vojna, za njo fašizem in
Deželna svetovalska skupina Slovenske skupnosti je izdala pomembno in lično brošuro ob zaključku sedanjega mandatnega obdobja, pa tudi prej opravljenega dela v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine. Skupino sta ob začetka sem, tj. od leta 1964 do danes predstavljala svetovalca dr. Jože Škerk in dr. Drago Štoka. Brošura nosi pomenljiv naslov »20 let boja in dela za naše pravice v avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini, 1963-1983«. Izšla je kot priloga tržaškega glasila SSk »Skupnost«.
V ta namen je bila. v soboto 11. junija na sedežu deželnega sveta v Trstu uradna predstavitev brošure. Udeležilo se je je veliko predstavnikov, kandidatov in somišljenikov Slovenske skupnosti ter tiska in radiotelevizije.
V začetku je deželni svetovalec dr. Drago Štoka orisal pomen te brošure in podčrtal nekaj tehtnih misli ob njeni izdaji.
V	njej je namreč razviden ploden prikaz dela in truda deželne svetovalske skupine SSk, ki se s svojo aktivno prisotnostjo v deželni zbornici že od vsega začetka sem zavzema za dosego naših pravic. To naj lepše dokazuje ves pregled opravljenega dela, zlasti zakonodajnega in upravnega.
Nato je Ivo Jevnikar podrobno orisal vsebino brošure in podal kratko a izčrpno oznako posameznih prispevkov. V brošuri sodelujejo poleg deželnega svetovalca Štoke tudi Lojze Tul (20 let avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine), Rafko Dolhar (Za ohranitev enotnosti naše dežele), Andrej Bratuž (Delo SSk za zakonsko zaščito, manjšinski stiki in sodelovanje), Albin Sirk (Delo »rimske komisije«), Zorko Harej (Uveljavitev Slovenske skupnosti v deželni stvarnosti), Marij Maver (Slovenska skupnost - izraz naše skupne volje), Maks Šah (Slovenska skupnost in slovenska šola), Saša Rudolf (Proti asimilaciji naše miselnosti), Sergij Pahor (Odprto vprašanje slovenske kulture v naši deže-
nadalje vsi podobni izrastki so prinesli v mirno in plodno delovanje mnogo gorja. Sestre so prisluhnile klicu trpečih in odprle vrata malim beguncem iz Gonarsa. Na prošnjo civilnih oblasti so velikodušno prišle na pomoč sestradanim in bolnim internirancem na Rabu, pozneje pa našim ranjencem v zasilni bolnišnici v Dutovljah in vsepovsod, kjer sta stiska in trpljenje zajeli naše ljudi.
Leta 1922 je bila Kongregacija šolskih sester razdeljena na province. Ena izmed teh je bila provinca s sedežem v Tomaju na Krasu. Prva predstojnica je bila s. M. Urbana Gorup. Zaradi težkih povojnih razmer je po drugi svetovni vojni bil provincialni sedež prestavljen v Trst, ul. Doc-ce 34. Prvi prov. predstojnici je do danes sledilo šest predstojnic. Sedanja je s. M. Amalija Zupanc. Provinci pripada deset postojank. Med temi sta dve v Egiptu. V provinci deluje 72 sester, novih naraščaj-nic je 7 in te so po rodu vse Egipčanke.
Koncilska prenova je prinesla marsikatero spremembo v delovanje sester. Poleg glavne naloge, ki je vzgoja mladine, so sestre sprejele kot novo poslanstvo verski pouk po šolah, obiske in pomoč bolnim in zapuščenim po domovih. Odprle so domove za ostarele in priložnostno nadaljujejo z gospodinjskimi tečaji po bližnjih vaseh. Vse naj bi služilo v blagor bližnjega v službi Cerkve.
li), Antek Terčon (Šport in narodna zavest), Damijan Paulin (Razlaščanje in urbanistični problemi na Goriškem), Marija Ferletič (Vloga slovenskega svetovalca v goriškem pokrajinskem svetu) ter Ivo Jevnikar (Slovenska skupnost v deželnem| svetu). Slednji prispevek predstavlja glavnino celotne brošure, saj v res cbsežnem in zelo dokumentiranem smislu prikazuje celotno vlogo slovenske stranke in njeno delovanje v okviru deželnega sveta.
Za zaključek uradne predstavitve je deželni tajnik SSk Andrej Bratuž izrekel svetovalski skupini iskreno priznanje in zahvalo za vse njeno delo, obenem pa tudi upanje na novo in trdno prisotnost Slovenske skupnosti v prihodnji mandatni dobi.
Prav gotovo zasluži prizadevanje Slovenske skupnosti, posebej deželne svetovalske skupine, ki je to brošuro oskrbela in izdala, vse priznanje. Slovenska javnost bo namreč tako mogla še pobliže spoznati vsa prizadevanja in vse bogato delovanje naše stranke zlasti še na področju aktivne prisotnosti v deželnem svetu. Kasneje bo brošura izšla tudi v italijanskem jeziku, da bo lahko tako tudi širša javnost seznanjena z delom SSk v deželnem svetu.
Okrogla miza treh manjšin
Mladinska sekcija SSk prireja v torek 21. junija ob 19. uri na sedežu SSk v Trstu, ul. Machiavelli 22 okroglo mizo o tem, kako gledajo Slovenci, Francozi in Nemci v Italiji na deželne in politične volitve, na samostojno politično nastopanje, na boj za narodne pravice in na uresničevanje deželne avtonomije.
Spregovo_;ii bodo Alenka Legiša za mladinsko sekcijo SSk, Robert Louvin za »Jeunesse Valdotaine«, mladinsko organizacijo stranke »Union Valdotaine« in Mar-tha Stocker za Junge Generation (mladi rod) Južnotirolske ljudske stranke. Moderator bo Ivo Jevnikar.
Pred izidom nove knjige v Trstu
Krožek za družbena vprašanja »Virgil Šček« v Trstu, ki je leta 1980 izdal v ci-klostilirani, a prikupni obliki publikacijo dr. Nadje Maganja o nastanku samostojnega slovenskega političnega gibanja v Trstu v letih 1945-1949, je pripravil zdaj v podobni obliki publikacijo, ki preučuje, kako se je slovensko politično nastopanje razvijalo v naslednjem obdobju v Trstu od leta 1949 do 1952.
Študijo je napisal dr. Aleš Brecelj. Na voljo bo že čez nekaj dni v lepi opremi Edija Žerjala in z uvodno besedo predsednika krožka »V. Šček« dr. R. Dolharja.
Tako kot prej omenjena publikacija o Trstu v letih 1945-1949 je tudi nova knjiga sad diplomske disertacije. Dr. Aleš Brecelj j° je branil 1. marca lani na tržaški leposlovni fakulteti in dosegel najvišjo oceno in pohvalo, diplomiral pa je pri zgodovinarju prof. Jožetu Pirjevcu.
Študija je objavljena v obliki in jeziku kot je nastala, torej v italijanščini, v uvodu pa dr. Dolhar izraža upanje, da bi se našla pot tako za prejšnjo kot za to publikacijo, da izideta tudi v slovenščini, ker sta pomemben doprinos k spoznavanju naše polpretekle zgodovine, na kateri temelji marsikaj tega, kar je še med nami.
Brecljevo delo obravnava politični razvoj med Slovenci od prvih povojnih volitev v Trstu leta 1949 do drugih občinskih volitev leta 1952. Pri tem osvetljuje tudi razmere, ki so v okoliških občinah privedle do skupnega nastopa vseh slovenskih političnih skupin, združenih zaradi novega volilnega reda, da bi se uprle premoči kominformistov.
Ob tem pa so seveda opisi politike Zavezniške vojaške uprave, razvoja posameznih skupin (Slovenske demokratske zveze, Slovenske krščansko-socialne zveze in Skupine neodvisnih) in boja za narodne pravice.
Delo mladine Slov. skupnosti
Mladi somišljeniki in člani Slovenske skupnosti na Tržaškem in Goriškem aktivno sodelujejo v volilni kampanji. Pri tem ne mislimo le na tiste, ki kot kandidati nastopajo na listah za politične in deželne volitve ter za goriške pokrajinske volitve. Tudi mladinski sekciji v Trstu in Gorici sta se zavzeli, da bi med mladimi Slovenci v Italiji utrdili prepričanje o pravilnosti samostojnega političnega nastopanja ter doprinesli svoj delež k uveljavitvi Slovenske skupnosti na volitvah.
Mladinski sekciji sta pripravili tudi nekaj lepih skupnih akcij. Tako so člani mladinskih sekcij 10. junija porazdelili nad 1.500 izvodov ciklostiliranega lista »Beseda in dejanje« mladine Slovenske skupnosti pred vsemi slovenskimi višjimi srednjimi šolami v Trstu in Gorici. Vsebina obsega uvodnik »Zaupajmo v svojo moč«, izjave treh mladih kandidatov, članek o delu SSk v deželnem svetu, pričevanje mlade občinske upraviteljice, razmišljanje o tem, kaj je resnično napredno, poročilo o delu mladine Slovenske skupnosti, nekaj obvestil in risbo-letak.
Z volilnim časom sovpada VII. Tabor zamejske mladine, pri katerem bistveno sodeluje ravno mladina SSk. Tabor bo v soboto 18. junija v Števerjanu.
Izrazito politična pobuda pa bo v torek 21. junija na sedežu v Trstu z »Okroglo mizo treh manjšin«. Predstavniki Slovencev, Francozov in Nemcev iz Italije bodo prikazali svoje gledanje na politično nastopanje manjšin, na boj za zaščito, na bližnje volilne preizkušnje.
Zaključna prireditev rojanske srednje šole
Teden dni po zaključni prireditvi osnovne šole so se staršem in drugemu občinstvu predstavili v Marijinem domu v Rojanu še dijaki srednje šole F. Erjavec. Tudi oni so pripravili bogato predstavo, s katero so presenetili in razveselili občinstvo v dvorani.
Najprej so dijaki pod vodstvom prof. Edith Canziani zapeli šest pesmi v različnih zasedbah: prvi so peli učenci drugega razreda, nato pa učenci prvega. Svoje izvajanje so popestrili deloma tudi z ritmično spremljavo.
Sledila je veseloigra v dveh dejanjih »Naočnik in Očalnik«. Po besedilu Leopolda Suhadolčana jo je priredila za oder Lučka Susič.
Igrica je bila precej dolga, zahtevna, a tako zabavna, da so se ob njej gledalci od srca nasmejali. Za to gre zasluga v naj večji meri mladim igralcem, ki so se
v svoje vloge vživeli in jih sproščeno podali. Nastopilo jih je več kot trideset, zato je nemogoče pohvaliti vsakega posebej. Treba pa je poudariti, da sta bila nosilca glavnih vlog, Uliks Bravar kot Očalnik in Vanja Rudolf kot Naočnik, zelo posrečena za svoji vlogi. Dobre so bile tudi skupinske scene kot npr. petje bolnikov in bolničark, ritmizirano klepetanje jezikavih sosed in vsiljivo vdiranje časnikarjev na oder. Morda bi samo še na kratko omenili nekaj odgovornejših vlog: tako je naravno in dovršeno odigrala teto Ano Alenka Štoka, gospo Tulipanovo Mirjana Starc, energično sestro Melono Martina Torrisi; plahega izumitelja Nobelka je igral Andrej Kompare, pozabljivega profesorja Erik Dolhar, objestnega direktorja Komolca pa Robert Barracci. Tudi vse stranske vloge so bile izdelane, odrsko dejanje je teklo gladko, izgovarjava je bila jasna in dobra. Za tako lep uspeh imata zaslugo tudi profesorici Karmen Jugovič, ki je pripravila sceno in Lučka Susič, ki je delo zrežirala.
Rojan
31. maja letos je po kratki, a bridki bolezni umrla v ljubljanski bolnišnici v starosti 85 let učiteljica Leonora Kerkoč por. Križman.
Spadala je v tisto skupino slovenskih vzgojiteljev, ki so svoje prve pedagoške izkušnje doživeli v prostorih Ciril-Metodo-ve šole pri Sv. Jakobu v Trstu, nato pa so morali zaradi fašizma zapustiti rojstni kraj in nadaljevati svoje delo v Jugoslaviji. Po drugi svetovni vojni se je učiteljica Kerkoč vrnila v Trst ter je 16 let poučevala na osnovni šoli v Rojanu.
Bila je vestna, stroga a pravična vzgojiteljica. Kot upokojenka je živela delno v Ljubljani delno v Trstu, kjer je sledila kulturnemu in šolskemu življenju zamejskih Slovencev. Bila je preprosta, radodarna in zavedna članica naše slovenske skupnosti v Italiji.
Pokojnica počiva v družinski grobnici na ljubljanskih Zalah.
Boršt
Ne samo domačini, tudi mnogi obiskovalci naše vasi izrekajo pohvalo nad lepo uspelo obnovo celotne zunanjosti župnijske cerkve. Zadnjikrat je bila cerkev obnovljena, zlasti z opornimi vezmi, pred 92 leti. Prikupen vtis dela glavno pročelje cerkve kot pri kakšni majhni katedrali.
Z deli je pričelo stavbno podjetje iz vasi D. Glavina sredi oktobra lanskega leta in je bilo zaključeno konec marca letos. Celotni stroški z nekaterimi drugimi popravili pri župnijskem domu so znašali 32 milijonov lir. Krili so jih brez kake podpore od javnih ustanov župljani sami, nekateri tud z več milijonskim zneskom. Žal pa je del župljanov bil brezčuten pri tej skupni zadevi!
Da bi odstranili odvratno osnesnaževa-nje tramov in zvonov po golobih v zvoniku, so sedaj vsa štiri okna zamrežena. Druga lepa pridobitev bo nova električna ura v zvoniku, ki jo bo montiralo podjetje Clocchiatti iz Vidma v bližnjih dneh. Potrebno vsoto 2.700.00 lir je darovala plemenita oseba iz vasi, za kar naj ji gre javna zahvala v imenu vse župnije. Lani so bile v zvoniku postavljene nove železne stopnice. Škoda, da ni mladih, ki bi na dalj e vali delo sedanjih vnetih pritrkovalcev.
Za vsa ta nemajhna dela zadnjih dveh let in še za nekatera prejšnja se želi župnik s temi vrsticami faranom javno zahvaliti. Ima pa dušni pastir to željo in prošnjo, naj bi čim več župljanov v tem svetem letu tudi kot kristjani postalo živo svetišče troedinega Boga. Verjetno bo nekaj skupne priprave v župniji za prejem jubilejnega odpustka. - J. J.
Dolina
V	okviru sodelovanja pobratenih občin sta se srečali v soboto 4. maja v Kočevju delegaciji dolinske SSk in SZDL iz Kočevja.
Delegacijo dolinske SSk, ki sta jo vodila tajnik Mahnič in deželni sotajnik Gombač sta toplo sprejela v imenu kočevskih organizacij predsednik SZDL za Kočevje Jože Bizal in sekretarka Tanja Svetličič.
Delegaciji sta si po dvournem plodnem razgovoru ogledali delovni kolektiv kemičnih izdelkov Melamin. Tu je goste sprejel direktor obrata Stane Remžgar. Na delovnem kosilu sta delegaciji ponovno potrdili veljavnost pobratenja.
II. praznik mladih pevcev »Vesele pomladi«
V nedeljo 5. junija se je v toplem, sončnem popoldnevu in še dalje v večer odvijal na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah II. praznik mladih pevcev otroškega in mladinskega zbora »Vesela pomlad«.
Po pozdravnih besedah Majde Danev se je pričel kulturni program. Posamezne točke sta napovedovala Irene Vremec in Mitja Ozbič, prireditev pa je neposredno prenašal tudi radio »Opčine«. Najprej je pod vodstvom Lucije Cač zapel otroški zbor. Med starejšimi člani tega zbora smo opazili tudi večje število novih članov, ki so se po daljšem pripravljalnem tečaju pred kratkim vključili v OPZ.
Sledil je nastop plesne skupine SKD Rdeča zvezda iz Saleža. Mladinci, ki sestavljajo to skupino, so zaplesali ob disko glasbi, nato pa v parih prikazali še ples »cha, cha, cha«. To je bil prvi nastop te mlade skupine, ki jo vodi bivša ljubljanska plesalka Ljuba Vrtovec.
V naslednji točki sporeda je mladi kan-tavtor Ivo Tul iz Milj zapel nekaj svojih skladb ob spremljavi kitare in orglic.
Vabilu na nedeljski praznik se je rad odzval tudi openski ansambel Taims. Kot je omenil napovedovalec, teče letos že 14. leto, odkar je ta ansambel stopil na pot domače glasbe. Po Tržaškem je navdušil že številne obiskovalce na plesih in družabnih prireditvah. Tudi tokrat je z izvajanjem polk in valčkov ustvaril res prijetno vzdušje.
Poseben gost je bil med mladimi pevci čarodej Mario Pogačnik iz Sežane. V svojem nastopu je povabil na oder otroke in jim prikazal razne trike in čarovnije.
Naslednji gost je bil mladi kontovelski kantavtor Sergij Štoka, ki je, podobno kot njegov prijatelj Ivo, podal nekaj svojih skladb ob spremljavi kitare.
Izredno pester kulturni program je zaključil zbor »Vesela pomlad«, ki se je ob svoji petletnici preimenoval iz Mlajšega mladinskega v Mladinski pevski zbor. Najprej je pod vodstvom svojega dirigenta Franca Pohajača zapel samostojno, nato pa ob glasbeni spremljavi ansambla »Galebi«. Ko sta zbor in ansambel izvajala »Venček narodnih«, je veselo vzdušje med obiskovalci doseglo višek in vsi so sc pridružili skupnemu petju.
Vedro razpoloženje se je še stopnjevalo med družabnimi igrami, ki so-jih prireditelji pripravili skupno z ansamblom Galebi za mlade in starejše v zaključnem delu prireditve. Te je vodil Franc Poha-jač. Zmagovalci v tekmovalnih igrah so bili tudi nagrajeni. Cisto na koncu so vsi skupaj nazdravili ob zdravici, ki jo je igral ansambel Galebi.
Starši mladih pevcev so tudi na letošnjem prazniku poskrbeli za domačo kapljico in prigrizek ter prijazno stregli gostom med prireditvijo.
Počitniška kolonija v Dragi
• Slovensko karitativno društvo SLOKAD iz Trsta sporoča, da se bo prva izmena počitniške kolonije v Dragi pričela 1. julija. Namenjena je predvsem deklicam, toda vodstvo kolonije sprejme tudi dečke, če imajo starši zadosten razlog.
Vpisovanje se je začelo v sredo 15. junija in se bo nadaljevalo do 22. junija v ul. Donizetti 3 v prvem nadstropju pri Slovenski prosveti. Urnik vpisovanja od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
Vpisovanje je tudi za drugo izmeno, ki prične 26. julija in se zaključi 19. avgusta ter je namenjena dečkom in tudi deklicam, ki niso mogle priti v kolonijo v prvi izmeni.
Otroci bodo deležni tudi kopanja pri Suhem rtiču naprej od Milj in sicer trikrat tedensko. Pohitite z vpisom bodisi za prvo kakor tudi za drugo izmeno. Tudi za drugo izmeno je vpisovanje kakor za prvo od 15. do 22. junija. Za morebitna pojasnila lahko telefonirate na tel. štev. 226117.
Z GORIŠKEGA
Ob zaključni šolski prireditvi v Ronkah
Pred dnevi je bila v Ronkah zaključna šolska prireditev tamkajšnje slovenske osnovne šole in vrtca. Na njej so nastopali domači šolski otroci, kot gostje pa so bili še šolarji iz Nove Gorice in Doberdoba. Poleg predstavnikov šolskih oblasti se je tega slavja udeležila tudi pokrajinska odbornica za šolstvo Marija Ferletič, ki pa ji neki »kulturni« dejavniki (ne šolski) niso hoteli dati besede. To je vsekakor nepojmljivo in kaže na pravo nestrpnost, ki jo nekateri slovenski levičarski ljudje imajo še močno zakoreninjeno.
■
i
Prizor iz mladinske igre »Muc gospe Vriskove« na Prazniku špargljev v Štandrežu. Na sliki Majda Paulin, Božidar Tabaj, Erik Zavadlav in Jordan Ferletič
Predstavitev brošure
Slovenske skupnosti v deželnem svetu
Seja ZSKP
Peta redna seja Zzeve slovenske katoliške prosvete (ZSKP), zadnja pred počitnicami, je bila na Oslavju ob polnoštevilni udeležbi predstavnikov včlanjenih društev. Predsednik je v uvodnem delu ugotovil, da so bile obveznosti, ki so bile sprejete na prejšnji seji, izpolnjene. Nato je bilo govora še vedno o letošnji Cecili-janki, zlasti o sestavi brošure. Sledilo je podrobno poročilo o srečanju članov Zveze in KKZ s Koroške.
Prisotni so potem izdelali predloge za sodelovanje na Primorskih dnevih, ki se bodo vrstili na Koroškem predvidoma v prvi polovici oktobra. Zveza naj bi sodelovala z razstavo tiska, dramskim in glasbenim nastopom, likovno razstavo, literarnim večerom, posvečenim narodnostnemu trenutku Slovencev v Italiji. Zveza bo organizirala tudi večere, na katerih naj bi Korošci spoznali naše zamejsko življenje v slikah, diapozitivih in filmih.
Pri pregledu delovanja članic Zveze so se prisotni zaustavili predvsem ob pomembnejših prireditvah, pri katerih je Zveza sodelovala, zlasti ob Kulturnih dnevih Slovencev v Italiji, ki so bili v Ljubljani zadnje dni maja.
ZSKP se želi ob začasni poletni prekinitvi dejavnosti zahvaliti občilom, ki so objavila tiskovna poročila v zvezi z njenim delovanjem. - h. d.
Kandidati za pokrajinski svet v Gorici
Za goriško pokrajino nastopa na listi Slovenske skupnosti veliko kandidatov iz cele Goriške. Naj jih tu naštejemo po abecednem redu: Breščak Marjan, Černič Benjamin, Černič Branko, Černič Igor, Devetak Remo, Di Battista Roman, Kenda Franc, Gradnik Gradimir, Klanjšček Niko, Klanjšček Stanislav, Koršič Hadrijan, Koršič Ciril, Mučič Karlo, Mužič Alojz, Paulin Damjan, Soban Mario, Špacapan Bernard, Špacapan Mirko, Šturm Vladimir, Tabaj Božidar in Valentinčič Emil.
Nastopajo v vseh 24 okrožjih naše pokrajine, od Krmina do Gradeža. Glavni kandidat je za SSk v okrožju Zagraj, kjer kandidira dr. Mirko Špacapan.
Sovodnje
Občinska seja. Bila je v sredo 8. julija. Osrednja točka je bil proračun za leto 1983. Ta predvideva 1.415.000.000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Redni dohodki znašajo 506 milijonov. Za javna dela je namenjenih 809 milijonov. Ta vsota se bo dobila od prenosa kapitalov, postavke zakona Bucalossi ter iz najetih posojil.
V programu so naslednja javna dela: popravilo strehe šole v Rupi; popravilo vrtca v Sovodnjah; centralna kurjava v šoli na Vrhu; ureditev pokopališč v Sovodnjah in na Peči ter razširitev tistega na Vrhu; odkup nepremičnine v Sovodnjah; prekri-tev strehe šolskega poslopja v Gabrjah; železniški podvoz na Štradalti; dograditev telovadnice v Sovodnjah; ureditev in zgraditev greznic v Rupi in na Peči; poseg na pokrajinski cesti v Gabrjah; asfaltiranje ceste proti zaselku Črnci na Vrhu.
V ostalem je proračun takole razdeljen: javna uprava 187 milijonov, šolstvo in kultura 83 milijonov, socialno področje 122 milijonov, za ceste in javno razsvetljavo 85 milijonov.
Svetovalec SSk Remo Devetak je kritično ocenil osnutek proračuna, ki ga je odbor poslal na ogled svetovalcem. Ta osnutek je pri izdatkih vseboval samo glavne točke kot so javna dela in redno poslovanje občinske uprave, manjkal pa je prikaz točnih izdatkov kot vsa prejšnja leta. Remo Devetak je tudi navedel nekatere točke, ki bi morale biti omenjene, če bi bil osnutek proračuna popoln npr. strošek v zvezi s televizijskim prenosnikom na Vrhu, strošek za vzdrževanje šolskega avtobusa in šoferja, vsota za vzdrževanje onemoglih v okviru Krajevne zdravstvene enole, vsota za kritje letošnjega primanjkljaja vodovodne ustanove CAFO, ki je vsako leto večji.
Pri drugem posegu, ki se je tikal javnih del je bil svetovalec SSk mnenja, da so na široko programirana dela, ki so pretežno vezana na prispevke in posojila sicer hvalevredna pobuda, ne bodo pa v celoti izvedena, ker bodo pač po presoji ožjega odbora oz. večine odpadla vsa tista dela, ki se ne bodo zdela važna, kar seveda ni pravilno.
Naj še povemo, da se je to pot o proračunu žal zelo malo razpravljalo. Večinski svetovalci z izjemo dveh ali treh so
proračun sprejeli pasivno in utrujeno. To je ugotovil tudi svetovalec večine, ki je pri razpravi sodeloval.
V	»raznem« je podžupan poročal o brošuri »Italijanska ustava«, ki jo pripravlja večnamenski center v Ronkah. Nadalje se misli na socialnem polju začeti z izvajanjem izdelanega načrta v okviru Krajevne zdravstvene enote, za kar je dala občina objaviti oglas v »Primorskem dnevniku« o zaposlitvi ene ali dveh oseb s skrajšanim delovnim časom za oskrbo na domu ostarelih ali osamljenih občanov. Remo Devetak od SSk je pri tem pripomnil, da bi bilo treba take in podobne oglase poslati v objavo tudi ostalim slovenskim časopisom. Župan pa je seznanil svetovalce s programom ob odprtju telovadnice, ki bo v petek 24. junija, združeno s slavnostno občinsko sejo.
Volilni shodi Slovenske skupnosti na Goriškem
Četrtek 16. junija ob 21. uri v GORICI (Katoliški dom).
Petek 17. junija ob 21. uri v PODGORI (pred šolo).
Sobota 18. junija:
— ob 20. uri v JAMLJAH (pred spomenikom);
— ob 21. uri na VRHU pred gostilno Devetak.
Nedelja 19. junija:
ob 11. uri v ŠTEVERJANU - Trg Svobode;
— ob 12. uri na JAZBINAH.
Ponedeljek 20. junija:
—■ ob 20. uri v RUPI (pri vodnjaku);
— ob 21. uri na PEČI (pred spomenikom). Torek 21. junija:
— ob 20.30 v PEVMI (pred spomenikom);
— ob 21. uri v ŠTMAVRU (pred cerkvijo). Sreda 22. junija:
— ob 20.30 v SOVODNJAH (pred spomenikom);
— ob 21. uri v ŠTANDREŽU (na glavnem trgu).
Četrtek 23. junija:
— ob 20. uri na POLJANAH;
— ob 20.30 v DOLU (pred spomenikom);
— ob 21. uri v DOBERDOBU (pred gostilno).
Petek 24. junija:
— ob 20. uri v GABRJAH (pri vodnjaku).
Šport;
Turnir za pokal »Peter Špacapan«
V ponedeljek 13. junija se je začel v režiji ŠZ 01ympie iz Gorice IX. odbojkarski turnir »Pokal Peter Špacapan«. Ker je nagajal dež, so se tekme odvijale v občinski telovadnici v Štandrežu namesto na društvenem igrišču v Katoliškem domu. Med sabo so se pomerila moštva Soče, 01ympie-Košič in Juventine Belce z naslednjimi rezultati:
01ympia-Košič - Soča 2 : 1 Juventina-Belca - 01ympia-Košič 2 : 0
Soča - Juventina Belca 2:1.
Zaradi boljše razlike v setih se je v finale uvrstila štandreška Juventina.
V torek 14. junija se je turnir nadaljeval in sicer na igrišču ob Katoliškem domu. Igrale so ekipe OJympia Terpin, Jamlje in Naš prapor z Oslavja. Rezultati: 01ympia - Jamlje 2 : 0
Naš prapor - Jamlje 2 : 0 01ympia - Naš prapor 2 : 0.
Za finale se je uvrstila 01ympia Terpin.
V petek 17. t. m. bo veliki finale. Če bo vreme dopuščalo se bo odvijal v Katoliškem domu, v primeru slabega vremena pa v telovadnici v Štandrežu.
DAROVI
Za cerkveni zbor v Rojanu: Ada Guštin-čič ob smrti očeta Josipa Žagarja 30.000 lir.
Ob šesti obletnici smrti none Josipine Rust vd. Levak in v počastitev spomina nepozabnega očeta Ludvika: Ksenija Levak z družino za odsek Slov. Vincencijeve konference pri Sv. Ivanu v Trstu 50.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: starši tamkajšnjih prvoobhajancev 130.000; Ernesta Do-brila ob prvem sv. obhajilu vnuka Roberta 20.000; Albin Lovrečič v spomin pok. očeta Stanislava 30.000 lir.
Za Sv. goro: Hilarija Devetak 50.000 lir.
Za misijone: družini Korošic in Trampuš v spomin pok. Josipa Žagarja 70.000; Marija Žerjal 10.000 lir.
OBVESTILA
Seminar slov. jezika in kulture. Sindikat slovenske šole, tajništvo Gorica obvešča slovenske šolnike, da bo tudi letos konec poletja redni letni seminar slovenskega jezika in kulture. Prirejo ga republiški komite za vzgojo in izobraževanje in sicer v Postojni od 21. do 27. avgusta. Zborno mesto, kakor tudi sedež seminarja je hotel »Jama«. Udeleženci seminarja naj se priglasijo na večer v nedeljo 21. avgusta v recepciji hotela. Rok prijave s pismeno prošnjo na sindikat je do 26. junija. Interesenti naj jo oddajo kateremu koli odborniku.
V	Rižarni v Trstu bo v nedeljo 19. junija ob 17. uri sv. maša za vse tamkajšnje žrtve. Daroval jo bo msgr. Peter Šorli. Vabimo k udeležbi!
Slov. Vincencijeva konferenca v Trstu
bo imela mesečno sv. mašo za duhovne poklice v četrtek 23. junija ob 17. uri pri Šolskih sestrah v Trstu, ul. Docce 34. Po maši proslavitev ustanovitelja konference Friderika Ozanama ob 150-letnici ustanovitve Vincencijeve konference.
Krožek za družbena vprašanja »V. Šček«
in Društvo slov. izobražencev v Trstu vabita na okroglo mizo o Trstu v letih 1949-1952 ob izidu študije dr. Aleša Breclja »I gruppi politici autonomi sloveni a Trieste 1949-1952«. ki jo je izdal Krožek za družbena vprašanja »V. Šček«. Sodelovali bodo dr. Rafko Dolhar, dr. Zorko Harej in avtor. Predviden je tudi razgovor, ki naj bi se ga udeležili soudeleženci pomembnega zgodovinskega obdobja, o katerem študija govori. Kulturni večer bo v ponedeljek 20. junija v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3, Trst s pričetkom ob 20.15.
DAROVI
Za Katoliški glas: Roman Cotič, Gorica 14.000; Silvana Furlan, Tržič 7.000; iz zapuščine Marije Fon, Trst 50.000 lir.
Za zavod sv. Družine: Franc in Andrej v spomin brata Antona Makuca 50.000; Ida Košuta-Pavlin namesto cvetja na grob dragega Roberta Ušaj 30.000 lir.
Družina Pavšič, Gorica ob prvi obletnici smrti nepozabnega očeta: za Alojzijevišče
100.000 in za Zavod sv. Družine 50.000 lir.
Za volilni sklad SSk: N. N. 20.000; N.
N. 10.000; N. N. 20.000 lir vsi iz Ronk.
Za cerkev v štandrežu: Hilarija Devetak 300.000; družina Beltram v spomin Antona Makuca 20.000; Irena in Rado Nanut 10.000; Eugenio Bertolini 15.000 lir.
Za cerkev v števerjanu: Anton Podver-šič 10.000; družina grof Michele Formen-tini 300.000; starši in botri ob krstu Mihaele Koren 130.000; Lucijan Vogrič 100.000; N. N. 100.000; družina Jožef Prinčič, Jazbine 50.000; družina Danica Komjanc 100.000; družina Rihard Komjanc 100.000; družina Karlo Padovan 15.000; Radivoj Humar 2.000; družina Alojz Juretič 50.000; N. N. 50.000; Kajtimir Komjanc 10.000; družina Franc Miklus 30.000; družina Ciril Hlede 30.000; družina Mirko Maraž 20.000; družina Emil Terpin 100.000; družina David Maraž 100.000; družina Darko Miklus 20.000; družina Lucio Ciini 50.000; družina Roman Juretič 50.000; družina Danijel Miklus 100.000 lir. Posojilo: družina Ivan Gravnar, Ščedno 1.000.000 lir.
Za župnijsko dvorano v Nabrežini: Bogateč 10.000; Sosič 5.000; Angela Pahor (za križ) 15.000; Alda Devetak 30.000; Pahor 5.000; Bortolutti 10.000; Valerija Carmeli 10.000; Brumat 10.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine: V. skavtska četa v spomin na Edija Vecchieta
30.000 lir.
Za cerkveni zbor na Opčinah: družina Julij Škerlavaj namesto cvetja na grob Nade Zecchini 20.000; Marija Malič v isti namen 20.000; družina Škabar v spomin pok. mame in none 50.000; Meri Hrovatin 20.000; Ivanka Dolenc v spomin Nade Zecchini 15.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Marija Vodopivec 10.000; N. N. 20.000; Marija Grgič 15.000; družina ob krstu Danijela 63.000; Zmaga ob smrti očeta Franceta Križmančiča 50.000; dar ob zlati poroki iz Trsta 25.000; Marija Križmančič v spomin Dore Pahor 10.000; ista v spomin Alda Križmančič in Andreja Ražem 10.000; starši ob smrti Marina Milkovič iz Gropade 50.000; N. N., Gropada v spomin istega 10.000; družina Rapotec, Gročana 11.000; Vida Mlač, Albisola 10.000; Silvana Grgič ob obletnici smrti očeta Angela 10.000; Franca v spomin moža Rudolfa Petaros 10.000; Marija in Danica ob obletnici tete Antonije 10.000; Fabij Ferfoglia v spomin žene Marije 5.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: družina Ma-molo v spomin pok. učiteljice Elconore Kerkoč-Križman 50.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
VII. tabor zamejske mladine
Deželna mladinska sekcija SSk pripravlja v soboto 18. junija VII. tabor zamejske mladine. To je že tradicionalna prireditev, ki jo vsake dve ali tri leta prirejajo mladinci in mladinke iz Trsta, Gorice in Koroške.
Zadnji tabor je priredila Koroška dijaška zveza iz Celovca, verjetno pa je najbolj ostal v spominu oni izpred nekaj let, ki ga je priredila Mladinska sekcija SSk iz Gorice v sodelovanju s številnimi mladinskimi organizacijami in društvi. Bil je deležen precejšnjega odziva s strani publike, zlasti mladih, katerim je bil zlasti namenjen. Trajal je tri dni in imel na sporedu tako kulturno-politični kot šport-no-rekreativni program.
Tokrat ga mladi pri SSk prirejamo v nekoliko okrnjeni obliki (le zato, da ne bi ovirali drugih prireditev, ki jih je v tem času veliko). Vendar smo prepričani, da bo tudi tokrat deležen dobrega odziva. Potekal bo »Med borovci« v Števerjanu, na sporedu pa imamo okroglo mizo, ki se prične ob 10.30 ter kulturni program ob 18. uri. Ta vsebuje recitacije in glasbene točke s priznanimi ansambli (Nova misel iz Gorice, TOZD Lopovi in Andromeda iz Trsta, Martin Krpan iz Ljubljane) ter ples v večernih urah z začetkom ob 20.30. Poskrbljeno bo za prigrizek in domačo kapljico.
Pričakujemo torej, da bo letošnji tabor zares priložnost za srečanje vseh mladih zamejcev od Koroške, Goriške do Trsta, pa tudi naših vrstnikov iz matične domovine, saj smo povabili tudi predstavnike iz Nove Gorice in Ljubljane.
Zanimivo za časnikarje in zgodovinarje. Prodam 200 številk tedenskega časopisa »Bazovica«, ki ga je izdajal v Kairu (Egipt) v letih 1942-1947 politični pregnanec pok. Ivan Rudolf. V časopisu je najti zanimivo branje slovenske kolonije v Egiptu kot tudi vojna poročila iz časa zadnje svetovne vojne ter egiptovske politike. Informacije daje v večernih urah Dominik Vidmar, tel. 0481/33035.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca, trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
t MbTps! A
Spored od 19. do 25. junija 1983
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Moja ljuba nečaka«. 11.00 Sestanek z... 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon. 14.40 Beneški kabaret, šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Trst in zaledje. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Zvezde o nas. 12.45 Volilna tribuna. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 I. Tavčar: »Izza kongresa«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Veselo športno popoldne. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje: Trst, 1. del.
18.00 N. Kuret: Ljudsko verovanje.
Torek: 8.10 Bratje in sestre, na zdar!
10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 N. Kuret: Ljudsko verovanje. 12.45 Volilna tribuna. 14.10 I. Tavčar: »Izza kongresa«. 14.30 Revija Pesem mladih. 16.00 Trst in zaledje. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje, Trst, 2. del. 18.00 Dane Zajc: »Otroka reke«.
Sreda: 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Pod Matajurjan. 12.45 Volilna tribuna. 14.10 I. Tavčar: »Izza kongresa«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Dijaška tribuna. 16.00 Bratje in sestre, na zdar! 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Na go-riškem valu.
Četrtek: 8.10 Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Na goriškem valu. 12.45 Volilna tribuna. 14.10 I. Tavčar: »Izza kongresa«. 14.30 Otroški kotiček: »Sem in tja skozi čas«. 15.00 Diskoteka. 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Slovenski oktet v Kult. domu v Trstu, 2. del. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Četrtkova srečanja. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Ena bolha me grize. 12.45 Volilna tribuna. 13.20 Naša gruda. 14.10 I. Tavčar: »Izza kongresa«. 14.55 Naš jezik. 16.00 Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva. 17.10 Kulturna kronika.
17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.00 Alpinizem. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Glas od Rezije. 14.10 I. Tavčar: »Izza kongresa«. 14.30 Otroški kotiček :»Leteči zmaj«. 15.00 Iz studia neposredno. 16.00 Radijski variete A. Kralja. 16.35 Jug. popevkarji. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 A. Rebula: »Jožefove žitnice«.
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1. za nakup strojev in za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite E.S.A. z ugodno obrestno mero;
2. za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.;
4. za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing Italease.
M Banca Agricola Gorizia 1	Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi st. 51 - Tel. 84206/07
vam ne nudi samo denarja
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka?
SLOVENSKI HOTEL
»B L E D«
v RIMU-ROMA
Lastnik :
LEVSTIK VINKO
Hotel «BLED»
Via S. Croce in Gerusalemme 40
00185 ROMA
Tel. (06) 777102-7579941 Telex 620196