J. E. Bogomil
Ako ne znaš tujega jezika...
cl3^0 n^ših l^rajih je potoval neki Francoz. Prišel je po svojih potih tudi
Js<^    v Metliko. Tam je šel v gostilno. Rad bi si bil naročil kuhanih gob,
C^       ker  jih  je imel  silno rad.  A kaj,   ko  ga  ondi nihče ni razumel!
Urno je torej vzel v roko svinčaik ter kos papirja, pa narisal nanj
gobo   Natakar je pogledal, pokimal, šel in prinesel gostu — dežnik.
Nekdo drugi — Slovenec — je pa potoval v kupčijskih zadevah po Danskem. Lačen je bil in je šel v hotel. Rad bi si bil privoščil svinjske pečenke. Pa ni znal povedati. Vsi hotelski postrežniki so bili zbrani okrog njega, a nobeden ga ni mogel razumeti. Naš mož pa — ne bodi len! — je začel oponašati prešičevo cviljenje in kruljenje, pa pokazal z vilicami in nožem, kakor bi rezal meso. Ob tem je bušnilo vse hotelsko osobje v glasen smeh. Razumeli so ga. Kmalu je ležal pred njim lep kos svinjske pečenke
Pravijo, da je prišel 1. 1809. v Cerklje nad Kranjem francoski vojak. Prvega človeka, ki ga je srečal, je vprašal, če ume francosko: »Parlez vous fraiKjais?« (beri: parlč vu franse). Cerkljanec ga je začudeno gledal in rekel: »Ja, jaz sem Barle France, ja! Odkod pa me poznaš?« — Več se pa možaka nista mogla pomeniti.
L. lc08. je bilo okrog šeststo Slovencev na božji poti v Lurdu na Francoskcn. V neki gostilni si je hotelo nekaj Gorenjcev naročitj čašo vinar. Nikakor pa niso mogli dopovedati francoskim natakaricam, kaj bi radi. Kar pride vmes neki Ribničan in pove svojo željo v pristnem rib-niškem narečju. Pa so ga brž v Lurdu razumeli,