I AVE MARIA g

fe§ Nabožni mesečnik za verno slovensko ljudstvo

' MM  MM OH  OM«WWWWWtr|1

november, 1948

Izdajajo

Slovenski frančiškani
v Združenih državah Amerike

Naslov — Address:

AVE MARIA

Box 608
Lemoni, Illinois

Telefon: Lemont 494

Naročnina—Subscriplion raie:
U.SA, $2.50 letno
Izven U.S.A., $3.00

Naročnina Tvoja je dar v
podporo ubožnejšim sloven¬
skim fantom, ki se izobražuje¬
jo za slovenske duhovnike v
lemontskem semenišču.

Naročnikov in dobrotnikov
se spominjamo v lemontskem
samostanu v svojih molitvah,
pri sv. mašah, in pri drugih
duhovnih opravilih. Opravimo
pa zanje tudi sv. mašo in sicer
vsako prvo sredo v mesecu.

Urednik — Editor:

FR. MARTIN STEPANICH. o.f.m.

Upravnik — Business Manager:

FR. CYRIL SHIRCEL. o.tm.

Pomožni upravnik—Ass’t manager
BRO. ROBERT HOCHEVAR. o.f.m.

Printed by
CROATIAN FRANCISCAN PRESS
4851 Drexel Blvd.

Chicago 15, Illinois

Lemont. Illinois Letnik 40

VSEBINA:

Strah

Evangeljski prizori .   1

Marija, Kraljica vseh svetnikov. •—

P. Alojzij, o.f.m. ..    3

Misijonski namen za november .  4

Marijin rod. — I. G., begunec_____ 5

Rajni materi v slovo. —■ Franc Ribič _ 7

Kristus. ■— A Tome .     8

Lilija iz raja. — P. Kazimir, o.f.m. .. 9

Molitev slovenskih beguncev k Mariji_ 12

Janez “puščavnik”. -— P. Kazimir, o.f.m_ 13

Pot k Bogu .      14

V večeru. — Fr. Bazilij, o.f.m. ...15

Propaganda za duše v vicah. — A. Tome.... 15
Križem kraljestva križa.—P. Martin, o.f.m. 18
S križem in sidrom. — Poslovenil

p. Bernard, o.f.m. 20

Lerrontski odmevi. — Samostanski firbec.... 25
Kramljanje na zapečku . 29

Published monthly — except October, when publishea
šemi mon'hly — by the Slovene Franciscan Fathers of
Lemont, Illinois, in the interests of the Slovene Fran¬
ciscan Commissariat of the Holy Cross.

Entered as a second class matter at the post oftice of
Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Ac-
ceptance of mailing at special rate of postage provided
tur m seclion 1103, act of October 3, 1917. Authorized
July 14, 1945.

November, 1948

AVE MARIA

Letnik 40

Evangeljski prizori

“Lazar, pridi ven!”

|D OŽJI Zveličar ni nikdar poprej tako jasno govoril, da bo storil čudež, kakor je govo-
’ ril pred Lazarjevim obujenjem. Farizeji in pismarji naj vejo za njegov božji namen
in naj vidijo njegovo božjo mož. Ker pa mu tile niso hoteli verovati, se je skliceval na
svoja dela in poudarjal, naj verujejo vsaj delom in spoznajo, “da je Oče v njem in on v
Očetu.”

In ko je Jezus stal pri grobu rajnega Lazarja, ki je že štiri dni v njem ležal, se je
pretresel v duhu. Videl je, kako ljudje žalujejo Lazarja, posebno pa Marta in Marija,
njegovi dve sestri. In zdaj so bile oči vseh obrnjene v njega, ki je bil malo poprej Marti
izjavil: “Jaz sem vstajenje in življenje.” Tu se razžalosti še njegovo mehko srce. Nežno
sočutje ga prevzame in grenke solze mu zdrsnejo po božjem licu. Jezus zajoka, kakor
piše evangelist.

Misel na črno nehvaležnost Judov, na njihovo trdovratno, slepo nevero je pretresla
Jezusovo dušo in mu z nežnim sočutjem vred izvabljala solze na lice. Njegove solze ne
govore samo, da je mehko njegovo srce in da je njegova ljubezen nežnejša od materine,
marveč tudi da je ta ljubezen v prvi vrsti namenjena zveličanju sveta in da mu je srce do
solz ranjeno, ker vidi, da ga zameta vajo voditelji njegovega ljudstva.

V teh čustvih stoji pred grobom. V slovesni molitvi dvigne oči kvišku in, kakor sam
pravi, zavoljo ljudstva, ki stoji okoli, da bi verovali, da ga je Bog poslal, zahvali Očeta.
V skrivnostnem strmenju so pričakovali vsi, kaj se bo zgodilo.

Nato zagrmi njegov glas: “Lazar, pridi ven!” In brž se prikaže pred grobom Lazar,
trdo povezan in povit, kakor so ga bili po judovski šegi položili; živi in sam stoji. Pove¬
ličanje božjega Sina se je zvršilo. Dokazal je, kar je ob drugi veliki noči gdvoril o sebi
v templju: “Kakor Oče obuja mrtve in oživlja, tako tudi Sin oživlja, katere hoče . . . Pri¬
de ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Sinu božjega, in kateni ga bodo slišali, bode
živeli.”

Kraljico vseh svetih angeli časte

AVE MARIA

3

OTOVO ni v nebesih svetnika,
ki bi v svojem življenju ne
bil častil preblažene Device
Marije in se ji ne izročal v
varstvo. Če bi mogli vpra¬

šati svetnike in svetnice božje, odkod
slava, ki jo uživajo, bi nam brezdvom-
no odgovorili: od božje in naše ljube ma¬
tere Marije. “Vsi svetniki se imajo
mnogo zahvaliti preblaženi Devici, no¬
bena milost se nam ne da drugače ko po
rokah Marijinih.” Tako je spričeval
sveti Arski župnik Janez Vianej. V živ¬
ljenju so vsi svetniki častili Marijo.

Gotovo je tudi, da je v nebesih pre¬
mnogo svetnikov, ki bi brez pomoči Ma¬
rijine ne bili prišli nikdar tja. Marija
jih je otela peklenskega ognja, in jih
spravila s svojim božjim Sinom. Ako bi
hudobni duh mogel spregovoriti in si
upal priznati, bi gotovo obstal, da se
nikogar tako ne boji kakor Marije, ki
mu je vzela že toliko duš, na katere je
računal kot na svoj gotov plen. Mnogo
velikih knjig bi se dalo napisati o tem,
koliko zakrknjenih grešnikov se je spre¬
obrnilo na priprošnjo Marijino.

Marija se torej imenuje po vsej pra¬
vici Kraljica svetnikov, ker ni ga svet¬
nika, ki bi za Bogom ne bil stavil naj¬
večjega zaupanja v Marijo. Toda Ma¬
rija nosi to krono še tudi iz drugih vzro¬

kov. Pri svetnikih se najde po navadi
pri vsakem le ena izmed čednosti v naj¬
višji meri. Pri devicah čistost, pri apo¬
stolih gorečnost, pri mučencih stano¬
vitnost, pri očakih vera, pri vdovah po¬
nižnost. Marija je pa sama okrašena
z vsemi. Slava svetnikov temni pred
njeno slavo.

“Oko ni videlo uho ni slišalo in srce
človekovo ne občutilo, kar je Bog pri¬
pravil tem, ki ga ljubijo.” Kaj šele uži¬
va Marija, ki je med vsemi najsvetej¬
ša? Zaslužila je večje plačilo, večje ve¬
selje, večjo čast in oblast, kakor vsi dru¬
gi svetniki, tudi večjo, kakor najvišji
angeli. Ni več ena sama žena, ki jo bla¬
gruje: Srečno telo, ki Te je nosilo; vsi
prebivalci nebeški jo hvalijo in časte. O
čudež, kakršnega nebesa še niso videla!
Čudež božje vsegamogočnosti, ki je svo¬
jo Mater tako visoko povzdignil! Tu na
zemlji je živela v sredi nevernih, hudob¬
nih ljudi, sedaj je pa obdana od milijo¬
nov čistih duhov. Presrečna Mati, ko
gleda in uživa z dušo in telesom svoje¬
ga Sina v njegovi nebeški luči, če je
Zveličar sam obljubil slehernemu člo¬
veku, da mu bo v nebesih poplačano
vsako dobro delo, rekoč da kozarec mr¬
zle vode ne bo brez plačila, ako ga kdo
poda svojemu bližnjemu iz ljubezni do
njega, koliko ima prejeti šele ona, ki ni

4

AVE MARIA

le stregla v imenu Jezusovem, temveč
Jezusu samemu, z lastnimi rokami pri¬
pravljala mu hrano in drugo, ona, ki je
med vsemi najsvetejše živela, vse čed¬
nosti si pridobila in izmed vseh največ
zasluženja si nabrala!

Obmolkniti bi moral človeški jezik,
ker ni zmožen izreči časti in oblasti, ka¬
tero je prejela preponižna Devica. O
kralju Salomonu nam pravi sv. nismo:
Ko je krati sedel na prestolu, in je pri¬
šla njegova mati pred, njegov sedež, se
je vzdignil s prestola in hitel materi na¬
proti, se ji globoko priklonil, ter jo po¬
sadil na desnico svojega sedeža, rekoč:
Prosi mati, karkoli hočeš, ne spodobi se,
da bi ti kaj odrekel.’ 1  Tako je tudi Je¬
zus, na j višji, nebeški Kralj, pripravil
sedež svoji Materi najbližje zraven sebe
in ji enako govoril. Ko pade presveta
Devica pred tronom presvete Trojice
na svoja kolena in ko jo pozdravi nebe¬
ški Oče: “Pridi moja hči, moja nevesta,
pridi iz Libana, da boš kronana,” —
sedaj bi moral obmolkniti človeški je¬
zik. Tedaj ji postavi presveta Trojica
veličastno krono tolike časti in slave,
mMi in oblasti na glavo, kakršne nobe¬
ni stvar poprej ni videla, ne imela, in
je ne bo več dobila.

Rcduimo se, da je Kraljica svetni¬
kov tudi naša kraljica in dobra Mati.
Veselimo se njene mogočne priprošnje s
katero vse premore. Ona bo nam vse¬
lej pomagala, četudi nam ne bo vselej
vzela vseh križev in težav. To je skriv¬
nost križa, ki je premnogi ne morejo

umeri. da je križ blagoslovljen in da
mnnaša njemu, ki ga voljno nosi, bogat
blagoslov. Križ nas stori podobne na¬
šemu Odrešeniku, ki je umrl na sv. kri¬
žu. in pa Kraljici svetnikov, ki je pod
■ rižem stala, vreden je Kraljica svetni¬
kov postala. Zato se nam bo morda v
križih in težavah primerilo, da
rnm kljub našim gorečim prošnjam
Marnja ne bo križa vzela. Pa izprosila
nam bo več, moč in srčnost, da bomo
križ nosili vdano v voljo božjo. Gotovo
je velika milost, biti rešen križa in trp¬
ljenja, in prav je, da za to prosimo, če je
tako sveta volja božja. Pa neizmerno
višie in dragocenejše je, kar nam križ
prinese. “Osrečila te bom, pa ne na
tem svetu, marveč na onem!” tako je
Marija dejala sv. Bernardki. Da, tam
nas bo osrečila na veke. Pomislite,
kakšna bo naša blaženost, ko ne bomo
gledali več te Device, kako kleči pri jas¬
licah, ko je ne bomo gledali več, kako
treveče pod križem svojega Sina.

Da bi mogli tudi mi vsi kdaj priti
med svetnike in svetnice božje in pove¬
ličevati slavo Marijino! Gledali jo bomo
tMai v vsej njeni slavi in se radovali
nienega veličastva. Kraljica svetnikov
— prosi za nas!

O,  da bi vi imeli do Marije tako zaupa¬
nje, kakršno morate imeti! Zato hočem za
vas moliti. — Sv. Alfonz ligvorski

*

Noben sodnik ni tako zvest in neizpros-
Ijiv kakor smrt.

II — II — IM II — — II — I I — I I — I I — l il i  BM >>■—> M ' f r  M i' — ' I — I  — II 1 r M ' M 'I ■■ O 4BT.

j MISIJONSKI NAMENI ZA LETO 1948 I

! NOVEMBER;

i ?

j Molimo za krščansko obrambo delavskih pravic v Afriki.

JU — II MB M- "•- ' ---.. -

AVE MARIA 5

MARIJIN ROD

T. G., begunec

g ' AM nekje leži dežela majhna sicer,
a tako lepa v svojih krasotah in ta¬
ko grenka v svojem trpljenju, da ji ime¬
na ne vem. Dežela sonca, smeha, vriska
in petja, svobode in razigranega življe¬
nja nekdaj, danes vsa v črno odeta, ena
sama ogromna solza, ena sama krvave¬
ča rana! O domovina, kako so ti izmali¬
čili tvoje obličje! Pozdravljena!

“Tisoč let krvaviš, izkrvavela nisi!
Narod mehkužnež bi dušo izdihnil in še
sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne pe¬
li. Ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju
utrjen komaj zmaješ z rameni pod so¬
vraženo pestjo in praviš: ‘Ta burka je
stara že tisoč let’.”

Tako veliki sin Cankar o svojem na¬
rodu.

Toda kje je zajemal naš narod, Be¬
njamin med rodovi zemlje, toliko moč,
da se je kljub tolikim in tako močnim
sovražnikom ohranil do današnjih dni,
in tudi danes, čeprav krvavi in se krči v
bolečinah, ne kloni in kljubuje vsem
zlobnim silam, rekoč: “Vi zlomiti me
morate, upogniti nikdar?”

Gotovo ne smemo omalovaževati fi¬
zične sile in odpornosti našega naroda,
kar je posledica krepkega moralnega
življenja, toda računajoč samo na svo¬
jo lastno moč bi bil že podlegel koj ob
začetku svojega vstopa v zgodovino,
kot so preminula tolika bratska pleme¬
na in tuji poganski rodovi. Naš narod
je našel svojo obrambno moč v krščan¬
stvu, v Mariji. Vzgajal in rasel je ob
Mariji, katero si je oklical za svojo za-
ščitnico in Kraljico. Marija pa se je

izkazala vernemu slovenskemu narodu
ne samo kot dobra Kraljica, ampak tu¬
di sočutna, ljubeča Mati.

Milostna Kraljica si je izbrala svoja
svetišča na obmejnih ozemljih in iz teh
milostnih prestolov je Kraljica Sloven¬
cev varovala svoj rod vsa stoletja. Go¬
spa Sveta, kjer je zibel našega rodu,
njega neodvisnosti, kjer so se ustoliče¬
vali slovenski knezi; sv. Gora pri Go¬
rici, Višarje, Trsat — to so obrambni
mejniki naše zemlje, prestoli milostne
Kraljice, odkoder je prevaljevala v no¬
tranjost zrdava, pristna slovenska kr¬
ščanska pobožnost, ki je tako prepro¬
sta, a tako globoka, zaupna in domača,
kot jo drugje komaj zaslediš.

Pa tudi v notranjosti so zrastli mo¬
gočni prestoli: Ptujska Gora, Kuren-
šček, Marija Pomočnica na Rakovniku,
predvsem pa Brezje, o katerem lahko
trdimo, da je postalo središče vsesloven¬
ske marijanske pobožnosti. Tu se Mati
in otrok, Slovenec, še posebno najdeta.
O, ko bi doznali vse telesne, še bolj pa
duševne čudeže, ki so se tam storili in
se še vedno'dogajajo na Marijino pri¬
prošnjo. Še prav posebno pa otira v
današnjih dneh dobra nebeška Mati
solze tisočem in tisočem skoraj obup¬
nim otrokom, da v zaupanju v zmago
Pravice vdano trpe.

Dalje je značilno dejstvo, da je sredi
tako malega slovenskega naroda Mari¬
ji posvečenih 82 cerkva in cerkvic, ki so
poseben okras naših holmov in gora,
kamor jih je postavila ljubezen naših
pradedov z lastnimi žulji, in odkoder se

6

A VE MARI ’

belijo v svet tako prijazno kot bele go¬
lobice v poletju in pozvanjajo k molitvi
in miru kot nekoč angeljci v prvi sveto-
nočni noči. Vsaka cerkev pa ima gotovo
posvečen Mariji vsaj en oltar z njeno
sliko ali kipom.

Prava krasota, ki jo po drugih deže¬
lah zastonj iščemo, so slovenske kapeli¬
ce, katerih je večina spet Mariji posve¬
čenih. Te, na križpotju velikih cest,
vaških in kolotečinskih poti in steza,
sredi vasi in mest postavljene, zgovor¬
no pričajo o vernosti in ljubezni naše¬
ga naroda do Marije.

Tudi naša slikovna in slikarska umet¬
nost izraža od vsega svojega početka
na najbolj življenski način tesno Mari¬
jino poseganje v našega naroda življe¬
nje. Kako pa se je naš narod otroško
pogovarjal z Marijo in jo prosil pomo¬
či, nam povedo premnoge legende. Vso
svojo vdanost, ljubezen, občutje, hrepe¬
nenje in zahvalo pa je naš rod izlil, bo¬
disi v deklamirano, bodisi v pevno ma¬
rijansko pesem. Če bi šel kdaj majnik
mimo slovenskih trat brez Marijine
pesmi, potem bi bila vsa Slovenija en
sam grob, kajti ta pesem je neizbrisen
pečat ljubezni našega naroda do svoje
Kraljice, znamenje našega verskega in
narodnega življenja.

Ostudne kletve, ki tako neizrečeno
žali Boga in Marijo, naš narod ne po¬
zna. Žal, da so si nekateri zašli sinovi
morali izposoditi to ostudno kletev od
tujih narodov, ker naš jezik takih uma¬
zanij ne prenese. Tako je častil in še
časti naš narod Marijo, kljub temu da
mu je danes to onemogočeno, celo prepo¬
vedano.

Nasprotno pa se je Marija izkazala
svojemu rodu vseskozi Mati in Kralji¬
ca. Le tri nevarnosti si poglejmo na

kratko v prerezu zgodovine:

Divji Turki! Strašna so bila leta, ko
so ti divjali po in preko naše zemlje.
Majhni oropani, morjeni narod, bi bil
gotovo izginil, da ga ni Mati varovala.
Bele cerkvice so bile trdne in po večini
edine trdnjave,, kjer so branili naši
pradedje najdražje, kar so imeli. Otro¬
ci, starčki in žene so se zatekli v cerkev
in prosili za moč orožja možem in hra¬
brim fantom, ki so se postavili na obra-
nu med cerkvijo in obzidjem. A kaj, ko
so bili vedno tako maloštevilni in so
imeli še neprimerno slabše orožje od
sovražnika!

Toda kar je primanjkovalo človeškim
močem, je nadoknadila Marija na go¬
rečo priprošnjo vernih src. Mnogokrat
je posegla z očitnimi čudeži vmes, le do¬
godka na Slivnici se spomnima. Le ma¬
lokdaj se je zgodilo, da je Turk odgnal
iz teh “trdnjav” cvet našega naroda v
sužnost ostale pa poklal kot “neverne
pse”, kakor so sami nazivali naše pra¬
dede. Pod Marijinim varstvom, ob in
v Marijinih svetiščih je naše ljudstvo
izšlo zmagoslavno iz dolge in neenake
borbe.

Mrzel val iz severa, protestantizem,
je spet zatrla Ona, o kateri poje sv. Cer¬
kev : “Ti, ki si vse krive vere sama za¬
trla ...” Kdor prebira zgodovino iz
dobe protestantizma, vidi, kako lahko
bi spričo danih razmer tudi mi popolno¬
ma zapadli v to strašno in trdovratno
zmoto.

Najbolj pa je razgrnila svoj mate¬
rinski plašč čez našo ubogo zemljico v
zadniih letih, ko so jo s tremi globoki¬
mi ranami razdelili v tri krvaveče kose.
Šovinistični nacizem je bičal naš ne¬
bogljeni narod z vso svojo zlobo in pret¬
kanostjo, podaljšal pa mu je njegov bič

A V E MARIA

7

brezbožni mednarodni komunizem, ki
že pesti naš bratski narod od 1. 1919
sem.

Preveliko je trpljenje in gorje, ki ga
je nastopil naš narod, da bi se na krat¬
ko dalo opisati. Padel je med dva so¬
vražnika, med dva ognja, med dva
kamna, ki sta strla njegovo življenjsko
moč, a strla je nista, kajti z Marijinim
imenom na ustih je prijela zdrava in
verna večina našega naroda, kjer je
rdečo krinko pravočasno spoznala, za
pravično orožje samoobrambe. Spet so
mnoga Marijina svetišča in cerkve po¬
stale naše trdnjave. Goreli so domovi,
cele vasi, brezbožniki so rušili cerkve,

razbijali kapelice, podirali križe, sme¬
šili in mučili vernike, profesorje, aka¬
demike, duhovnike!

A narod ni uklonil! Posvetil se je
Mariji posamič po farah in hišah, nato
pa v skupni procesiji 1 1945 v maju
prosil javno božjo pomoč, na kar se je
ob koncu romanja slovesno posvetil
Mariji in se obvezal ohraniti svojo vero
za kakršnokoli ceno. Takrat smo Te,
Mati, prosili odpuščanja za naše ne¬
zvestobe, za grehe naših zašlih bratov,
Ti prisegli zvestobo in prosili, da nam
bodi še Kraljica in Mati. Vemo, da si
nas uslišala; saj je bil domač sovražnik
že skoraj strt.

RAJNI MATERI V SLOVO

FRANC RIBIČ, izseljenec

Žalno pismo sem sprejel,
da je Bog mi mamo vzel.
Jokal sem in žaloval,
sam brez mamice ostal.

Spomnil sem se prejšnjih dni,
spomnil Tvojih se oči.

Dobro bilo je srce
Tvoje, mama, pač nad vse.

Z bratom dom sva zapustila,
milo takrat si prosila:

Tukaj raje ostanita,
oh, na tuje ne hodita.

Kaj čutilo je srce,
ko obiskal sin Te je;
to opisat se ne da,
kar čutila sva oba.

Sem li ljubil Te dovolj,
Morda bi Te zdaj še bolj.
Sin v tujini, Ti doma,
bila sva pa združena.

Osmim dala si življenje,
z nami bilo je trpljenje.
Si bedela, si molila,
za otroke vse storila.

Zdaj predaleč sem, predaleč,
da bi s cvetjem grob krasil,
le z molitvijo gorečo,
venec bom nagrobni vil.

8

A V E MARIA

Toda po čudovitih in nedoumljivih
božjih načrtih za blagor svetovnega mi¬
ru in zmage Dobrega nad zlem, je pri¬
drvela v domovino tuja sila, se zvezala
z ostankom domačih brezbožnikov in
začela znova in še hujše bičati našo u-
bogo zemljo. Toda vemo, in upamo, da
nas nisi in ne boš zapustila v tem naj¬
usodnejšem trenutku naše zgodovine.
Pomoč in uteha, ki jo črpa naše verno
ljudstvo po Tvojih svetiščih, trpljenje,
ki ga tako vdano in junaško prenaša,
njena neomajna zvestoba do Boga in
Tebe, še bolj pa direkten napad brez¬
božnikov do Tebe, nam je neomajna pri¬
ča, da si še med nami, Tvojim rodom.
Ti, Mati naša in Kraljica!

Daj, o Mati, da bomo zvesti naši ob¬
ljubi, kjerkoli na svetu živimo. Daj mo¬
či onim, ki v domovini trpe: mladini
vlij moči in prikaži ji lepoto svetih vzo¬
rov, da je komunizem popolnoma ne
pokvari; starše okrepi, da bodo neu¬
strašeni branitelji naravnih pravic
družine; duhovnikom in preganjanim
pomagaj, da bodo trdni tudi v ječi in
smrtnih mukah. Skaži se nam Mati,

na priprošnjo naših mučencev, ki so
padli za božja načela in neminljive res¬
nice, za Tvoje in Kristusa Kralja ime.

Bodi nam Kraljica in preženi čim-
prej satana, kateremu si zmagovalno že
glavo strla, in daj, da bo naš rod prost
naj večjega trpljenja opeval božje usmi¬
ljenje in Tvojo ljubezen spet nemoteno
po svojih domovih s čistim, veselim,
svobodnim življenjem kot nekdaj!

Marija je lepa oljka, zasajena v hiši Go¬
spodovi, katero je sv. Duh zalival, da je od
dne do dne krasnejše cvetela in plemetit
sad rodila. — Sv. Janez Damaščan

* * *

O, da bi mogel spet moliti! — Schiller

KRISTUS

Misel na Kristusa naj te

vzvedri,

osreči te z jasno milino.

Zate trpel je,

nanj misli vse dni:

in čutil boš božjo bližino.

A. Tome




ii

Gospod, daj večni mir in pokoj vsem pokojnim naročnikom in naročnicam,
zastopnikom in zastopnicam! Večna luč naj jim sveti! Naj počivajo v miru!

AVE MARIA

9

....ej.iiiiiiieiiiiiiioiiiiiiiiiiiiejiiiiiiiuiiiejiiiii.ml*

28. Na binkoštno nedeljo

Že v  starem zakonu najdemo v razo¬
detjih božjih, danih človeškemu rodu,
sledove o največji, osnovni resnici več¬
nega božjega bitja — o presv. Trojici,
tora j tudi o sv. Duhu kot eni izmed treh
božjih oseb. Vendar pa vse do prihoda
Boga Sina na svet, človeški rod ni vedel
o presv. Trojici in tako tudi ne o sv. Du¬
hu. Zato ko je angel povedal Mariji:
“Sveti Duh bo prišel nad te in moč Naj¬
višjega te bo obsenčila; in zato bo tudi

celim svetom”. S tem je jasno razodel,
da je sv. Duh posebna, tretja oseba v
presv. Trojici, ki je z Bogom Očetom in
z njim, Bogom Sinom, vendar samo en
Bog. Pri teh Jezusovih besedah se je
Marija spomnila dogodka pri oznane-
nju in je vedela, da je ta sv. Duh isti, o
katerem ji je govoril angel in razume¬
la je vso skrivnost božjega učlovečenja
in svojega božjega materinstva. Apos¬
toli seveda takrat še tega niso razume-
meli, ker še niso bili zmožni sprejeti to¬
like skrivnosti.

Sveto, ki bo rojeno, Sin božji.” Ona teh

Tako si pa lahko mislimo, da jim je

besedi ni razume¬
la in ni vedela,
kdo je ta sv. Duh.

Jezus je v svo¬
jih govorih lepo
in veliko govoril o
svojem Bogu Oče¬
tu, “ki ga je  poslal
na svet”, “čigar
voljo izpolnjuje”,
ki je “večji od me¬
ne”, o sv. Duhu je
pa govoril šele tik
pred svojo smrtjo,
ko ga je napove¬
dal apostolom, da
iim bo poslal
kot “Tolažnika”,
“Duha resnice”, ki
“jih bo učil vso
resnico”, da mu
bodo “priča pred

tistih deset dni
priprave na pri¬
hod sv. Duha v
zgornji sobi pri
Markovih Marija,
veliko govorila tu¬
di o sv. Duhu, zla¬
sti ko jim je pri¬
povedovala o an¬
gelovem oznane-
nju in kaj ji je go¬
voril angel. Tako
jih je pripravljala
na veliki dogodek,
ki se bo zgodil na
binkoštno nedeljo,
kc bo prišel sv.
Duh tudi nad nje,
in bodo “napolnje¬
ni s sv. Duhom”.
To je "bilo nujno
potrebno, da so ve-

10

AVE MARIA

deli, da so bili toliko bolj potrjeni v veri
v njegovo božanstvo, da je v resnici Sin
božji in kako je Sin božji. Tako je pa
dopolnjevala fundamente Jezusovega
kraljestva na zemlji, katere je postavil
Sin Jezus s svojim življenjem, s svoji¬
mi nauki, s svojimi čudeži, s svojimi za¬
kramenti, s svojo ureditvijo vlade pa
tudi s svojo smrtjo in svojim vsta¬
jenjem.

O prihodu sv. Duha na binkoštno ne¬
deljo čitamo v “Apostolskih delih”:
“Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi
skupaj na istem kraju. In nastal je na-
gloma z neba šum, kakor prihajajoče¬
ga silnega vetra, in je napolnil vso hišo,
kjer so sedeli. Prikazali so se jim jeziki
kakor plameni in se porazdelili ter ob¬
stali nad slehernim po eden. In napol¬
njeni so bili vsi s svetim Duhom”.

Kaj so apostoli začutili tiste trenutke
v svojih dušah, mi umrljivi ljudje ni¬
mamo pojma. Sklepati moremo samo
po tem, kar se je zgodilo kako jih je
spremenilo, kakšni so bili učinki sv.
Duha v njih dušah, v njih razumu,
pred vsem pa v njih nastopu in po njih
delu, katerega so takoj takrat začeli vr¬
šiti in potem izvršili na zemlji.

Iz preprostih, neukih delavcev, ribi¬
čev, je sv. Duh v trenutku naredil naj¬
večje modrijane in učenjake, največje
učitelje človeškega rodu, ki so kdaj ži¬
veli, ali bodo živeli na zemlji. Učili niso
samo svoj židovski narod, ne samo na¬
rode, med katere so se razkropili, tem¬
več so učili, uče in bodo učili vse narode
vseh pokrajin zemlje in vseh dob do kon¬
ca sveta. Iz njih naukov so zajemali in
bodo zajemali vso resnico o časnem in
večnem življenju človeka na zemlji ne
samo preprosti in neuki ljudje, temveč

tudi največji učenjaki sveta. Vsi so in
bodo morali spoznati, da je vsa njih uče¬
nost in vsa druga učenost in modrost
na svetu samo takrat in samo toliko res¬
nica, kadar in v kolikor sloni na njiho¬
vih naukih. Vsa človeška modrost in
učenost brez teh naukov je samo laž in
zmota.

Dalje je iz boječih preprostih možič-
kov, ki so se do tedaj bali in se skrivali,
ki so se, kakor sv. Peter, zbali celo sla¬
botne ženske, dekle, naredil sv. Duh v
trenutku naj večje junake, neustrašene
junake resnice, da so brez strahu od te¬
daj dalje nastopali pred vladarji, uče¬
njaki, pred narodi, tudi pred divjaki in
oznanjevali Kristusovo resnico, in to
tudi z nevarnostjo preganjanja, trplje¬
nja, da celo mučeniške smrti.

In tako spremenjeni so stopili ti mož¬
je naenkrat junaško pred množico, ki
se je zbrala okrog Markove hiše, ko so
zaslišali nerazumljiv šum, dasi so ve¬
deli, da je med njimi gotovo tudi veliko
najhujših sovražnikov Jezusovih in nji¬
hovih. Sv. Peter kot prvi poglavar no¬
rega Kristusovega kraljestva je stopil
pred nje in govoril svoj prvi govor ce¬
lemu človeštvu in v imenu vseh svojih
tovarišev pričeval o Jezusu kot Bogu
Sinu in Odrešeniku sveta. Pri tem go¬
voru se je pa zgodil tretji veliki čudež,
da so naenkrat znali apostoli vse jezike
poslušalcev in jim govorili v njih jezi¬
ku. “Vsi so strmeli, pravi pisatelj “A-
postolskih del”, in ne vedoč, kaj naj si
mislijo, so drug drugega vpraševali:
“Glejte ali niso vsi ti, ki govore, Gali-
lejci? Kako da mi slišimo vsak svoj je¬
zik, v katerem smo rojeni?” “Kaj naj
bo?” so dejali.

Da, sv. Cerkev Kristusova ni nacijo-

A V E M A H 1 A

nalna, ni narodna, je za vse narode in
vse jezike. Govorila bo vsekdar v vseh
jezikih vsem narodom, ker je ustanov¬
ljena za vse. Bog je samo eden, tako je
tudi božja Cerkev na zemlji samo ena,
samo ena družina, prva svetovna inter¬
nacij onala enega božjega očetovstva in
z njim enega človeškega bratovstva
vseh ljudi, slonečega na ljubezni Boga
do človeka, človeka do Boga Očeta in
človeka do človeka kot brat do brata.

Dva tisoč let je od nastopa te božje
internacijonale na ono binkoštno nede¬
ljo in dela sv. Cerkve zanjo, da bi jo
sprejela vsa človeška srca na svetu in
po nji si uravnala vse svoje življenje na
svetu v posameznih srcih, v družinah,
med narodi in državami. Pa jo je svet
sprejel? Le malo. Kako srečen bi bil ves
človeški rod danes, ko bi se je bil oklenil.
In ker je svet zavrgel Kristusovo inter¬
nacionalo ljubezni, ima danes interna¬
cijonalo sovraštva, krvi in smrti, inter¬
nacionalo medsebojnega uničevanja.

Pa še četrti veliki čudež se je zgodil
pri tem govoru sv. Petra. Nad tri tisoč
duš je sprejelo sveto vero in božje kra¬
ljestvo je bilo ustanovljeno.

Marija je ostala v sobi, ko so nasto¬
pili apostoli zunaj in poslušala prvi go¬
vor sv. Petra in ga spremljala z veliko
molitvijo za uspeh. Njena duša je po¬
hitela tja v nebesa k svojemu Sinu Je¬
zusu in ga prosila varstva in vodstva
kraljestva. V veseli h valežnosti je za¬
hvaljevala Boga Očeta za ta veliki tre¬
nutek, ko nastopa Kristus Gospod, njen
Sin, svoje kraljestvo, “katerega ne bo
konca”, kakor ji je angel napovedal, ka¬
terega bo on Kralj, ona pa Mati in Kra¬
ljica. Šele z ustanovitvijo sv. Cerkve
je bila naloga njenega Sina Jezusa na

_ 11

zemlji izpolnjena. Sedaj nastopata oba
svojo zmagoslavno pot skozi vsa dolga
stoletja in tisočletja bodočega človeštva,
ko bosta nesla po sv. Cerkvi evangelij,
veselo novico, o odrešenju, o božji lju¬
bezni in božjem usmiljenju do človeka
v milijarde človeških src, jih osrečeva¬
la in vodila duše k Bogu nazaj domov v
nebesa, vodila družine, narode in drža¬
ve po celem svetu. Kristus njen Sin bo
kraljeval, zmagoval in vladal, ona bo pa
kot mati človeškega rodu vršila veliko
nalogo ljubeče, dobre in skrbne Matere
in Kraljice, da bodo duše šle “po Mariji
k Jezusu”. Iznova se je vsa vzhičena
njena duša izlila v veliko in mogočno
svojo pesem zahvale, v svoj “Magnifi-
cat”, “Moja duša poveličuje Gospoda!”,
ki se je iz zgornje sobe dvigala k Bogu
Očetu, pa tudi k Bogu Sinu, njenemu
Sinu za veliko, pa za Sina tako strašno
delo odrešenja na križu na Golgoti.

Tudi tebe, tudi mene sta videla tiste
trenutke oba, Gospod Jezus in njegova
Mati Marija, videla tvojo in mojo dušo.
In da sta prinesla to svoje kraljestvo
skozi vsa stoletja do tebe in mene, o, ko¬
liko krvi je moralo preteči, koliko straš¬
nih časov je moralo to kraljestvo preiti,
koliko milijonov mučeniških grobov je
bilo izkopanih. Tudi tvoj in moj kralj
je hotel biti Bog Sin, naš Jezus, tudi tvo¬
ja in moja mati in kraljica hotela biti
njegova Mati Marija. O, ali ceniš ti, ali
cenim jaz to veliko milost?

P. Kazimir, o.f.m.

— ®—

Kot hvaležen sin svoje ljube matere že¬
lim, naj bi bila slovenska moja poslednja
beseda, prav kakor je bila slovenska moja
prva. — Anton Martin Slomšek

12 A  V  E  M A R I A

Molitev slovenskih beguncev k Mariji

N ASA Kraljica si, Marija Pomagaj! Pozdravljamo Te iz vsega srca, navdušeno kipe
naše pesmi pred Tvoj prestol. Priznavamo Te radostno in vdano za. svojo kraljico,
pod Tvojim varstvom se hočemo v življenju boriti, ob Tebi za Jezusom hoditi tudi po kri¬
ževem potu, v Tvojem mogočnem varstvu živeti in umreti.

Majhni smo, ubogi in stiskani, izmed najmanših narodov sveta, brez bogatih sredstev,
brez svetovnega ugleda, naša beseda v zboru velikih in mogočnih malo tehta in velja. Ti,
nebeška kraljica, bodi nam Mati, h kateri naš narod kot nebogljen otrok v vsaki stiski in
skrbi pribeži. Saj vidiš in poznaš našo sedanjo strašno stisko in veš, v čem je rešitev in
kod vodi pot v pravo svobodo. Zato se v Tvoje roke predamo, da nas vodiš — sami bi go¬
tovo zašli v pogubo— in Ti predlagamo vse svoje prošnje. O, koliko jih imamo; naklo¬
njeno jih poslušaj:

V tvoje materinske roke, o Kraljica, izročamo vse sedanje trpljenje, ki je kakor povo¬
denj pridrlo nad nas. Izročamo Ti pomanjkanje, ki nas tare telesno, zaskrbljenost, ki
gloda v naših mislih dan in noč. Poslušaj vzdihe ujetnikov, zaprtih in obsojenih, sprejmi
njihove solze in krvave srage v trdih ječah, ob težkem delu in bogokletnem zasramovanju.
Darujemo Ti neznosne muke in strahotno smrt, ki so jo tisoči naših nikdar pozabljenih
bratov in sestra prestali; njihovim smrtnim mukam pridružujemo nedopovedljivo globo¬
ko žalost, s katero žalujemo za njimi.

O Kraljica, ki si bila Mati sedmerih žalosti in razumeš veliko bridkost našega naro¬
da: kakor si svoje srčne muke združevala z Jezusovim trpljenjem in jih Bogu v naše odre¬
šenje darovala, tako prosi zdaj Jezusa, naj iz Tvojih brezgreinih rok, sprejme vse naše trp¬
ljenje, ki se nam zdi ogromno, pa je v primeri z njegovim tako neznatno, in naj ga združi s
svojim lastnim trpljenjem ter ga skupaj s svojim daruje nebeškemu Očetu, da se nas po
njegovem zasluženju usmili in nam prizanese.

O Kraljica, pravičnim med nami sprosi stanovitnost v milosti božji, skušanim in ogro¬
ženim pomoč in varstvo, grešnikom spreobrn šen je, sovražnikom božjim ponižanje, dušam
naših rajnih, ki se v vicah očiščujejo, skorajšnji prehod v nebesa, kjer bodo gledale in
uživale neskončno lepoto božjo. Nam beguncem uteši grenko domotožje in nam pripravi
kmalu veselo vrnitev v varno, mirno in svobodno domovino.

Posebno Ti priporočamo našo mladino. Poglej, usmiljena Mati r  v kakšnih silnih ne¬
varnostih je, da v brezbožnem okolju izgubi vero v Boga, ljubezen do Jezusa in nedotak¬
njeno lepoto krstne nedolžnosti, da pozabi božje zapovedi, se preda grešnim strastem in
začne celo sovražiti Boga ter tako pogubi svoje duše. Mogočna Kraljica in Mati, ne do¬
pusti tega, usmili se nedolžnih otroških duš; prosi Jezusa, da stre moč hudobnega duha
in vzame zapeljivcem možnost, da bi nadaljevali svoje pogubno početje. Vodi našo mla¬
dino k Jezusu, naj vzame mlade duše v svoje mogočno varstvo ter jih blagoslovi z najmoč¬
nejšim blagoslovom.

Svetega Duha, ki z modrostjo in ljubeznijo vodi in ureja svet, prosi, o Kraljica, naj
razsvetljuje, vodi in navdihuje vse one, ki kujejo našo usodo, da bodo naš razkosani narod
združili in mu dali vse pogoje, da si po božjih zapovedih uredi miren in svoboden dom, v
katerem ne bodo vladale brezbožne sile, marveč vera v Boga, ljubezen božja in medse¬
bojno spoštovanje, da bo tako naš narod viden dokaz neizmernega božjega usmiljenja, iz
katerega bomo mi in ves svet spoznali, da nas je po Tvoji materinski priprošnji edino bo-

A V E MARIA

13

žja dobrota rešila in se ji bomo javno in glasno zahvaljevali ter svoje obljube z radostni¬
mi srci izpolnili.

Kraljica nebeška, pritegni naše želje in misli k sebi v nebesa. Vzbudi v naših srcih
domotožje po nebeški domovini. Po kratkih letih zemeljskega izgnanstva nas milostno
sprejmi in predstavi Jezusu, da se pri njem snidemo z vsemi, za katerimi še vedno žaluje¬
mo, in da bomo ob Tebi z Jezusom večno kraljevali.

Kraljica vesoljstva, to so naše prošnje. S polnim zaupanjem se zatekamo k Tebi. O
Marija, materno imaš srce; ne moreš zavrniti našega zaupanja, ne boš odbila naših pro¬
šenj. Verujemo, da bo končno le zmagalo Tvoje brezmadežno Srce in bo po božji volji
prineslo tudi našemu narodu mir. Pospeši zmago svojega Srca, da ne bo šlo toliko duš v
pogubo.

Kraljica, srednica vseh milosti, posreduj nam zaprošene milosti, da bomo v času naj¬
težjih preizkušenj doživeli najobilnejše usmiljenje vsemogočnega Boga po Tebi, Marija
Pomagaj, ki si in boš naša Kraljica in naša Mati. Amen.

JANEZ "PUŠČA VNIK"

P. Kazimir, o.f.m.

Pri svetnikih, ki jih sv. cerkev razglasi
kot take, čitamo, da se je njih češčenje
vsikdar začelo pri ljudstvu, ki jih je po¬
znalo, zvečine takoj po njih smrti. Ko to
češčenje ni pojenjalo, temveč naraščalo,
ko so se jim začeli ljudje v molitvah pripo¬
ročati v raznih svojih težavah in zadevah,
pa so bili uslišani na čudežni način, je sv.
cerkev to javno, obstoječe češčenje samo
“odobrila in potrdila” in jih s tem razgla¬
sila za svetnike. Ko so bili še živi, je ljud¬
stvo videlo njih sveto življenje, pa jih je
spoštovalo in občudovalo. Ko so umrli, pra¬
vimo, da so umrli v “sluhu svetosti”.

Vsi preserski rojaki se še dobro spomi¬
njajo Janeza “puščavnika”, pod kakorš-
nim imenom so ga vsi poznali. Vsa fara je
videla in občudovala njegovo svetniško živ¬
ljenje in ga imenovala vsesplošno “svetni¬
ka puščavnika”. Ko je umrl veliko nad 80
let star, je vsa fara rekla enoglasno: “Svet¬
nik je umrl”.

Bil je fant do smrti. Že prav mlad si je
kupil “Pod gričem”, med Preserjem in
Kamnikom, mal kos zemlje. Postavil si je
majhno leseno bajto s hlevom za kravo za
mleko in velik čebeljnjak. Del te zemlje je
obdeloval za živež, drugi del je pa zasadil

s sadnim drevjem. In tam. proč od vseh lju¬
di, je preživel vsa dolga leta do svoje smrti
v samoti, ali, kakor so ljudje dejali, “v pu¬
ščavi”, samo s kratkim presledkom neko¬
liko let, ko je bil v Clevelandu.. Šele neka¬
ko dve leti pred smrtjo, ko je popolnoma
opešal, je šel na “Učne” nad Preserjem k
sorodnikom, kjer je umrl svetniške smrti.

Vse svoje življenje na tej puščavi je pre¬
živel samo v delu, molitvi in čitanju svetih
knjig, zlasti sv. pisma, Tomaža Kempčana
in življenja svetnikov.

Ko sem kot dijak hodil domov na počit¬
nice, sva marsikako popoldne presedela na
klopici pred čebeljnjakom in se razgovar-
jala. Vendar so se ti razgovori vrtili vsik¬
dar samo o svetih rečeh, o sv. zemlji, kjer
je- bil, in sv. krajih, ali o dogodkih iz sv.
pisma.

“Ti, ki hodiš v šole, in se več učiš, kakor
sem se jaz, kaj praviš na tole?” je navad¬
no govoril, vzel sv. pismo in mi prečital kak
odstavek. Priznati moram, da me je spra¬
vil velikrat v zadrego, ker mu nisem znal
dati zadovoljivega pojasnila. Včasih sem
mu kaj “kar po svoje” razložil. Pa je malo
pomolčal.

“Jaz pa mislim takole!” mi je slednjič

14

AVE MARIA

dejal in mi začel odstavek razlagati, kakor
ga  je on razumel. In velikrat sem ga z za¬
čudenjem poslušal, kje je dobil tako modro
razlago?

Vsi preserski rojaki se pa gotovo spomi¬
njajo zlasti o njegovem studencu v kleti
svoje bajte. Celo Krimsko pogorje na pre¬
serski strani nima niti enega studenca, iz-
vzemši one ob vznožju vrhov v Ponikvar
in na morostu. Toda ko si je Janez postavil
svojo bajto, je naenkrat začel izvirati v kle¬
ti majhen studenec, ki se mu tudi v naj¬
hujši suši ni nikdar posušil. Kar ljudje
pomnijo, ni nihče vedel za kak studenec
na tem prostoru. Vsa fara se je začudila
in ga izpraševala, kako je nastal studenec.

“Bog ga mi je dal!” se je ljubeznivo na¬
smehnil, pa nikdar hotel o tem kaj več go¬
voriti.

Zanimivo je, ko je umrl, da je njegova

hiša prav kmalu pogorela, pa tudi studenec
vsahnil. * ■>

Janez “puščavnik” je bil nekaj let tudi
v Ameriki v Clevelandu. Gotovo je še kaj
Clevelandčanov živih, ki so ga v Clevelan¬
du poznali. Ker zbiram podatke o tem za¬
nimivem svetniškem možu, bom zelo hva¬
ležen vsakemu, ki bi mi pisal, kaj ve o njem
in o njegovem svetniškem življenju, mor¬
da kake dogodke iz njegovega življenja
ali še doma ali tukaj v Clevelandu, zlasti
pa kako misli o njegovem svetniškem živ¬
ljenju.

Jaz osebno častim tega moža kot svet¬
nika, od kar sem izvedel o njegovi smrti.
Priporočam se mu njegovim priprošnjam
pri Bogu in moram priznati nikdar brez
vspeha. Več zelo zanimivih slučajev usli¬
šan ja sem doživel, katere ne morem imeno¬
vati “čudežne”, ki so me pa potrdili v mo¬
jem zaupanju v njegovo priprošnjo.

51. JEZUS JE UMRL IZ LJUBEZNI
DO ČLOVEKA

1. Ali je sploh mogoče, da je bil Bog,
Stvarnik vseh stvari, tako dober, da je
umrl iz ljubezni do svojih stvari? Ve¬
ra nas uči to. “Ljubil nas je in se dal za
nas v daritev za krvavo žrtev (Ef.
5:2).” Zemlja, nebesa in vsa narava je
strmela, ko je gledala Jezusa, edinoro-
jenega Sina božjega, Gospodarja ve¬
soljstva, umirati v neizmernih boleči¬
nah in trpljenju na sramotnem križu.
In zakaj umira? Iz same ljubezni do lju¬

di. Je mogoče, da ljudje to verujejo, pa
ne ljubijo Boga?

Molitev :

Jaz sem veroval, o Jezus, pa ne samo
da Te nisem ljubil, temveč sem Te še po¬
gosto žalil. Odpusti mi, prosim Te! Ne¬
prestano me spominjaj na svojo smrt, ki
si jo pretrpel zame, da Te vekomaj več
ne bom žalil, temveč Te vedno ljubil.

2. Ni bilo potrebno za človekovo zve¬
ličanje, da bi bil moral Bog zanj umre¬
ti. Samo kapljica njegove Krvi, samo
ena njegova solza, samo ena molitev,

AVE MARIA

15

pa bi bilo dovolj. Neskončne vrednosti
je! Zato bi bila odrešila celi svet in še
tisoč svetov.

Molitev :

Toda, o Jezus, Ti si hotel toliko trpe¬
ti, da bi nas učil Te ljubiti. Zato vzklika
sv. Bonaventura, kar bi jaz moral iz več¬
jega vzroka kot on, ker sem tolikokrat
razžalil svojega Odrešenika: “O moj
Bog, zakaj si me toliko ljubil? Da, za¬
kaj, o Gospod, zakaj? Kdo pa sem jaz?”
O božji Pastir moje duše, poglej, jaz
sem izgubljena ovca, radi katere si pri¬
šel na svet. Nehvaležno sem bežal od
Tebe. Ti si pa pozabil na trpljenje, ki
sem Ti ga povzročil. Kličeš me, četudi
sem tako reven. Zato me je premagala
velika dobrotljivost in objemam Tvoje
svete noge, pribite na križ. Jezus, moja
ljubezen, moj zaklad, ljubim Te. Ker Te
pa ljubim, obžalujem, da sem Te žalil.

3. Ko se je sv. Bernard zamislil v
sodbo, ko je Pilat obsodil našega Odre¬
šenika na smrt, pa je nagovoril: “Kaj

V VEČERU

Nebo je jasno nad menoj,
nebo večerno, zvezd nebroj
miglja . . .

Potočka valčki mi pojo
in veterček v obraz ljubo
pihlja.

Se ptiček v grmu oglasi
in v tuje kraje misel mi
hiti . . .

Čez morja širna v daljo gre:
brez Jezusa tam ljudstvo še
živi.

Srce mi tjakaj hrepeni . . .

To željo mi izpolni Ti —
o Bog!

Fr. Bazllij, e.f.m.

si storil, moj najnedolžnejši Zveličar,
da naj si tako obsojen? Ti si nedolžnost
sama, pa vendar Te vidim obsojenega
na smrt, celo na smrt na križu. Kak zlo¬
čin si storil?” In nadaljuje z odgovo¬
rom : “Tvoj zločin je ljubezen.” Kakor
da bi hotel reči: “O, prevelika ljube¬
zen do nas, ne Pilat, Te je obsodila na
smrt.”

Molitev :

Ko se spominjam svojih žaljenj, moj
dragi Zveličar, ki sem jih zagrešil proti
Tebi, moj dragi Zveličar, ni pekel, ki sem
ga zaslužil, kar me žalosti, temveč Tvo¬
ja ljubezen, ki si mi jo izkazoval. O kri¬
žani Bog, v prihodnje in za vedno želim
biti Tvoj. Ne bom ljubil drugega kot Te¬
be. Pokrepi mojo slabost in me naredi
zvestega Tebi.

Sveta Marija, božja Mati, naredi me
zmožnega ljubiti Jezusa. To je edina mi¬
lost, za katero Te prosim.

PROPAGANDA ZA DUŠE
V VICAH

Duše v vicah brezmejno trpe,
njih delež je temna bolest —
nenehno jih muči trpko trpljenje,
kot črv v njih gloda grešna zavest.

Z dušami veže močna nas vez,
občestvo ljubezni nas brati —
zato je kar nujna dolžnost, ki sledi,
izdatno pomoč jim podati.

Dnevno so naše misli pri vas,
zvicane duše skesane ■—
naše srce vam gorko želi,
v lepa nebesa, naj Bog vas skor vzame!

V dnevni program upiši si to:

Duš v vicah spominjal se bom ■— ;

Hvaležne ti bodo kot nihče na svetu,
v nebesih nekoč bo ž njimi tvoj dom.

Alojzij Toma

PRIJETEN TRENUTEK. — Ubogi deček, ki tako nekomod-
no leži na svoji postelji, ima že svoje prijetne trenutke, ko
mu namreč sesire-bolničarke prinesejo kosilo, kot jih vidite
na sliki. Fantek je bil od velikega "iruka" povožen na nogah,
ki sta bili obe zlomljeni. Je v bolnišnici sv. družine v Brook-
lynu.

V VOJNI POHABLJENI. — Šola se je začela za dečke v spod¬
nji sliki, toda gre jim malo težko, ker nimajo rok, s katerimi bi
lahko pisali; pohabljeni in poškodovani so bili med vojno. Ta¬
kih šol za pohabljene otroke je več sto v Evropi. Šole podpira
posebna papeška komisija, kakor tudi narodna dobrodelna orga¬
nizacija v Washingtonu, D. C.

L — V sliki vidite kardinala Spellmana,
risu, ko blagoslavlja novo višjo šolo po-
kega nadškofa Alojzija Stepinca. Šola je
is, N. Y., in bo služila katoliškim fantom
sr okraja v New Yorku.

DOMAČ OLTAR. • /..-žina Flaherty v mestu White Plains,
M. Y., ima v svoji V"? svoj lasten oltar, ki jo Mariji posvečen.
Cče že družine je sam izdelal oltar. Družina večkrat skupno mo¬
li pred tem oltarjem in tako pokaže, da ima pravi smisel za
skupno družinsko molitev, ki je dandanes tako potrebna za re¬
šitev sveta.

[MU. — Slika spodaj na levi kaže procesijo, v kateri nesejo sv. očeta papeža Pij a XII. na znanem papeškem sio-

Zk  OČETA DAMIJANA DE¬
LA. — Zgoraj je slika Rev.
Francis Larkin-a, ki z vso
vnemo deluje v ta namen, da
bi bil oče Damijan, apostoj
gobavcev otoka Molokai, čim-
prej povišan v čast oltarja.

:lei v Rimu. Na desni pa vidite sv. očeta, ki pod dežnike:, stoji in govori zbranim dekletom, ki jih je bilo nad

>m.

NOVI VODJA ZA "BOYS'
TOWN". — Maja mjeseca je

umrl svetovno znani Father
Flanagan, ustanovitelj in vo¬
dja tako zv. 'Boys' Town" v
državi Nebraska. Službo po¬
kojnega je prevzel Msgr. Ni-
cholas H. Wegner, iz škofija
Omaha, Nebr., ki ga na spod¬
nji sliki vidite.

A V  E  MARIA

r j’ očejo biti papež. — Do-

T bro je nam znano, ka¬
ko naši ameriški dečki po¬
nosno pripovedujejo, da bo¬
do, ko bodo zrasli, postali
policaji, bankirji, gasilci,
kravarji, ali pa celo predsed¬
nik Združenih držav, itd.
Po drugih deželah pa niso
dečki in mladi fantje nič dru¬
gačni.

Tako v mestecu Castel-
gandolfo v Italiji, kjer sv.
oče papež stanuje nekaj ča¬
sa vsako poletje, govorijo
dečki, kako bi radi prevzeli
papeštvo, ko odrastejo. Pra¬
vijo, da bi sv. očeta vpraša¬
li, kako naj bi študirali za
papeža, ako bi imeli priliko
govoriti ž njim. In neki de¬
ček je svojega očeta vpra¬
šal, zakaj ni on postal pismo¬
noša rajše kakor zdravnik;
povedal je očetu, da pismo¬
noša v Castelgandolfu pride
bližje papežu kakor pa on,
ki je zdravnik.

Sv. oče je bil v Castelgan¬
dolfu prav za prav za počit¬
nice, a počival ni. Večkrat
se je lahko videla luč v nje¬
govem oknu ob enajstih zve¬
čer, ko je večina prebival¬
stva že spala, in slišal se je
lahko ropot pisalnega stroja,
s katerim je tipkal. Vsak ve¬
čer je v svoji privatni kape¬
lici molil rožni venec in po¬
tem je šel v svojo sobo, kjer
je pisal, bral, študiral in še
molil. Vsako jutro se je obril
z električno 1 'it vi j o, ki mu
jo je podari- kardinal Spell-
man, nadškof v New Yorku.

Sv. maša v angleščini? —
Neki profesor liturgije na
jezuitskem semenišču v St.

P. Martin, o.f.m.

Mary’s, Kansas, priporoča,
da se naj rabi angleščina v
onih delih sv. maše, ki jih
mašnik na glas bere, in te
dele bi lahko ljudstvo skup¬
no z mašnikom molilo. Ta
jezuit pravi, da dandanes ne
vedo ljudje, kaj je sv. maša
in kaj se godi pri oltarju, in
se zato z vsem srcem ne ude¬
ležujejo sv. maše. Ce bi pa
mogli skupno z duhovnikom
moliti, bi imeli večji smisel
za sv. daritev.

Zraven tega misli ta du¬
hovnik, da bi se morala sv.
maša darovati tudi popoldne
in zvečer, ne pa samo zju¬
traj. In oltar naj bo sredi
cerkve, sredi ljudstva.

Izvirni greh je storil. —
Neki misijonar, doma v A-
meriki iz Filipinskih otokov,
pripoveduje, kako se je neki
ondotni deček kesal, da je
storil “izvirni greh”. Duhov¬
nik se je seveda zelo začu¬
dil, ko je to od dečka slišal.
Vprašal ga je torej, kaj je
prav za prav storil. Deček je
rekel, da je kradel sadje iz
duhovnikovega vrta; ker je
pa duhovnik namestnik Go¬

spodov, je bil ta greh ravno
tak kakor Adamov, ki je tu¬
di prepovedano sadje vzel iz
Gospodovega vrta v raju.
Tako je deček sam razložil
svoj greh.

Toda fantek je bil modre j-
ši kot pa Adam, ker se ni
skrival, marveč je šel narav¬
nost dotičnemu duhovniku
in priznal svoj zločin. Du¬
hovnik se je seveda malo
smejal, a je dečka zelo po¬
tolažil, ko mu je dovolil vze¬
ti sadje, kadarkoli želi, in
da ne bo torej več treba
krasti.

Ameriške vojake ima ra¬
da. — Terezija Neumann,
ki že več let nosi znamenja
Kristusovih svetih ran na ro¬
kah in nogah in v strani, se
vedno s hvaležnostjo spomi¬
nja ameriških vojakov, ki so
stražili njen dom v Konner-
sreuthu na Bavarskem, ko
so med vojno Nemčijo zase¬
dli. Zastran tega navadno
rada sprejme Amerikance
v obisk, če jo hočejo videti.

Svetovno znana Terezija
je mirne narave, se ne sme¬
je veliko, a vsak se lahko
prav po domače razgovarja
ž njo. Zmerom trpi več ali
manj. Tako spričujejo oni,
ki so jo obiskali.

Nadškofu Stepincu na
čast. — Septembra meseca
je nujorški nadškof kardinal
Spellman slovesno blagoslo¬
vil novo višjo šolo za fante
v mestu White Plains, N. Y.
Ta šola je bila sezidana v
čast hrvaškemu nadškofu
Stepincu, ki so ga komunisti
v ječo zaprli, in je stala nad
štiri milijone dolarjev. Pro-

AVE MARIA

19

štora je v tej šoli za nad tri-
najststo fantov.

Šestdeset jezikov zna. —
V Parizu živi katoliški du¬
hovnik, Rev. Hermann Stie-
glecker, profesor na nekem
semenišču, ki lahko govori
60 jezikov. Zna več evropej¬
skih jezikov, kakor tudi ki¬
tajske, japonske in indijske
jezike. Posebno dobro pa
zna one stare jezike, v kate¬
rih je bilo sv. pismo spisano.

Peta maša v dvorani zad¬
nje večere. — V Jeruzalemu
v dvorani zadnje večerje je
bila pred kratkim darovana
peta sveta maša, znabiti pr¬
va od leta 1552. Kako je pri¬
šlo do tega, je bilo res nepri¬
čakovano. Judovski vojaki
so zasedli goro Sion, kjer je
bila dvorana zadnje večerje,
in so katoliškim duhovnikom
nudili priliko darovati sveto
mašo v tej dvorani, ki so jo
Arabci doslej rabili za mo¬
šejo in jo imenovali “Grob
Davidov”. Mašo je daroval
neki benediktinec, med ma¬
šo so pa prepevali frančiš¬
kan in dva benediktinca, ki
so bili poprej v zaporu, do¬
kler jih niso Judje izpustili.

Frančiškani so oskrbovali
dvorano zadnje večerje do
leta 1552, ko so jih muslima¬
ni izgnali.

Lilija Mohikancev. — V
sedemnajstem stoletju je v
pokrajini, ki je danes drža¬
va New York, živelo indijan¬
sko dekle, ki je od katoliških
misijonarjev sprejela kato¬
liško vero in nato zelo sveto
živela, tako da jo danes
smatrajo ljudje za svetnico.

Ime ji je bilo Kateri (Kate-
rina) Tekakwitha, ki je zna¬
na kot “Lilija Mohikancev”

— lilija, ker je živela in u-
mrla kot devica, nekaj neza¬
slišanega med Indijanci;
Mohikancev, ker je spadala
med one Indijance, ki so se
imenovali Mohikanci. Ob
smrti je bila stara le 24 let,
kakor sv. Terezija, Mala
Cvetka.

Že več let delujejo za pro-
glašenje te Indijanke k bla¬
ženim in pozneje tudi svetni¬
cam božjim. Sveta stolica v
Rimu podpira to delo.

Kateri Tekakwitha je bi¬
la rojena v kraju, ki se da¬
nes imenuje Auriesville, N.
Y., od poganskega očeta in
krščanske matere. Ob staro¬
sti štirih let je zgubila oče¬
ta in mater in je morala pri
sorodnikih živeti. Ko je bila
18 let stara, je bila krščena
v katoliški veri in prejela
ime Katerina. Prav svetni¬
ško je živela, za kar so jo
njeni sorodniki in znanci ze¬
lo sovražili, kajti oni so bili
še pogani. Posrečilo se ji je,
da je pobegnila od teh poga¬
nov in se podala med neke
katoliške Indijance, med ka¬
terimi je kmalu tudi umrla.

Bi bil rajši med gobavci.

— Francoski duhovnik, Fr.
Peter d’Orgeval Dubouchet,
čigar slika je bila v oktober-
ski številki tega lista, je de¬
loval med gobavci na otoku
Molokai nad 21 let, a zdaj
so mu njegovi predstojniki
dali drugo službo, namreč
službo kaplana v Montrealu
v Kanadi. Father Dubouchet
je zdaj prestar, da bi delal

med gobavci, tako mislijo
njegovi predstojniki. Pokor¬
ščina v tem oziru je zelo
težka zanj in je velika žrtev,
ker bi bil rajši med gobavci
do smrti.

Kakor veste, je svetovno
znani svetniški oče Damijan
prvi deloval med gobavci na
otoku Molokai, ki je eden iz¬
med Havajskih otokov v Ti¬
hem oceanu. Oče Damijan
je spadal v družbo presvetih
Src Jezusa in Marije in Fa¬
ther Dubouchet spada v isto
družbo redovnikov.

Father Dubouchet pravi:
da je življenje na otoku Mo¬
lokai precej prijetno za go¬
bavce v današnjih časih. Go¬
bavci imajo namreč svoje
lastne hiše, ki so lepe in do¬
bro urejene. V vsaki hiši je
tudi radio in Father Dubou-
che prerokuje, da bodo go¬
bavci enkrat imeli tudi tele¬
vizijo. Je okoli tristo gobav¬
cev tamkaj in približno sto
avtomobilov. Gobavcem je
poroka dovoljena in zato je
tudi nekaj otrok med njimi.
Veliko moderno bolnišnico
imajo kakor tudi vse potreb¬
ne zdravilne in zdravniške
pomoči. Gobavci sami so u-
službeni v bolnišnici in dobi¬
vajo dobro plačo.

Father Dubouchet pravi,
“Kanada bo mrzla. Pogre¬
šal bom gobavce in prelepi
Molokai.”

Ne odreči pomoči onemu,
ki jo potrebuje, ako mu jo
moreš nuditi. Nabral si boš
zaklad za nebesa. — Dr. J.

Česnik

20

AVE MARIA

S križem

in sidrom

OSEMNAJSTO POGLAVJE

| j ŠPEH Baragovega podjetja v L’
Ansu še nikakor ni bil zagotov¬
ljen. Misijonar si ni upal od dorna, pa
četudi bi naj bilo samo za nekaj dni.
Neprestano je bil obložen z raznimi
svetnimi opravki v tistih mesecih, ko je
bilo mogoče izsekavati’goščo, vrtnariti
in graditi naselbino. Čeprav mu je vse
to vzelo mnogo časa, mu ni bilo žal zanj.
Trdno se je bil namreč odločil, da mo¬
rajo imeti njegovi Indijanci prilično za¬
logo hrane za zimo, pa naj bo še tako
ostra in dolga. Od lova na divje kožu-
harje ni bilo več veliko pričakovati,
vendar še ni bilo vse ob tla. Vsaj za do¬
mačo uporabo bodo mogli Indijanci do¬
biti kož po zimi. Vrhu tega je bilo je¬
zero polno rib skozi vse leto, to je pa Ba¬
raga vedel, da se na uspešno ribarjenje

v zimskih dneh ni zanesti. Sicer je vo¬
da v globokem zalivu rada enakomerno
zmrznila in je bilo treba le skozi led
napraviti odprtine do rib. Na ta način
' se je dalo ujeti dosti rib in to brez po¬
sebnega truda. Rado se je pa tudi zgo¬
dilo, da so silne burje razbile novi led in
ob obrežju nakopičile cele gore ledenih
skal. Zato je Baraga nagovarjal svoje
ljudi, naj si nalove kolikor mogoče ve¬
liko rib pred nastopom zime. Vse odviš-
nje zaloge naj posuše in dobro shranijo.
Njegovo veselje je bilo skoraj popolno,
ko je poleg rib videl tudi prvi doma pri¬
delan krompir in drugo povrtje varno
shranjeno pod zemljo.

Prišlo je že tako dalčč, da so Indijan¬
ci skozi vse leto živeli bolj ali manj kot
civilizirani ljudje, prav po načrtu svo¬
jega voditelja. Moški so sicer še odha-

ZGODBA FRIDERIKA BARAGE
OB GORNJEM JEZERU

□

Spisal James K. Jamison

□

Prestavil p. Bernard, o.f.m.

A V E MARIA

21

jali pozimi na svoja lovišča, družine so
pa puščali doma v dosti lagodnih kočah
naselbine. To je bilo važno radi tega,
da se je šolanje mladine nemoteno na¬
daljevalo. Spomladi so prišli možje do¬
mov, potem so se pa cele družine odpra¬
vile na nabiranje sladkorja iz javorje-
vih dreves. To so bili dnevi radosti
zlasti za otroke. Nato je prišel čas za
trebljenje njiv in kmalu za tem sejanje
in sajenje, kakor je pač rasla toplina
iz dneva v dan. Delo na polju in ri¬
barjenje je zaposlovalo ljudi tudi preko
poletja, vendar je bilo vmes dosti posta¬
vanja in poleganja, zakaj pristen Indi¬
janec si tega ne da kar tako vzeti. Je¬
sen je seveda zopet svoje prinesla. Po¬
spravljanje poljskih pridelkov in seka¬
nic drv za zimo je bilo na vrsti. Ko je
zapadel prvi sneg, so pa moški spet se¬
gali po puškah in se odpravljali v goz¬
dove.

Polagoma se je začel celo razvijati
trg za indijanske ročne izdelke. V prvi
vrsti so trgovci segali po doma izdela¬
nih indijanskih čevljev ki so znani pod
imenom: moccasini. Iskalci rud in dru¬
gi avanturisti so jih jako radi kupovali,
zakaj nobeno drugo obuvalo ni tako pri¬
pravno v onih krajih za ljudi, ki morajo
potovati na snežnih krpi j ah. Poletni
meseci so prinašali v deželo vedno več
posetnikov z juga in ti so radi kupova¬
li indijansko robo in jo odnašali tja dol
za spomin. Na primer zopet moccasi-
ne, obložene s steklenimi kristali, umet¬
no izrezljane in okrašene pipe za to¬
bak, barvanim ptičjim perjem bogato
obložene loke, in tako dalje.

* * *

Mesec oktober leta 1845. je gonil nad
Gornje jezero vihar za viharjem. Vo¬
dovje v zalivu ob Baragovi naselbini se

je dvigalo in padalo pod silnimi zračni¬
mi pritiski. Baraga se ni dal motiti.
Ostajal je doma in slonel ure in ure nad
pisalno mizo. Uresničeval je svoj na¬
črt, da izdela slovnico in slovar čipe-
vanskega jezika. Molitvenik, ki je obse¬
gal tudi nekaj Davidovih psalmov, je
izšel že poprej.

Poglejmo k Baragi v sobo en dan gr¬
de jeseni, ko morski vihar biča vode
Gornjega jezera. Ne meneč se za vreme
sedi misijonar mirno v svojem stanova¬
nju tik za cerkvijo. Od jezera sem bob¬
nijo valovi in tuli vihar. Mrzel dež u-
dafja na okno in odnehava, kakor mu
silen veter usmerja pot od oblakov do
zemlje. V peči prasketa ogenj in soba
ni preveč mrzla. Špranje med bruni v
stenah so dobro zapažene z mahom in
obmetane z ilovico. Misijonar je ves
zatopljen v svoje delo, kar se odpro vra¬
ta in piš vetra raznese napol popisane
liste papirja z mize po vseh kotih.

“Mali vran”, Indijanec star ko zem¬
lja, zapre za seboj vrata in se primakne
k topli peči. Mož je zavit v težak pled,
ki se mu od robov cedi voda po tleh. Ba¬
raga hiti pobirati pobegle papirje, In¬
dijanec pa mirno sede k peči in vleče iz
žepa pipo in tobak. Misijonarju ni kar
všeč ta nepričakovana prekinitev. Kaj
malo mu je po volji težak tobakov dim
iz Indiiančeve pipe v tem vlažnem
ozračju že itak zatohle sobe. Toda slu¬
til je, da “Mali vran” ni prišel brez važ¬
nega vzroka. Gotovo ima kaj posebne¬
ga povedati, ko si enkrat uredi svoje
misli za besedo. Baraga je vedel, da
pri Indijancu to ne gre tako hitro, zato
ni silil v prišleca, ampak ga je pustil pri
miru, sam se je pa zopet lotil dela.

Precej časa je preteklo, ko je starec
končno odprl usta:

22

A V E MARIA

“Zelo grdo vreme imamo.”

Misijonar je pritrdil in mirno pisal.
Sledil je spet dolg molk.

“Na jezeru je pa res od sile grdo.”

Baraga je prikimal in pisal dalje.
Spet sta molčala. Baraga je že skoraj
pozabil, da ima obiskovalca pri sebi, ko
je starec spet zinil:

“Nekega človeka je pokončalo.”

V hipu je bila misijonarja sama po¬
zornost. Mislil je, da starec ve o poginu
kakega Indijanca.

“Ne”, je odkimal starec. “Ni se zgo¬
dilo tu pri nas. Tudi je že dva sonca
od takrat.”

Misijonarja se je lotila nepotrpežlji-
vost, toda poznal je navade Indijancev
in je čakal. Vedel je, da bo starec svo¬
jo novico povedal do konca, kadar se bo
njemu zdelo prav.

“Mali vran” se je prepustil uživanju
sladkosti iz svoje pipe in slovesni počas¬
nosti, tako značilni za indijanski rod.
Baraga je pomislil, da se je tista reč
zgodila pred dvema dnevoma in daleč
odtod — torej se itak ne da nič storiti.
Spet se je nagnil nad svoje papirje.

Končno je poročevalec pojasnil:

“Bilo je na jezeru nad ustjem Orlove
reke. Poginil je tisti mož, ki je razbijal
po skalah z majhnim kladivom.”

Tudi to je Baragi še zelo malo pove¬
dalo. Nešteto zemljeznancev je bil že vi¬
del, ki so hodili okoli s takim “majhnim
kladivom” v roki. Zato ni prenehal s pi¬
sanjem.

“To je bil tisti mož, ki je vodil s se¬
boj majhnega psička.”

Te besede starčeve so pričarale pred
Baragove oči prizor iz La Pointa pred
nekaj leti. Ali naj bi bil Douglas Hough-
ton isti izgubljeni človek?

“Mož je bil nekak glavar,” je pojas¬

njeval Mali vran. “Bil je glavar vseh
tistih, ki so napravljali po naših gozdo¬
vih ravne črte z verigami.”

“Povej mi brez ovinkov, Mali vran,,
ali je bil Douglas Houghton, o katerem
govoriš?”

“Da, tako se je pisal”, je prikimal
Mali vran.

Father Baraga je spet prijel za pero,
pa ni pisal. Začutil je v sebi, kaj je iz¬
gubil, ko Mr. Houghton ni več med ži¬
vimi. Zabolelo ga je. Ob poginu tega
odličnega mladega moža in zmožnega
znanstvenika se mu je vrivala misel,
kaj utegne biti z njegovim lastnim živ¬
ljenjem.

Kdaj in kako je Bog napravil konec
poslanstvu Douglasa Houghtona, to ni
važno. Prav tako ni važno, kdaj misli
Bog zaključiti moje poslanstvo — tako
je modroval na tihem misijonar.
Houghton je dobro razumel, da ima mi¬
sijonar svoje važno poslanstvo. To mu
je takrat Baraga bral v očeh. Bil je iz¬
reden mož, zakaj spoznal je bil Barago¬
vo poslanstvo v njegovi celoti, ne le de¬
loma, kot so ga spoznavali mnogi drugi.
Houghton je dobro razbral, da bo Bara¬
govo poslanstvo težje in težje, čim bolj
bo uspevalo ono, za kar je bil Hough¬
ton tu gori. Sedanja divjina te zemlje
bo ginila iz leta v leto in vsa zunanja
znamenja civilizacije bodo prepregla
deželo. Houghtonu je bilo dano, da je
s prstom pokazal te kraje in naznanil
Ameriki: Tu je prilika za pridne ljudi!
S tem je pa bila tudi končana njegova
naloga. Drugače z Baragom. Bog ga
je privedel sem v te kraje z druge strani
sveta. Tu ga je srečal Houghton in mu
napovedal spremembo stvari. Kako jas¬
no je, da Baragovo poslanstvo še davno
ni končano. Kaj je že vprašal tisti

A V E  MARIA

23

dan Houghton? Da, vprašal je, če ne
misli Baraga tudi onih ljudi vključiti v
svoj misijon, ki so bili rojeni kot kri¬
stjani, pa pozneje pozabili na to! Da,
Baraga je zmerom bolj uvideval, da ga
je bil Bog tudi radi takih poklical v te
kraje. Mali vran je torej prišel k nje¬
mu s posebnim opominom, ki se starcu
niti sanja ne o njem. Baragi se odpi¬
rajo nove naloge, ki jih mora vzeti nase.
In je sklenil v sebi: Napravim se in
obiščem selišča rudarjev, drugega za
drugim! Tam so duše, ki sem jim potre¬
ben. Bog mi bo dal moči.

* * *

Odločil se je tako: Preden pojdem
na polotok Keweenaw med bele, stopim
še v Lac Vieux Desert med rdeče. Zdi
se, da bodo ondotni Indijanci prav do¬
stopni misijonarjevemu nagovarjanju,
naj se preselijo v Assinins. Lac Vieux
Desert je bilo majhno samotno jezero
nekako 50 milj navzdol od polotoka Ke-
weenaw zračne linije. Indijanci so bili
tam silno siromašni, tudi če se siro¬
maštvo meri z indijanskim merilom.

Baragu je stalo pred očmi zmerom
eno in isto vprašanje: Kako držati In¬
dijance v naselbini Assinins doma? Do¬
kler njihovi sorodniki žive v Lac Vieux
Desert, je vedno dosti izgovora, da jih
oni iz L’Ansa hodijo obiskovat. In očit¬
no je bilo, da so pri teh obiskih izgublja¬
li več in več domače verske gorečnosti.
Tam doli so na skrivnem padali nazaj
v poganske navade, ki bi jih doma v L’-
Ansu kmalu pozabili.

Pot od Baragove naselbine do tistih
Indijancev je bila dobro utrta. Izogi¬
bala se je voda in hribov, pa zato je
bila dolga dobrih 70 milj. Na to pot se
je spustil Baraga kmalu po Božiču. Ni
bila težka. Pa Baraga si jo je sam ote¬

žil. Hotel jo je napraviti v dveh dneh
in to je pomenilo, da podnevi ne sme bi¬
ti počitka. Šele trda tema ga je omeh¬
čala, da si je dal oddiha za noč in to kar
na prostem. Zavil se je v odejo in se
zleknil po zmrzli zemlji v pripravnem
zatišju.

Lac Vieux Desert je bil sredi zime ze¬
lo lep kraj. Vse okrog jezera je rasel di-
ven gozd in se skoraj dotikal jezerskih
voda.

Toda če je Barago očarala pokrajina,
ga je pa v dno duše pretreslo siromaš¬
tvo prebivalcev in nepopisna umazani¬
ja njihovih bivališč. Nekateri teh siro¬
makov so ga že poznali. Videli so ga
bili v L’Ansu. Najprej je hitel k bolni¬
kom, ki jih je bilo precej. Med temi
opravki je naznanjal na levo in desno,

Friderik Baraga je goreče molil za duše
v vicah. Posnemajmo njegov zgled.

24

AVE MARIA

da želi imati sestanek z vsemi, ki naj
pridejo ob napovedani uri v poglavar¬
jevo kočo.

Tam jih je torej nagovoril in jim
brez ovinkov v preprostih besedah po¬
lagal na srce: “Ljubi otroci silno siro¬
mašni ste tu doli. Dolgo že živi tu vaš
rod in divjačine za vaše love je zmerom
manj. Dostikrat nimate kaj dati med
zobe, razen če potegnete kako ribo iz je¬
zera. Moja želja je, da se preselite v
L’Anse. Vsak dobi tam hišo za stano¬
vanje in kos zemlje za obdelovanje. Va¬
ši otroci bodo hodili v šolo, vi sami boste
prihajali v cerkve in poslušali božjo be¬
sedo. V L’Ansu ne boste lačni kot ste
tukaj. Vas in vaše otroke čaka sreča
tam gori.”

Govoril je še več tega in takega, če¬
ravno je takoj v začetku opazil sovra¬
žen odpor med poslušalci. Zasumil je,
da sta v gruči dva stara indijanska ča¬
rovnika, ki skrivaj priganjata ljudi na
odpor. Njegovemu ostremu očesu ni
ušla ta skrivna agitacija, zato je kon¬
čno svoje besede naslovil kar naravnost
na omenjena starca.

“V hišah ne stanujemo radi,” je od¬
govoril eden od njiju.

“Že dobro, že,” je dejal Baraga. “Ni¬
kogar ne bom silil, da stanuje v hiši, če
sani tega noče. Vsak si lahko zgradi
kočo po svoji volji. Neredki vaši bratje
v L’Ansu stanujejo v kočah.”

“Indijanci se ne bavijo z vrtnar¬
stvom,” je vrgel drugi.

“Pa dobro,” je spet odnehaval Bara¬
ga. “Vaše ženske prav lahko obdeluieio
vrtove, ko ste vi na lovu in pri ribarje¬
nju. Ampak lakota je huda reč. Ni
prav, da vi očetje ne storite ničesar, ko
vaši otroci jokajo od gladu. Ko boste
stanovali v L’Ansu, lahko otroci sami

pomagajo pridelovati krompir.”

Med raznimi bedastimi ugovori bi bi¬
la Baragu skoraj zavrela kri, vendar se
je premagoval. Uvidel je, kako težko
bi ti liudje prelomili z navadami, ki so
bile skozi stoletja druga narava Indi¬
jancev. Pa je tudi prav dobro vedel, da
to ni poglavitni vzrok, zakaj se upirajo.
Tudi med seboj so se pričkali ure in ure
ter samim sebi dokazovali, da Barago¬
va namera ne upošteva indijanske na¬
rave. V resnici je pa šlo zoper novo ve¬
ro. Baraga se je moral kmalu vdati v
misel, da bodo pač nekateri prišli v L’-
Anse, velika večina pa ne. Nič ne po¬
maga treba bo čakati in upati, da se po¬
zneje še drugi premislijo.

Radi slabega uspeha v tem kraju se
je misijonar odločil, da stopi še malo
naprej, čeravno sprva tega ni bil name¬
raval. Odpotoval je v Lac du Flambeau.
Toda tudi tam njegove besede niso na¬
šle odmeva.

Ko se je končno vrnil v Assinins, je
imel za seboj 300 milj potovanja. Kljub
temu je bil po nekaj dneh spet na poti
— korake je usmeril sedaj proti La
Pointu in Fond du Lacu. Na tej poti je
premeril 700 milj in bilo je že proti
koncu marca, ko je spet zagledal gladi¬
no jezerskega zaliva nad svojo naselbi¬
no L’Anse.

Še vedno ni našel prilike, da bi se od¬
pravil na polotok Keweenaw med belce.
V mislih je imel te ljudi neprestano, da,
že dolgo jih je imel v mislih, vendar so
bili za enkrat le še skoraj sami Indijan¬
ci, ki so bili okoli njega in on med njimi.

—®—

Kdor hrepeni ločiti se in s Kristusom bi¬
ti, ne umrje potrpežljivo, ampak živi potr¬
pežljivo in umrje radostno.— Sv. Avguštin

AVE MARIA

A ve Maria Koledar bo iz¬
šel menda že ta mesec, ali pa
kmalu potem. Poslali ga bo¬
mo vsem naročnikom tega
lista, kot smo delali zadnja
leta. Kdor hoče imeti več
Koledarjev, da jih pošlje
prijateljem tukaj ali v tuji¬
ni, naj si jih naroči čimprej.
Tudi zastopniki in zastopni¬
ce naj nam sporočijo, koliko
jih želijo.

Cena Koledarju je še zme¬
rom $1.00. Lansko leto je
bilo pomotoma zapisano, da
je cena $1.25, toda ta cena
je samo za Evropo in Južno
Ameriko, ali za vse kraje
izven U.S.A. in Kanade.

Letošnji Koledar je bil
tiskan tukaj pri nas, ker i¬

mamo zdaj svoje tiskarske
priprave.

Ta mesec bomo vsak dan
darovali posebne svete ma¬
še za pokojne sorodnike in
prijatelje naših naročnikov.
Vsem naročnikom smo posla¬
li primeren listek, na kate¬
rem so lahko zapisali imena
onih, katerih se naj spomni¬
mo pri teh mašah. Te listke
smo položili na oltar in tam
bodo ostali skozi celi mesec
november, ki je posvečen
spominu na verne duše v vi¬
cah.

•

Romarski dom bo najbrž
kar razoglav stal zunaj na
mrazu čez zimo, to se pravi,
da strehe še menda ne bo
gori, razen če kdo čudež sto¬
ri. Gospodje in bratje se ze¬
lo trudijo, da čim največ sto¬
rijo pred zimo, a odvisno je
vse od kdaj pride zima, zgo¬
daj ali pozno. Ne bi nič go¬
drnjali, če pride malo bolj
pozno letos, saj lahko drugo
leto malo bolj zgodaj pride,
če hoče.

Dne 11. septembra so na
enem voglu prišli do vrha z
opekami, to je do vrha zuna¬
nje stene romarskega doma.
Za ta sijajen dogodek je bi¬
lo treba likof piti, pa zato
je delo prenehalo in gospo¬
dje so likof pili in tudi “Pitts¬
burgh John” se jim je pri¬
družil. Od onega časa pa je
zunanja stena stavbe na treh
voglih do vrha dozidana, če¬
trti vogel pa še malo čaka.

®

Blejsko jezero pri groti je
končno okoli in okoli obzi¬
dano in tudi otok Bled ima

AVE MA HIA

okoli sebe trden zid. Vi, ki
ste bili tukaj letos, ste vide¬
li, da ni vode v jezeru, ker
se je delal zid okoli njega.
Zdaj pa je zid končan in so
jezero tudi malo globlje iz¬
kopali. Zdaj lahko dežuje,
kolikor hoče, tako da bo za
zimo lepo zmrznilo in bomo
drsali tamle gori.

.. .Komarji pa si naj vzame¬
jo na znanje, da drugo leto
ne smejo več prihajati gor k
našemu obnovljenemu Blej¬
skemu jezeru. On kraj bo
zdaj prenobel zanje, ki se ne
znajo nič lepo obnašati, ka¬
dar kdo tja pride. Naj se
gredo kam drugam nažlam-
pat.

©

Prihodnje leto, če Bog da,
boste videli nov kip škofa
Baraga v Baragovem parku
pri greti. Kip je že naročen
in se pričakuje, da bo prišel
enkrat spomladi.

Do zdaj ste že menda vsi
dobili majhen paket z dve-
mi kangljicami medu, nam¬
reč vsi, ki ste nam nazaj po¬
slali knjižice za medeni pik¬
nik. Kakor veste, je bil vam
ta med poslan samo za po¬
kušnjo, ne pa kot nagrado,
kajti nagrade so bile večje
in oni, ki dobijo več medu,
so imeli svoja imena v okto¬
brski številki. Smo poslali
približno 1125 teh majhnih
paketov, torej 2250 onih
majhnih kangljic medu. Za¬
to ni nam mogoče vse hitro
ven poslati, ker je toliko te¬
ga.

•

Dne 6. oktobra je od tu¬
kaj odpotovala izbrana de-

PETDESET LET

Brat Bonifacij, o.f.m.

Dne 10. novembra bo po¬
teklo ravno petdeset let, od¬
kar je bil naš brat Bonifacij
Dimnik sprejet v frančiškan¬
ski red kot brat tretjerednik.
Bog daj, da bi dobri brat do¬
čakal še petdeset let svojih
redovnih obljub.

legacija gor v Marpuette,
Michigan, kjer je ondotni
škof Noa sklical posebno se¬
jo Baragove zveze. V tej de¬
legaciji so bili sledeči: Prev-
zvišeni škof Gregorij Rož¬
man, Rev. Cyril Shircel, o.f.
m., Rev. Michael Čepon, Rev.
Ludwig Čepon in Joseph
Gregorich. Škof Rožman se
je vedno zanimal za Baraga
in zdaj rad sodeluje z Bara¬
govo zvezo.

Namen tega sestanka je
bilo to, da se natančneje
razloži uradnikom Zveze,
kakšen je proces za beatifi¬
kacijo kake svetniške osebe
in kaj se sme torej pričako¬
vati v Baragovi zadevi. Mar-

ketski škof Noa je v dveh le¬
tih že veliko storil v ta na¬
men, da se Baraga poviša v
čast oltarja, in monsignor
Zryd, novi predsednik Ba¬
ragove zveze, je zelo navdu¬
šen za Baragovo beatifikaci¬
jo. S takimi osebami za vo¬
ditelje bo Baragova stvar
gotovo daleč prišla.

Nekateri smo nekoliko ne¬
potrpežljivi in bi radi videli,
da se Baragu čimprej da
čast oltarja. Toda v takšnih
zadevah je Cerkev zelo po¬
časna in previdna in ni nič
izvanrednega, če preteče ce¬
lo stoletje, ali pa več, preden
je kdo proglašen za blaže¬
nega ali svetnika. Da bo pa
Baraga enkrat proglašen za
blaženega, ni»treba imeti no¬
benega dvoma.

•

Za praznik sv. Frančiška
asiškega, ustanovitelja naše¬
ga frančiškanskega reda,
smo imeli zelo imenitnega
gosta, prevzvišenega škofa
Rožmana. Pri nas je bil za
kosilo in še en čas popoldne,
preden je moral nazaj k sv.
Stefanu it Chicagi, kjer je
vodil štirideseturno pobož¬
nost. Pripeljal ga je sem Fa-
ther Jerome, o.f.m., kaplan
pri sv. Štefanu, in zraven je
bil tudi drugi kaplan, Fa-
ther Klavdij, o.f.m.

Gospod škof je prenoče¬
val pri nas sredi septembra,
ko je bil na poti gor v Min¬
nesoto s kanonikom Oma¬
nom iz Clevelanda.

•

Mr. Jože Paulin, iz mesta
Charleston, W. Va., bi rad
vedel, koliko je še živih pr¬
vih naročnikov lista Ave

AVE MARIA

Maria. Mi bi tudi radi to ve¬
deli. Torej oglasite se, naroč¬
niki od 1. 1909 do 1. 1915.
Father Kazimir, začetnik te¬
ga lista, pravi, da bi vsake¬
mu osebno odpisal, če mogo¬
če. Pravi, da so bili prvi časi
zelo težki za Ave Marijo in
da je bilo skoraj na tem, da
bi z listom prenehal, ker ni
bilo naročnikov in je manj¬
kalo denarja za tiskarske
stroške. Samo stari naročni¬
ki iz prvih let so ohranili lis¬
tu življenje takrat in mu o-
mogočili letošnjo 40-letnico.
Začetka ni nikakor zgleda-
lo, da bi list dočakal toliko
starost.

Father Alojzij, tajnik Li¬
ge, svetuje onim, ki želijo
kakega begunca v Ameriko
spraviti, da naj pišejo na
sledeči naslov:

Dr. Miha Krek
10316 Barrett Ave.
Cleveland, Ohio

Zraven tega sporoča Fa¬
ther Alojzij, da ima še pre¬
cejšnjo zalogo albuma “Slo¬
venija”, o katerem smo pi¬
sali že v letošnji aprilovi šte¬
vilki. Ni nobene gotove cene
za ta album, samo da pošlje¬
te kak majhen dar za be¬
gunce, pa je album vaš.

•

Oče Kazimir je bil usta¬
novitelj tudi slovaškega na¬
božnega lista, ki se imenuje
“Listy sv. Františka”. To o-
menimo zdaj, ker letos slavi
ta list svoj 25-letni jubilej.
Kot nekateri veste, so bili
slovaški frančiškani začetka
z nami združeni tukaj v Le-
montu in so 1. 1929 postali
odvisni.

Rev. Michael Železnikar,
župnik v mestu Warsaw, lil.,
je septembra meseca k sebi
povabil Fathra Kazimirja,
da sta skupno slavila dvojni
jubilej: zlati jubilej Fr. Ka¬
zimirja kot frančiškana in
40-letnico lista Ave Maria.

Kot mnogi veste, je bil Fr.
Železnikar velik sotrudnik
in sodelavec lista Ave Maria
že preden je duhovnik po¬
stal. Leta 1915 se je listu pri¬
družil in je v Barbertonu,
Ohio, agitiral za nove naroč¬
nike. L. 1918 je sem prišel
in sprejel službo potovalne¬
ga zastopnika, kar je zdaj
brat Antonin, in je dobil ve¬
liko naročnikov.

Začutil je v sebi poklic za
duhovski stan in je bila nje¬
gova želja, da bi se pridružil
slovenskim frančiškanom.
Toda prišla je prva svetov¬
na vojna in je mora! iti v vo¬
jake. Frančiškan ni postal, a
Bog ga je drugam priklical.

Imel je svojo novo mašo v
Barbertonu. Sedaj je župnik
dveh župnij.

Veliko je Fr. Železnikar
spisal za ta list kakor tudi
za Koledar. Ob 40-letnici je
hotel imeti p. Kazimirja pri
sebi in je priredil lepo cer¬
kveno slavnost in banket v
proslavo omenjenih dveh ju¬
bilejev. List Ave Maria je
hvaležen svojemu sotrudni-
ku v najtežjih njegovih letih
obstanka.

Sedaj dela Fr. Železnikar
veliko za lajšanje bede slo¬
venskim beguncem. Veliko
denarja in obleke je nabral
po okolici in poslal begun¬
cem. Zdaj ima izpeljano ve¬
liko akcijo, da bo čim največ
teh revežev spravil v Ameri¬
ko. Njegovi farani so nad 50
sprejemnic že podpisali za¬
nje. Za čas 40-urne pobožno¬
sti je povabil zastopnika
škofijskih odborov, da je

Ta slika je bila vzeta spredaj našega samostana na dan medene¬
ga piknika. Od leve: Rev. Julij Slapšak iz Clevelanda, Rev. Kalist
Langerholc, o.f.m., prevzv. škof Rožman, preč. p. Benedikt Hoge,
o.f.m., lemontski komisar.

28

A V E MARIA

pridigal o slovenskih begun¬
cih.

•

Zadnje čase imamo veliko
sitnosti in težav zastran na¬
še pumpe in nam lahko vsak
čas zmanjka vode, če se
pumpa potere. Bo treba
pumpo popraviti in nove
“pajpe” dobiti, kar bo vse
stalo več kot je pumpa sama
stala pred desetimi leti. Slo¬
venske sestre so pred krat¬
kim imele iste težave in so
bile vsaj en teden brez vode
in so morale vodo nositi vsak
dan.

Obiskal nas je Rev. Jože
Snoj, brat bivšega jugoslo¬
vanskega ministra Franca
Snoja in nečak našega po¬
kojnega p. Benigna Snoja.
Poleti je prišel v Ameriko iz
Italije.

Pri nas so se nekaj časa
pomudili rojaki iz daljne
Pueblo, Colo., Mr. in Mrs.
John Centa in sin John z že¬
no. Pripeljali so se z avtom.

Pri nas je bila nekaj časa
Mary Sattler iz Euclida, O.,
ki je dejala, da jo je Bog

&

g BOŽIČNE KARTE |

g š

g Imamo letos novo
! zbirko prelepih božič- |

nih kart. Naročite si jih §
.g od nas čimprej. Stane- $
| jo $1.00 po zavojčku |
| (21 kart). Tiskane so v |
g, obeh jezikih, v sloven- š
g ščini in angleščini. Po- |
g vejte, če jih želite s sa- 3

mo slovenskim besedi- 1
g lom ali s samo angleš-
£ kim besedilom, ali pa §
f polovico slovenskih in 1
?? polovico angleških S
* S

sam sem poslal, da naj nam
pomaga pri raznih opravkih,
da bi mi sami imeli več časa
za romarski dom. Bog ji sto¬
tero poplačaj! Ob istem ča¬
su je bila tukaj Mrs. Jalo¬
vec iz Argo, 111., ki večkrat
k nam pride, da šiva ali kaj
druzega dela. Mr. Jalovec je
bil tudi tu in se je rad spre¬
hajal po naši farmi, dasirav-
no ima slabe noge in se s te¬
žavo okoli premika. Rekel
je, da bi bilo boljše, če bi no¬

ge odsekal in jih stran vrgel.
•

Od neke dobre žene smo
dobili sledeči opomin:

“Želim opomniti, da ste v
zadnji številki Ave Marije
vsa imena priobčili, to je de¬
lavk, ki so delale za medeni
piknik. Izpustili ste pa tiste,
ki so potice napravile, nam¬
reč Mrs. Mary Hočevar in
Mrs. Johana Smrekar, obe iz
Jolieta. Prosim, da bi v pri¬
hodnji številki Ave Marije
priobčili ta imena.”

Father Leo, ki je bil spo¬
mladi na kolenu operiran, je
zdaj skoraj pri dobrem
zdravju in jo včasih mahne
gor v Wisconsin ali Minne¬
soto ribe lovit. On je naš ri¬
bič in nam večkrat prinese
zadosti rib za kosilo ob pet¬
kih. Zdaj komaj čaka, da
bodo spet ribe v našem Blej¬
skem jezeru pri groti.

Naš tišljar, Mr. Kobal, je
tudi boljši zdaj in spet dela
v svoji tišljarni, četudi ni
pri najboljšem zdravju.

— Samostanski firbec

Ave Maria Koledar

| ZA LETO 1949

1 CENA: U. S. A. & CANADA — $1.00 DRUGOD — $1.25

Zanimivi so posebno sledeči spisi in članki: "Krščanski temelj svetovnega miru", spisal Rev.

Anton Soklič, c.m.; "Praznovanje božiča pri raznih narodih". Fr. Klavdij Okorn, o.f.m.; "Krompirč- X
kove zgodbe". Fr. Bazilij Valentin, o.f.m.; "Zgledna Mrs Clare Boothe Luče", Fr. Janez Vianej Trin- |
ko, o.f.m.; "Janez Žužek", Msgr. John Zaplotnik. 4

AVE MARIA

29

TIMMINS, ONT., CANADA. — Piše
Louis Šušteršič: Predragi frančiškani! Tu¬
di jaz čestitam listu Ave Maria k 40. oblet¬
nici obstoja in Vam, ker ste se trudili zanj.
Po mojih mislih nobena katoliška družina
ne bi smela biti brez Ave Marije v hiši, ko
je tako lepo podučljiva, da se more človek
v srcu spreobrniti, če količkaj misli o da¬
našnjih razmerah.

Ljuba sv. Maria, pomagaj nam in cele¬
mu svetu. Ti želim obilo uspeha in mnogo
novih naročnikov ob Tvoji 40-letnici ob¬
stoja. O žalibog, jaz ga poznam šele od 31.
leta, kar je prvič Rev. B. Ambrožič prišel
sem v Canado, v Timmins. Ga je on nam
priporočil. Kako je lep za brati! Smo se ga
naročili nas več v Timminsu. Lepa hvala
zanj. Ko njega ne bi bilo sem, še danes ga
ne bi poznali. Vsa čast gre njemu za list
Ave Maria in za naše duše, ki jih je očistil
in na lepšo bodočnost pripravil.

Iz srca želim in sveti Mariji priporočim,
da bi kakšen duhovnik iz ujetništva sem v
Timmins prišel, da bi še mi imeli enega slo¬
venskega duhovnika tukaj. Kako bi bili
srečni, ko bi vsaj vsaki mesec eno sloven¬
sko pridigo slišali.

Ce se Vam zdi kakšna vrstica priporoč¬
ljiva, jo denite v Zapeček k tistemu prijaz¬
nemu možičku, ki tako ljubeznivo čaka,
kje bo kakšno ujel.

CLEVELAND, O. — Piše Mary Line:

Dragi očetje frančiškani! Enkrat sem bi¬
la srečna in sem zadela na srečko med in
mi je zelo i rav prišel za božično potico in

za v čaj in za prehlad, ker je zelo dober in
sladak. Mogoče bom pa zopet kaj srečna.

Za enkrat me ne bo na piknik, ker sem
bila pri Vas 14. in 15. avgusta kot roman¬
ca oltarnega društva sv. Kristine iz Eucli-
da, O., h kateri fari tudi spadam. Bila sem
prvikrat in ne morem povedati, kako se mi
je dopadlo, kako smo pele in molile k Ma¬
teri Mariji Pomagaj na čast. Tudi prevzvi-
šenega škofa Rožmana sem videla že tri¬
krat in tudi govorila z njimi. Zelo so pri¬
jazni in se pogovarjajo z vsacim. Bog jih
živi in ohrani še mnogo let med ameriškimi
Slovenci*.

Ako mi Bog zdravje da, še bodem več¬
krat šla na božjo pot v Lemont. Zelo smo
bile povsod lepo sprejete in postrežene, na
vožnji kakor tudi pri Vas v Lemontu. Kar
ne morem pozabiti, kako je bilo lepo in
prijazno tam gor na hribčku pri Mariji.
Bodite vsi skupaj prav lepo pozdravljeni.

P. S. Ako hočete, lahko denete v Zape¬
ček v Ave Marijo.

AMITYVILLE, N. Y. — Piše Agnes Kel¬
ler: Častiti očetje Franciscan! Vaš med
sem že pokusila in ravno v pravem času
pride, ko je vse prehlajeno in kašlja. Pa
kar malo lipovega čaja skuhati pa eno žli¬
co medu, pa si zopet dober.

Jaz imam že vse zvezke od Ave Marije.
Saj mislim, da sem bila prav pri ta prvih.
Naročila me je pa Mary Ogrinc, ki je moja
prijateljica. Takrat je bila v Brooklynu.
No, zdaj je poročena. Rada bi vedela za
njen naslov. Znabiti ga vi veste.

30

AVE  MARIA

CORNING, CALIF. — Piše Albina Prija¬
telj: Dragi urednik! Jaz sem brala v Ave
Maria mesečniku, da boste napravili sveto
pismo. Jaz bi tudi rada en zvezek, kadar
ga boste imeli.

Mi imamo Ave Marijo že petindvajset
let. Moj pokojni mož je ljubil Marijo. On
je večkrat poslal za maše in za semenišče
je pomagal.

LAMBAU, QUE„ CANADA. — Piše Ja-
nez Bančič: Spoštovani! Sem eden izmed
mnogih slovenskih beguncev, ki so bežali
od doma, da so ušli smrti in eden izmed
tistih, ki so sedaj v Canadi.

Sem pa tukaj daleč naokoli sam Slove¬
nec, zato mi je vsaka reč, ki je količkaj slo¬
venska, draga, posebno tudi Vaš nabožni
mesečnik “Ave Maria”, katera naj mi sveti
v temnih urah tukajšnjega življenja. Zato
bi Vas prosil, da mi ga pošiljate. Ako bi bi¬
lo mogoče, bi Vas prosil za vse številke le¬
tošnjega leta.

CLEVELAND, O. — Piše Mary Zupan¬
čič: Častiti očetje frančiškani! Tako rada
berem Kramljanje na zapečku in tudi se
mi zelo dopade.

Zdaj sem se pa še jaz namenila malo na¬
pisati od moje stare matere v starem kraju,

.-]>

PET-DOLARSKI KLUB

■ '

< za one, ki darujejo pet dolarjev,

< ali več za •

' Baragov Romarski Dom

Pretekli mesec so se pridružili temu ’

klubu sledeči: ’

, MARY LEVAR, Cleveland, O. >

, ANNA GORKOS, Cleveland, O. >

JOHN POTOKAR, Cleveland, O. i

' JOHN CENTA Sr. Pueblo, Colo.

' JOHN CENTA, Jr., Pueblo, Colo.

j PETER ČEMAŽAR, Chicago, 111.

IVAN HAJDINJAK, Toronto, Oni., Canada ’

4 Mr. Mrs. FRANK INTIHAR, Eveleth Minn. >


Škocijan pri Turjaku. Bilo je leta 1927.
Mati so bili v 83. letu starosti. V cerkev ni¬
so mogli iti več dostikrat. So pa doma po¬
božne knjige prebirali. Imeli so jih ene pol
skrinje. Še takih knjig so imeli, ki so bile
črke, namesto “v” je bilo “f”, prav stare.
Jaz kot mlado 17-letno dekle sem se špasa-
la ž njimi: “Kako ste neumni, ko to zmeraj
prebirate. Saj dosti mož, ki so prišli iz rus¬
kega ujetništva, nič ne verujejo v Boga.
Še v cerkev niso šli.” Sem rekla: “Mati, če
boste Vi umrli, morate meni priti nazaj po¬
vedati, če je Bog ali ne. Zakaj dosti ljudi
tako pravi, da ga ni.” In mati so se zagvi-
šali, da mi bodo zares prišli povedat.

Umrli so še tisto leto, 12. septembra,
1927. Na noč pred rožnovensko nedeljo so
zares prišli v sanjah. Jaz tako trdnega spa¬
nja sem bila, da bi žiher s kanonom stre¬
ljali, bi se ne zbudila. Ali te sanje so me
pa zbudile. Reklo so je neki dolini “Globo¬
ko” in kolovozna pot je peljala ob dolini.
In šla sem po poti in mater zagledam v do¬
lini. Zavpijem, “Kaj delate tam doli? Saj
ste umrli. Kako da ste tukaj?” So rekli:
“Jaz sem ti obljubila, da bom nazaj prišla
povedat, če je Bog ali ne, pa sem prišla.
Povem ti, da je Bog in vice in nebesa so in
pekel. Jaz sem pa v vicah. Moli zame. Bog
je zares in njega ne pozabi.”

In hoteli so k meni priti po bregu, a v tis¬
tem hipu sem se pa vzbudila. Gospodinjo
sem poklicala in ji vse povedala in nas vseh
je bilo groza. In glih tisto jutro smo mislili
iti na Brezje k Mariji Pomagaj, pa bi bili
vsi zaspali, če se ne bi jaz v takih sanjah
vzbudila. Smo bili pozabili uro narihtati.

Že več let želim, da bi prišla k Mariji v
Lemont, pa do zdaj mi niso razmere do¬
pustile. Ce bo Bog dal, pa drugo leto se vi¬
dimo.

CHICAGO, ILL. — Piše Leo Mladič: To
so spomini nekdanjega zastopnika lista
Ave Maria. L. 1922 sem sprejel od tedanje¬
ga urednika in ustanovnika lista Ave Ma¬
ria, Fathra Kazimirja Zakrajška, zame
prijetno nalogo potovalnega zastopnika za
list. Šel sem na delo z veseljem, ker sem

AVE MARIA

31

imel to delo za svojo čast, da sem mogel
kaj storiti za tako lep list, kakor je list
Ave Maria. Zlasti tedaj je izhajal dvakrat
na mesec in so vanj pisali izvrstni možje
kakor Fr. Hugo Bren, Fr. Trunk, Rev. Smo¬
lej, Andrej Tomec in drugi poleg urednika.

Naj povem, kaj sem doživel v slovenski
naselbini v Kansas City, česar nikoli poza¬
bil ne bom, tako sem bil ginjen.

Oglasil sem se seveda najprej pri župni¬
ku Rev. Peršetu in ga prosil za priporočilo
na prižnici za list. “Ravno prav ste prišli,”
je dejal. “Ravno se pripravljam, da bi zi¬
dal novo cerkev. Prednc pa začnem, bi pa
rad vedel, kakšen je duh v fari. Če bo ljud¬
stvo sprejelo list Ave Maria in pokazalo,
da ima smisla za katoliški tisk, jo bom zi¬
dal ; če ne, pa ne! Pridite mi poročat.”

In šel sem z zastopnikom lista, Mr. Ma¬
jerle, po hišah. Vendar kaj takega, kar
sem doživel tam, nisem doživel nikjer dru¬
gje. Ljudstvo po hišah naju je sprejemalo
s tolikim veseljem in tako rado obnavljalo
svojo naročnino, drugi se pa na novo na¬
ročali, da sem bil kar ginjen. Tolikega
uspeha nisem nikjer več doživel.

Tako sva prišla k neki ženski, ki nam je
začela tožiti, kako veliki križi jo»teže. Zla¬
sti težak križ ji je bil mlad in krepak sin,
ki je pa zbolel na živcih. Ravno je prišel
domov in sva videla, da je to res.

“Naročite se na list Ave Maria. Začnite
moliti k Mariji in k nji se zatecite. Marija
Vam bo gotovo pomagala,” sem ji dejal.

“Sem že naročena, samo zastala sem v
naročnini,” je odgovorila. “Dobro, pa pla¬
čala bom za nazaj in še za eno leto naprej
in z molitvijo se obrnila k Mariji!”

Čez eno leto sem prišel drugič v naselbi¬
no. Ženska me je čakala že pred vrati. “Mr.
Mladič, pojdite sem,” je rekla in šel sem.
Vsa vesela in srečna pripoveduje, da so vsi
križi minili.

“Kaj pa s sinom?” jo vprašam, ko sem
se spomnil, kaj je bilo lani. “Vse dobro!
Že dela. Zdrav je. Po Ave Mariji me je Ma¬
rija uslišala. Do smrti bom v zahvalo na¬
ročena na list,” je skoraj solzna pripove¬
dovala.

Uspeha v Kansas City pa nihče ni bil
bolj vesel kot Father Perše. “Kako je, Mr.
Mladič?” me je nagovoril, ko sem prišel
k njemu. “Prosim, povejte mi čisto odkri¬
to, kako ste našli.”

“Izvrstno, Father!” sem mu ves vesel od¬
govoril in povedal vse, kar in kakor sem
doživel v fari.

“To me pa veseli,” pravi smeje. “Sedaj
bom pa zidal novo cerkev!” To je bil zače¬
tek zidave nove cerkve v Kansas City, na
katerega sem ponosen tudi jaz še danes.

Ostal sem v naselbini še nekaj dni, ker
mi ljudje kar niso pustili oditi, zlasti Mr.
Majerle je bil tako vesel, da mi ni pustil.

Šel sem po celi Ameriki potem ne enkrat,
pa kaj takega, kar sem doživel v Kansas
City, nisem nikjer več doživel. Še danes
sem vesel tega in zato ob 40-letnici Ave
Maria to povem javnosti in se še enkrat do¬
bri naselbini v Kansas City zahvalim za
vse to. Bog jo živi.

(Še drugi stari pijonirji naj pišejo svoje
spomine na Zapeček. Z veseljem jih bomo
objavili. — Uredništvo) ,

CLEVELAND, O. — Piše Josephine Ko¬
cin: Prečastiti očetje frančiškani! Po dol¬
gem času se Vam spet oglašam na Vašem

MOLITE

za naše pokojne naročnike:

FRANK URBIHA, Eveleth, Minn.

URŠULA ZNIDARSICH, Eveleth, Minn.

JOHN TOMAŽIN, Virginia, Minn.

MICHAEL ŠPEHAR, Duluth, Minn.

MRS. J. FALE Chicago, 111.

JOS. MARINČIČ, Cleveland, Ohio
KATHERINE KOCHEVAR, Joliei, Illinois
ANNA BUCHAR, Joliet, Illinois

VICTOR KRANJC, Waukegan Illinois

MARTIN VIČIČ, Cleveland, Ohio

32

AVE MARIA

Zapečku. Kako se kaj imate tam v Vašem
lepem Lemontu? Upam, da boljše kakor
tukaj v Collinwoodu, ker tukaj nas je tarla
en čas huda vročina, pa sedaj je ža en ma¬
lo boljše.

Sem malo zamudila za Vaš Baragov
klub, pa Vam tukaj pošiljam spet pet do¬
larjev za ta naš lepi dom, da bi bil vsaj
kmalu dokončan. Ljubi Bog daj dosti po-
snemalcev in dobrotnikov.

Zdaj pa pošiljam en lepi pozdrav naši
ljubi Gospe Mariji Pomagaj lemontski za
njen god in praznik, ki je že blizu, njeni le¬
pi rojstni dan, mali šmaren. S tem pozdra¬
vom jo počastimo kot našo dobro Mater.
Vsaka zemeljska mati je počaščena od svo¬
jih otrok za vsaki rojstni dan. Marija je
tudi naša prava Mati. Tudi njo moramo po¬
častiti za njen rojsten dan. Ona bo nam
prišla na pomoč v vseh potrebah. Torej
dajmo ji pozdrav:

V HVALEŽEN SPOMIN

*

MICHAEL ŠPEHAR

Zatisnil je svoje zemeljske oči v sredo, 15. sept,
tega leta, v mestu Duluth, Minn. Nekako deset dni
pred smrtjo sem bil pri njem. Mož je veliko trpel
v svoji bolezni in se mi je usmilil, ker je vsakih
par minut občutil strašne bolečine v nogi. Tedaj je
vedno pogledal na križ in rekel: "Samo na križ po¬
gledam, ki je vse moje upanje, in naj se zgodi bo¬
žja volja."

Pokojnega sem poznal že 30 let ter je bil vedno
isti močni katoliški mož, ki se ni nikdar oddaljil
od svojega katoliškega prepričanja, pa naj so dru¬
gi rekli, kar so hoteli. Bil je mirne in tihe narave,
a kadar je spregovoril, je lahko vsak spoznal, da je
vse dobro premislil, predno je kaj povedal. Več¬
krat sem se čudil, kako so ga njegovi že odrasli
otroci poslušali in spoštovali, Imel je tudi lepo na¬
vado, da je pri imenu Jezus vedno dostavil: "Bodi
mu čast in slava!" Brez tega dodatka ni sprego¬
voril najsvetejšega Imena.

Pred par leti sem tudi spoznal, kako zelo je
cenil sveto mašo. Ko ni mogel več delati ter je le
nekaj malega pokojnine dobival, je prišel nekega
dne njegov sin k njemu in mu dejal: "Ata, v to¬
varni prosi gospodar, če bi prišli zopet v tovarno.

Stotisočkrat bodi počeščena, o Marija
božja Mati, kolikor je zvezd na celem sve¬
tem nebu, hči nebeškega Očeta, Mati Sina
božjega, nevesta svetega Duha, živ tem¬
pelj božji, same svete Trojice! Ta pozdrav
vzemi od nas, Marija, za Tvoj lepi rojstni
dan.

Zdaj še Vam kličem: Bodite pozdravlje¬
ni, vsi očetje frančiškani in vsa lemontska
družina!

BRADDOCK, PA. — Piše Mary Petelin:
Dragi očetje! Poveste, da je 40-letnica,
kar je Ave Maria ustanovljena. Čakajte,
jaz sem se poročila leta 1906. Cez eno leto
in pol so prišli Rev. Zakrajšek v moj havs
in sem se naročila na Ave Maria. Ji privo¬
ščim še 40 let in še naprej.

Pozdravim Rev. Zakrajška, ko ima 50
letnico, da bi ga Bog ohranil še mnogo let
in tudi škofa Rožmana.

toda bi samo pri vratih sedeli in pazili, da bo vsak,
ki pride notri, imel svoj znak pripet na obleki."
"Počakaj, sinko," mu je odgovoril oče. "Bom pre¬
mislil danes, jutri ti bom pa odgovoril." Drugo ju¬
tro pokliče sina in pravi: "Veš, vse sem dobro pre¬
mislil. Ne bom šel. Precej velika družina je bila
pri nas. Jaz in mama sva težko delala, da sva vse
preživela, sedaj ste pa vsi odrasli. Pokojnino, ki jo
dobivam je res mala, tudi je vse tako drago, pa za
naju z mamo bo že; saj sva navajena skromno ži¬
veti. Dokler ste bili otroci majhni, sva morala de¬
lati, jaz v tovarni, mama doma, in k sveti maši ni¬
sem mogel drugače kakor samo ob nedeljah. Sedaj
pa hočem tudi za dušo malo poskrbeti. Sedaj lahko
grem vsak dan k sv. maši in k sv. obhajilu ter
opravim križev pot in to je meni več vredno kot
vsi tolarji, ki bi jih zaslužil. Da bi sedaj vse to
opustil zaradi tolarjev — ne, tega pa ne!"

Na ta pogovor sem se takoj spomnil, ko sem sli¬
šal, da je ta mož umrl. Dobra dela je vzel s seboj,
dolarji mu pa n? bi nič koristili. Res lep zgled,
mnogim v pouk, ki celo ob nedeljah pol ure ne do¬
bijo za mašo, ampak ves dan delajo, kot da nima¬
jo duše, in mislijo, da bo vse narobe, če svojega
dela prav v nedeljo ne izvršijo.

Pokojni je bil do zadnjega časa zastopnik naše¬
ga lista. Naj mu Bog in Mati božja za vse obilno
poplačata. Družini pa izražamo iskreno sožalje ob
izgubi tako dobrega očeta.

BRAT ANTONIN

BOG PLAČAJ, DOBROTNIKI

DAR LISTU — Po $5: M. Jerič. — Po $3: Mrs.
Drašler. — Po $1: M. Kolenc.

ZA SEMENIŠČE IN DRUGO — Po $5: C.
Mar. It, J. Novak, M. Kuhar. — Po $2.50: C. Kas¬
telic, H. Maren, S. Kobilly. — Po $2: A. Zupan¬
čič, A. Kochevar. — Po $1.50: Mrs. M. Cinco,
Mrs. M. Nemgar M. Ariach. — Po $1.25: R. Ka¬
plan. — Po $1: Mrs. H. Maren Mrs. A. Stopar,
M. Kovach, J. Marolt, J. Makse. — Po 50c: T.
Urbiha, M. Stariha. F. Zbasnik.

ZA ROMARSKI DOM. — Po $30: A. Gorkoš.
Po $25: J. Potokar. — Po $22: P. Chemažar. —
Po $10: Mr. Mrs. Frank Intihar. — Po $5: M. Le¬
var, Mr. J. Centa Sr., Mr. J. Centa Jr., I. Haj¬
dinjak. — Po $4: P. Ausez. — Po $3: L. Glavač.
— Po $2: M. Pogačnik.

ZA LUČKE — Po $3.50: Miss S. Kerch. — Po
$3: Mr. J. Hočevar, A. Kozel. — Po $2: A. Os-
tronič, M. Rangus. — Po $1.50: J. Dedek M.
Tkalčič, A. Jesenovec. — Po $1: U. Trtnik, M.
Gcrup, Mrs. F. Kastigar, M. Sivic, Mrs. F. Jaku¬
lin, A. Skolar, A. Somrak, N. N. Mrs. M. Mari¬
no, F. Lavrich, M. Šircelj, M. Kovach, Mrs. F.
Kastigar, Mrs. L. Zupec, F. Fink. — Po 50c:
Mrs. F. Bachnik J. Intihar, J. Petek, F. Kvater¬
nik, M. Stukel, F. Vertin, J. Repar, L. Belaj, M.
Jerič, M. Papež, J. Tushar, F. Tomšič, M. Mrak
V. Deslič, F. Dropp, A. Plemel, H. Galičnik, A.
Čajnar, M. Tersar R. Kaučič, F. Japel, K. Ko¬
lenc, M. Ambrcse, M. Kolenc. — Po 25c: M. I'a-
dic.

ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA — Po
$40: F. Garvcda. — Po $10: J. Barbish, Mrs. C.
G*l.‘nar. J. Plut, A. Mahne, J. Prijatel.

ZA BARAGOVO ZVEZO — Po $5: M. Jerič.
— Po $2: M. Tkalčič. — Po $1: M. Papež.

ZA SV, MAŠE — Po $70: A. Jarc Jfr — Po
$4''* Mrs. M. Kranjc. — Po $3C: F. Vičič. — Po
$15: A. Vidmar M Gorup. — Po $10: O. Lcn-
char Mrs. F. Dunn, J. Ravnik, Mrs. P. Persche,
Mrs. A. Stopat. — Po $3.50: A. Bogolin. — Po
$5: A. Jursinovič, Poje Fam., F. Kuhar, M. Ho-
chevar, A. Gale, Mrs. U Eudič, F. Mačerol, Mrs.

A. Princ, Mrs. J. Furlan, M. Yenc J. Novak, K.
Toporiš, U. Črnkovich. — Po $2: F. Selak, R.
Pozlep, Mrs. Simonišek. — Po $3: T. Lekan, R.
Chucnik, J. Novšek, M. Ambrož, F. Vraničar

M. Plut, M. Gande, Mrs. Obersiar, M. Rangus,
Mrs. F. Karsnick, Mrs. L. Zupec. — Po $2.50:
Mrs. F. Jalovec, V. Kamnikar. — Po $2: Mrs.

E. Zaubkovec, A. Kozel, H. Galičnik, J. Vesel,
G. Repp, T. Umek, J. Kerzič, Mrs. Simonišek,

F. Jakulin, F. Holst, Mrs. M. Alduk, Mrs. J.
Sedmak, T. Urbiha, M. Stukel, M. Matkovich,

N. N., F. Majerle, A. Starich, M. Sivic, F. Košir,
N. N., F. Bresnick. — Po $1.50: Mrs. M. Nem¬
gar, M. Peček. — Po $1: A. Blachart, H. Araus,

B. Eevec, I. Majnik, Mrs. F. Kastigar, J. Murn,
J. Intihar, J. Petek, F. Kvaternik, A. Zakraj¬
šek, A. Mihevc, R. First, A. Plemel, Mrs. H. Zo¬
re, Mr. J. Hočevar, A. Skolar, A. Somrak, A.
Čajnar, J. Janežič, M. Tersar, Mrs. F. Kasiigar,
J. Hočevar, F. Pogačnik, M. Kolenc.

ZAHVALE

Zahvaljujejo se Bogu, Materi božji, Mariji
Pomagaj in ljubi Mariji na Brezjah za pridob¬
ljene milosti:

F. Pogačnik, A. Kozel, M. Yenc, C. Marolt,
M. Sivic.

ANKA SCHUSTER 4 49
1012 D1LLIMGHAM AVE.

SHEB0YGAN, WIS.

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

DS

II 48 132,948

Kakor je že vsem ~nano, lemontski frančiškani, zidamo dolgo
zaželjeni romarski dom. Delo smo kar sami prevzeli, ker bi bili
stroški preveliki, ako bi to delo izročili kontraktorju ali kakšni
zidarski kompaniji.

Zgornja slika kaže prvotni načrt za romarski dom. Sedanji
načrt je precej spremenjen, ker bo stavba dvakrat večja kot pa
smo jo od začetka v mislih imeli.

Romarski dom bo obsegal dve nadstropji s štiridesetimi pri¬
vatnimi sobami. V sili bodo lahko štirje Ijvedje spali v eni sobi.
Zraven privatnih sob bodo še dve večji spalni sobi, vsaka z dvaj¬
setimi posteljami.

Ravno na sredi romarskega doma bo velika dvorana, ki bo
lahko služila za obednico, za razne seje, shode, duhovne vaje, itd.
Po dolžini bo ta dvorana devetdeset čevljev, po širini petdeset
čevljev, visoko pa bo dvaintrideset čevljev. Zraven te dvorane bo
kuhinja.

Blizu vrat bo sprejemna soba, v kateri bodo na prodaj razni
nabožni predmeti, kakor na primer rožni venci, molitveniki, sve-
tince, kipi, itd. Torej teh reči ne bomo več prodajali v Ave Maria
ofisu.

Romarski dom bo zidan z opeko, ki bo iste barve, kot je naš
samostan.

LEMONTSKI FRANČIŠKANI.