aaiaataiiWiJi ŠTEV. (NO.) 24 LETO (VOL.) XII NOVEMBER 27th, 1920 AVE MARIA. Izhaja vsako drugo soboto Published every second Saturday b-' FRANCISCAN FATHERS in the interest of the Order of St Francis. 1852 W. 32nd PL. CHICAGO, ILL. Naročnina $2.00 na leto. — Subecribtion Price $2.00 a Year. Published and distributed under permit (No. 650). authorized by the Act of Oct. 6. 1917. on file at the Post Office, of Chicago, 111. By order of the President. A. S. Burleson. Postmaster General. Entered as second-class mater Oct. 20, 1919. at the post office at Chicago, 111.. under the Act. of March 3, 1879- Acceptance for mailing at special rate of Oct. 3, 1917. authorized October 25, 1919- V ZALOGI "AVE MARIA" IMAMO SLEDEČE KNJIGE: VELIKA ZALOGA KNJIG. Iz Evrope smo dobili te dni nad 500 zavojev najrazličnejših slovenskih knjig. Tako imamo sedaj največjo slovensko knjigarno v Ameriki. Kar se pri nas ne dobi, to se v Ameriki sploh ne dobi, kar se tiče slovenskih knjig. V zimskih večerih ni prijetnejše zabave, kakor je lepa in koristna knjiga. Mi smo vse premalo do sedaj pazili na to, da bi se bili izobraževal^ Zato pa marsikedo v Ameriki, z ni tako napredoval, kakor bi lahko, ako bi bil kaj več z»al. Danes velja pravilo: Koliko znaš, samo toliko veljaš. Zato rojaki sežite po bogati zbirki slovenskih knjig in izobrazujte se! Za danes priporočamo: DVA KRASNA BISERA V NAŠEM LEPOSLOVJU. Naš samostanski slavček Mali Elizabeta Kremžar, uršulinka iz Ljubljane nam je poslala te dni večjo zalogo svojih Poezij in sicer prvi zvezek, ki nosi naslov. "Iz moje celice" in drugi "Cvetje na potu življenja". "Iz moje celice" je zbirka najlepših biserov slovenske, poezije. Tu je zbrala častita pesnica 82 svojih, lahko rečemo, najlepših pesmic. Teh Poezij smo se zveselili, ker se resnemu in treznemu človeku že gabi vedno citati v Poezijah same zaljubljene izlive bolnega mladega in dostikrat pokvarjenega srca, kjer je v resnici tako malo poezije in tako malo resnobe in še manj estetike. Zato se človek v resnici oddahne, ko začne citati te prelepe pesmice. Ta zbirka je razdeljena v dva dela, v prvem delu "V svitu večne luči" je zbrala krasne pesmice o presv. Zakramentu. Tu je pesnica izlila vso svo- jo rodovniško dušo prave neveste Kristusove, ki ve, za kaj je stopila v red in ki pozna Onega, katerega ljubi duša. Ko človek č>ta te izlive polne duše, mu nehote zagori srce ljubezni do Onega, ki gori za nas v naših tabernakljih. Zato je ni lepše tvarine za kako premišljevanje pred presvetim zakramentom, kakor vsaka teh pesmic. Vzemi to knjigo in pojdi "V svit večne luči", preči-taj popasi in premišljeno katerokoli teh pesmje, premisli vsako besedo, vsako vrstico in videl boš kako globoke so te pesmice, kako polne žive vere in kako prepojene z gorečo ljubeznijo, s tako, kakoršno hoče od nas naš gospod Jezus. Prečitaj na primer ono: "Prah si dvignil , . .", ali "Blažena jutra", "Srečanje" itd. "Resa mystica — Roža skrivnostna" je drugi del teh poezij. Tu so Marijine pesmice, Noben otrok bi ne mogel z tako prisrčno, tako ljubko, tako ljubez-njivo govoriti s svojo materjo, kakor govori Mati Elizabeta z Marijo, svojo nebeško materjo. "Med limfcarji" je tretji odelek, ki obsega razne pes'nice in izlive dz samostanskega življenja. "Kjer mirte cveto" je oddelek raznih pesmic, ki .so enako polne najlepše in najmilejše poezije. Da. ko smo prečitali to celo knjižico, smo vskliknili: To je, kar se imenuje poezija! in kar je poezija. Ne moremo dovolj priporočati našim rojakom., da sežejo po tej krasni knjižici. Postala bode gotovo njih najlub-ra knjiga, katero bodo z največjim veseljem rabili vedno, kajti te pesmice so vzete tako naravnost iz dna slovenske nepokvarjene duše, da se vsako nepokvarjeno srce naslaja ob njih, kakor ob najpri/etnejši in najslajši godbi. Zato. rojak, naroči si te Poezije in prepričal se boš sam! "Cvetje na potu življenja" se imenuje drugi zvezek poezij Matere Elizabete Kremžar. — Vsebino teh poezij naznanja sama pesnica na prvi strani tako-le: "Šopek slavnostnih deklamacij, srčnih in blagih pastitek ob slavnostnih godovih in drugih spominskih dneh", Pri-rl jani sta tudi dve igri oziroma dramat-fi'-a prizora: "Jezušček med cvetjem" in "Osmero blagrov". Nekaj krasnega posebno za- naše šolske prireditve. Pri- ejana je tudi glasba za posamezne pesmice. Tudi to zbirko priporočamo vsem rojakom. Prepričani smo, da se je bodo zveselili tako, kakor smo se je nji. .........................................................murni...... FRANCIS D. NEMECEK FOTOGRAF Sc priporoča Slovencem 1439 W. 18th St. Chicago. lit Telephone: Canal 2534 --j 1 PROŠNJE IN IZJAVE Rojakom, kateri želijo dobiti svoje sorodnike iz stare domovine v Ameriko izdeluje MIHAEL ŽELEZNIKAR slovenski javni notar v uradu "EDINOST" Pišite za pojasnila na: "EDINOST" 1849 West 22nd. Street, CHICAGO, ILL. FRANK SUHADOLNIK veliko stori za "Ave Maria" in "F.dinost". On je zastopnik za ta dva lista. Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem. — On ima Wliko zalogo obuval Zanesljiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave. CLEVELAND. OHIO. I..,.. »voaxMKH«1 —-------^w.....^...........^.^^^^f f , , , r TO999000 Slovenski zobozdravnik J 1 DR. M. JOSIP PLESE t Orrtinira od io- ure zjutraj do 8 ure zvečer. Ordinira tudi izven določenih ur po i dogovoru- £ Specialist in Bridge Work and Gold inlays 2399 SILVER STREET. BROOKLYN. N. Y. NOVEMBER 27th, 1920 LETO (VOL.) XII ŠTEV. (NO.) 24, Naročnina za celo leto za Ameriko $2.00 Naročnina za pol leta za Ameriko $1.00 za Evropo za Evropo List v obrambo sv. vere med Ameriškimi Slovenci, Nekoliko prijateljskih besed. NAJVEČJA DOLŽNOST ^X^l" Pod besedo "katoliški tisk" pa razumevamo ona katoliška tiskovna podjetja in društva, one katoliške liste in časnike, knjige in brošurice, katere izdajajo katoliški možje z dovoljenjem in odobrenjem cerkvenih oblasti, in sicer z namenom v razširjenje in ojačanje katoliške misli, v obramba katoliške vere, cerkve in cerkvenih naprav Taka podjetja, taki listi in časopisi so moderne trdnjave katoliške resnice in pravice med narodi. Iz teh trdnjav se katoliški uredniki kakor prvobojev-niki izpostavljajo v obrambi resnice, pravice in vere. Iz teh trdnjav branijo ono sveto cerkev, nevesto Kristusovo, katero nam je naš Zveličar zapustil na zemlji, da nas uči in vodi k večni in časni sreči. Iz teh trdnjav katoliški časnikarji razkrinkujejo sovražnike božje, ki se skušajo vriniti v čredo božjo in sicer v ovčji obleki, pod krinkami raznih navidezno lepili naukov in fraz. ]/ teh trdnjav katoliški uredniki podučujejo nevedne, svare zašle, kličejo na pravo pot resnice in pravice in poštenega življenja narode in ljudstva, svare pred zmotami, sploh opravljajo ono vzvišeno službo, katero so vršili nekdaj apostoli in katero, še vrše razni misijonarji kot oznanovavci sv. evangelija. Sveta cerkev potrebuje dandanes nujno teh trdnjav. Hrez njih bj bila izročena na milost in nemilost svojih najhujših sovražnikov. Dandanes vse bere! Tako katoliški časnikar doseže tisoče, ki bi drugače nikdar ničesar ne culi o resnici, ker jih ne doseže ne pridigar, ne mašnik. Katoliški list, časnik ali katoliška knjiga pride za človekom v njegovo hišo, sicer kot mrtvi, vendar kot najbolj zgovorni pridigar in apostol- Duhovnika bi marsikak zaslepljenec iz hiše spodil, Id i ga ne sprejel, bi mu ne dovolil besede, bi ga ne poslušal. Kato-!'ški list vzame v roke in ga bere in tako nekako posluša tega apostola, ko bi nobenega drugega ne. Vzemimo na pr. naš list "Ave Maria". Vsako številko prečita povprečno nekako 20 tisoč Slovencev. To-raj pridiga ta list vsakih štirinajst dni najmanj dvajset tisoč poslušavcem, to je toliko kakor povprečno 25 duhovnikov skupaj. Pri tem številu pa ne smemo pozabiti, da je veliko takih, ki bi nikdar duhovnika ne Poslušali, ako bi jih hotel o čem podučiti. List pa vzamejo v roke in ga bero, če tudi iz radovednosti, in bero tam resnice in pojasnila na njih zmote. Ali ni v resnici katoliški list najboljši pridigar? V resnici pravi apostolj ? Vzemite še celo naše podjetje, vse naše publikacije: "Ave Maria", "Edinost", "Glasnik", "Koledar". Te čita povprečno nekako 40 tisoč rojakov. Toiaj 40 tisoč ljudi čita naša izvajanja, naša pojasnila na razne zmote, bere naša navduševanja za dobro in za krščansko življenje- Mislite, da bode to brez vspeha ostalo? Ali ne zasluži toraj katoliški tisk vse podpore vsakega zavednega katolika? Ali ni v resnici najbolj zaslužno in najbolj plemenito dobro delo podpirati tega apostola božjega prvobojevni-ka svete cerkve? Da, ali ni toraj dolžnost vsakega katoličana, da podpira to velikansko in težko delo za Boga in za bližnjega? AFOSTOLAT TISKAJe tora^ na^a najve^a m°derna dolžnost, pa tudi naša največja sedanja potreba. Apostolat —• apostoljstvo tiska, to je izdajanje katoliških publikacij in pa! podpiranje katolikov tega izdajanja finančno z denarjem, z dopisi, z razširjenjem, toraj z eno besedo: zveza vseh katolikov s svojim katoliškim časopisjem v skupno apostoljsko delo za Boga in bližnjega je apostolat tiska. Apostolat tiska je ona vzvišena apostoljska služba, katero vrši katoliško časopisje med narodi sveta. Apostolat tiska je eden najvspešnejših in najvzviše-nejših modernih načinov reševanja neumrjočih duš za Boga, razširjanja božjega kraljevstva na zemlji, vnema-nja ognja ljubezni do Boga v srcih narodov, kakor tudi delovanja za blagor človeškega rodu, za blagor bljiž-njega. Apostolat je zato najvspešnejši in najbolj pravilni način delati dobro. Ako daš revežu kruha, si gotovo storil dobre delo. Toda še boljše je, če mu daš več! Reši ga moralno, dvigni mu srce, dvigni mu dušo, daj mu vere, pokaži mu pot k Bogu, pa si bode devetdeset odstotkov teh revežev kruha kmalu samo našlo. Kaj pomaga dostikrat moralno propadlemu samo košček kruha? Pomagaj mu tako, da mu boš res pomagal! Človeški rod je bolan in reven. Pomagajmo mu, rešimo ga moralno!! Dajmo mu veliko tečnega in krepil-nega duševnega kruha — katoliškega tiska. VSI ZAVEDNI KATOLIKImed vsemi narodi po vsem svetu, se tega jasno zavedajo. Katoliške tiskarne, katoliški listi in časniki, katoliške knjige rastejo iz tal kot gobe po dežju. Kako veselo znamenje je to! Kako to napolnjuje vsakega rodoljuba in katolika z novimi nadami in novimi upi na boljše čase, da se bodo zacelile duševne rane, na katerih trpi sedaj človeški rod! Te dni smo dobili iz rok nekega katoliškega promi-nentnega moža, zdravnika Dr. Willmana iz St. Joseph, Mo okrožnico in male brošurice, katere je ta zavedni katoliški mož razposlal z namenom, da bi organiziral vse zavedne katolike v "apostolat katoliškega tiska", v močno organizacijo za katoliškimi tiskovnimi podjetji. Ta gospod je posvetil ves svoj prosti čas, ki mu preostaja od zdravniške prakse, temu vzvišenemu vprašanju in ga proučuje od vseh strani, zlasti, kako bi našel pravi način vpešne organizacije. Obeta, da bode v najkrajšem času predložil našim škofom, katoliškim listom in katolikom konkreten predlog, kako bi se ta velika ideja speljala v veliki svetovni meri. Prostor tukaj nam ne dopusti, da bi razpeljali vse njegove misli, vendar pa ne moremo drugače, kakor da izrazimo veliko veselje, da so se tega velevažnega vprašanja lotili tudi možje lajiki sami. To kaže, da so se najširše katoliške mase začele zavedati velikanskega pomena katoliškega tiska. To kaže, da se je začela širiti katoliška zavest, katoliška ideja- Če se pa enkrat začne širiti zavest, širilo se bode tudi delo in širil se bode tudi katoliški tisk, s katoliškim tiskom pa tudi kraljestvo božje na zemlji. MI AMERIŠKI SLOVENCI se7tudl,;tem prtljamo- Z velikim veseljem in zadoščenjem smo zlasti letošnje leto opazili med našim narodom v Ameriki nov duh, novo zavednost. To, kar je bilo lani še popolnoma nemogoče, to je letos že resnica, na Pr. drugi verski list. In to zanimanje med našimi katoliškimi možmi in ženami, da celo med mladino in otroci za dober tisk, kako je to razveseljivo! Kako krasno znamenje prebujajoče se katoliške zavednosti med nami ameriškimi Slovenci so razni številni dopisi o tem vprašanju po naših listih, na pr. protest slovenske naselbine v Soudan, Minn., krasen predlog Mrs. Bevca iz Canonsburga, Mr. Intiharja iz Clevelanda, Mr. M. Blutha iz Jolieta, Mr. Tomca iz Johnstowna, Mrs. Pregleta iz Gilberta, Mrs. Globočnika iz Chisholma in drugih veliko. Ali ne napoveduje vse to novih boljših dni za katoličanstvo med nami? Da. mi smo vedeli, da bode prišlo do tega, ker smo zaupali na Marijo. Po Mariji se je še vedno prišlo k Jezusu. SEDAJ PA NA GLOBOKO:- --- nase lepe časopise in liste. Kakor hitro dobimo še enega stavca na "linotype" stroj, začnemo takoj s trikratno izdajo lista "Edinost", kar bode pomenilo velik napredek v našem katoliškem časopisju- "Glasnik Presvetega Srca" se nepričakovano hitro širi. Samo prve tedne je prišlo nad 1100 naročnikov nanj. To je nekaj izvanrednega! "Ave Maria" krepko širi svoje korenine ljubezni in navdušenja za se po slovenskih naselbinah, hišah in srcih. Tako ostane še četrto podjetje, o katerem smo pa spregovorili nekoliko v "Koledarju Ave Maria". To so pa "katoliške brošurice". KATOLIŠKE BROŠURICE 0 najnovejf č:lsovmh vprašanjih so močan faktor v boju za resnico in vero. Teh še nimamo. "Zveza Katoliških Slovencev" ima v svojem glavnem namenu te brošurice. Ko bi se toraj ta organizacija pokrepila, razširila in razplela po slovenskih naselbinah, pa bi se dalo še to doseči. "AVE MARIA' 379 Opozarjamo drage rojake na to prepotrebno stvar! Naj prouče, kar smo pisali v "Koledarju" in naj se izjavijo- VNOVIČ OPOZARJAMOna ,misel Mrs- B7a ff zborovanja vseh ljubiteljev katoliškega tiska, zlasti naročnikov in dobrotnikov lista "Ave Maria". Koliko bi se dalo na tem shodu lepega in koristnega ukreniti! Vprašanje je samo, so li naše razmere že ugodne za tako krasno stvar? Slovenski katoliški shod v Ameriki bi bil nekaj velikanskega, ko bi se mogel doseči. Toda razmere zanj še niso ugodne. Tako tudi za tak shod ne. Misel je res lepa, toda prisiliti se ne da ničesar. Vse se mora naravnim potem lepo razviti. Dokler se za take misli ne zavzame širša masa ljudstva, vzemimo v tem slučaju, dovolj zavednih katoliških mož in žen, je težko o tem kaj ukrepati. To se bode doseglo, ako se začno razni navdušeni možje in žene oglašati z dopisi in se zavzemati za stvar. PRED VSEM PA NA DELOza nabiranje naf;iikov našim listom. Sedaj je čas za to1 Naj bi vsakdo storil kar je predlagal Mr- In-tihar: Vsaj vsak enega naročnika do Božiča! ROJAKI:- VAŽNO NAZNANILO. Naznanjamo vsem dragim čitateljem, da bomo z novim letom začeli izdajati "Edinost" najprej redno vsaki teden dvakrat in v najkrajšem času potem pa trikrat na teden. Radi tega bomo Pa primorani povzdigniti naročnino na $3.00. Poleg tega bomo pa tudi preuredili glede lista "Ave Maria" in "Koledarja Ave Maria". Opazili smo, da se vsak naš naročnik naroči vsako leto tudi na Koledar, toraj imajo s tem naši naročniki samo dvakratno delo, ker morajo Koledar še posebej naročati. Tudi za zastopnike je jako težko. Od januarja dalje bosta pa list "Ave Maria" in "Koledar Ave Maria" skupaj eno. Zato bode stal list "Ave Maria" od januarja dalje skupaj s Koledarjem $3.00 na leto. List "Glasnik" bode ostal pa kakor do sedaj $i-oo na leto. Vsi trije listi in Koledar bodo toraj stali od januarja dalje $7.00. Ker bi pa radi do novega leta povzdignili število naročnikom vsem trem listom, zato pa smo sklenili, da damo do novega leta 1921. vse tri liste in Koledar skupaj za Ali imate naročeno "EDINOST"? Ako je nimate, takoj sedaj se vsedite in jo naročite vsaj za po-skušnjo, za nekoliko mesecev. Ako jo boste enkrat začeli citati, nikdar več brez nje ne boste mogli biti. "EDINOST" je odločno katoliški list, zato ga mora vsak slovenski katoličan naročati in čitati. "EDINOST" je delavski list, zato ga mora vsak slovenski delavec pridno čitati in naročati. "EDINOST" je narodni list, zato ga mora vsak narodnjak in domoljub pridno naročati in čitati- Si toraj katolik? NAROČAJ IN ČTAJ "EDINOST"! Si toraj delavec? NAROČAJ IN ČITAJ "EDINOST"! Si toraj rodoljub? NAROČAJ IN ČITAJ "EDINOST"! $6.00 pa naj kedo naročnino samo ponovi, če mu tudi ni potekla, ali pa ako se na novo naroči. Zato hitite, rojaki, sedaj! Poravnajte svojo naročnino. Pridobivajte nam novih naročnikov! En cel dolar prihranite, ako se takoj naročite! SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS ij49 W. 22nd St. Chicago, Illinois. SPOMINI IZZA TEŽKIH Ksaver Meško: V PRIČAKOVANJU- Prvi večer sem legel brez večerje. Drugo jutro so mi prinesli kavo iz kavarne, kosilo in večerjo iz hotela. Tretji dan ravno tako. Domislili so se me pa, ko so bili že vsi drugi siti. Tako sem čakal brez konca in kraja, po brezkončnem čakanju dobil vse mrzlo, plačati pa moral drago. Pa sem jim rekel: "Če ste me zaprli, mi morate dati hrano." "Kaj pa da! Menažo, kakor jo dobi moštvo-" "Mi je vseeno." Pa sem dobival vojrško hrano, včasih sicer malo čudno. Pravim nekega jutra poveljniku hišne straže, že stareješemu možu, ker vsak dan je bil drug: "Vi. gospod poveljnik, te kave pa ne bom pil. Naj mi jo prinese vojak iz kavarne, rad plačam." Poveljnik: "Le vzemite, pa pijte, kdaj za žejo; je itak sama voda." Najbolj nenavadna se mi je zdela večerja neke nedelje popoldne. Že ol) dveh smo dobivali ob nedeljah večerjo, ker so potem šli vojaki na sprehod in zvečer niso kuhali. Prinesli so mi skledico čaja, zraven pa ne kruha, ampak skledico — krompirja. Ne vem, je li to pariška kuhinja ali kaka-- Rev. Trunk je dobival hrano od doma in je navadno poslal vsak dan tudi meni kaj. V tem oziru nisem trpel sile. Sem pozneje v konfinaciji večkrat mnogo hujše pomanjkanje okušal nego v ječi. Dnevi so po.tekli počasi,. Najhujše so bile nedelje. V vseh mestnih cerkvah je prazniško-svečano zvonilo, iz svoje fare semkaj sem slišal slovesno pojoče glasove naših zvo- nov, ulicc so bile polne ljudstva, sami veseli ali nedeljsko-slovesni obrazi, mi pa smo sedeli za tesnimi zidovi, ko bi naj stali na prižnici i" oznanjevali blagovestje Gospodovo, ko bi naj ponavljali na oltarju daritev Gospodovo. Brez konca in kraja so se vlekli ti dnevi, ves dan je ležalo na srcu težko breme- Neprijetno je bilo tudi, ker nismo nič prišli na zrak. Enkrat na teden so prišli vojaki pomivat sobe. Tedaj so me spravili na stopnice, vodeče na podstrešje, ker vrata ali dvorišča ni bilo. Ko so vojaki delo dokončali, nazaj v sobo. Dan na dan smo hrepeneče čakali, da bi nas zaslišali. A dan na dan zaman. Na Sv. Jožefa praznik nas je obiskal vojaško policijski komisar Dr-Weiss. Cerkveniku Grafenanerju je očital kot najtežjo njegovo pregreho: ''Vi ste tudi tak panslavist?" Nikoli še do tedaj tega greha slišal ni. Župnika Trunka je vprašal, če je res dajal iz peravskega zvonika meni znamenja z nekako zastavico ("Mit einem Fetzen — s cunjo" se je izrazil samo). Seveda g. Trunku o taki cunji ni bilo nič znano. Bi jo jaz z Žile menda tudi težko videl. Navrh kake cunje pač treba ni bilo, ker tistih petindvajset minut razdalje bi že lahko stopila drug k drugemu, če bi si imela kaj važnega in nujnega povedati. K meni je prišel s kosom papirja-"To-le pesem ''An meine Uniform" smo našli med vašimi papirji. Ali tiče ta pesem vojaške uniforme?" — "Torej edino to ubogo pesmico so našli v vseh osmih zavojih" sem se začudil. "Ali je bilo vredno zaradi nje pregledovati in brati tako kopo papirja?" Pozneje sem pač videl, da so bile v mnogih spisih posamezna mesta rdeče zaznamovana n. pr. v konceptu črtice "Zadnja ura Mateja Prosena" priobčene v "Dom in Svetu" 1. 1919. št.3-6. Sreča da je bil konec moj zagovornik. V konceptu tolaži namreč spovednik umirajočega Mateja: "Res si hudo trpel. A trpel si za domovino, in plačilo v večnosti bo veliko!" Roka, ki mi je bila očitno naklonjena, je ob tem koncu naredila na rob kar tri rdeče črte. Tako so prejšnja grešna mesta izgubila na svoji teži in nevarnosti- lizmed nevarnih naklepov zoper Avstrijo, ki so jih sumili v mojih rokopisih in v mojem dopisovanju, je torej naposled ostala samo ta nedolžna pesmica. Omenil sem g. komisarju, ki je sicer nastopal zelo dostojno in prijazno, da vendar mora že vsebina govoriti sama za-se in pričati, da ni v nikaki zvezi z vojaško uniformo — svetejša je bila tedaj ta uniforma od Najsvetejšega v Tabernaklju. Povedal sem gospodu zgodovino te pesmi: Poslal mi jo je župnik iz Osoj, Nemec Franta, kakor več drugih nemških pesmi, ki so bile isto-tako med zaklenjenimi papirji. G. župnik je bil svoječasno obsojen na osem dni zapora, ker si je v nekem celovškem listu malo prehudo privoščil osoj, poštarico, ki je skazova-la preočitno in preobilno ljubezen vojakom osojske žrebčarne. V ječi pa je zahteval: :"Dajte mi obleko, kakršno dobe drugi kaznjenci, da si svoje v ti nesnagi povsem ne uničim -AVE MARIA" 38I in prinesem še jetnišnične golazni domov-" Res so mu jo dali. A župnik, duhovit, sarkastičen in pesniško navdahnjen mož, se je v pesniški obliki ponorčeval iz te svoje nenavadne uniforme. Edino ta pesem je še delala skrbi vojaškemu sodišču! Napisal sem tri vrste protokola, kjer sem razložil zgodovino nevarnega pesniškega proizvoda, in g. komisar je z obema aktoma odšel. Za prvi teden nam je eden stražnikov prinesel vest, da nas nameravajo na Sv. Jožefa dan izpustiti. Ko smo videli, da so izmed vseh mnogoštevilnih denunciacij in obtožeb ostale le brezpomembne malenkosti, smo mislili, da nas bodo res takoj iz pustili. Pravično bi bilo, a pravice tedaj v Avstriji ni bilo- Menda so bili pri vojaškem sodišču v zagati, če so ti ljudje vobče imeli kaj sramu in jim je še kaj govorila vest. Izpustiti nas takoj po osmih dneh in nas pustiti očitno hoditi po mestu, bi bil vendar dokaz, da so se hudo zaleteli. Tega pač niso marali priznati. Zato so nas pustili v zaporu do 4. aprila. V prostoti. 4. aprila zjutraj grem po hodniku, kar stopi iz svoje celice cerkvenik Grafenauer. Stražil nas je ravno dober slovenski fant, pa mo Grafenauer nagovori in pravi: "Cisto so pozabili na "as- Ne zaslišijo nas, ničesar nam ne povedo, kaj nameravajo z nami. Do konca vojske bodo nas držali v zaporu, ali pa nas nekega dne kratkomalo pobesijo." Solze so se mu vsule po licih. Razumel sem jih. Mnogoštevilno fami-lijo ima doma, pa mora po nedolžnem sedeti tukaj, brez dela, brez zaslužka. Smilil se mi je tem bolj, ker sem ga poznal, kako miren mož in kako skrben oče da je. Poskusil sem ga tolažiti- A kaj posebnega ali kaj določenega sam nisem vedel in sem sam pričakoval dan na dan z večjo nervoznostjo, da bi nas končno vsaj poslušali. "Gospod župnik", me je prekinil sredi mojih tolaži), "ali bi me spo- vedali. Bom vsaj na vse pripravljen". "Srčno rad." Prosil sem vojaka, da je stopil za čas v celico, naš Miha pa je pokleknil na stopnice, vodeče na podstrešje, in sva lepo opravila. Mnogo mirnejši in veselejši je bil, ko sva se ločila. Solze so mu pa vedno tekle. Kar pride ob desetih g. komisar Weiss in mi naznani "Lahko greste domov, a fare ne smete zapustiti, ker preiskava še teče-" K meni je prišel najnaposled. Govorila sva še nekaj časa. Med tem sta Trunk in Grafenauer že odšla. Ko sem prišel na ulico, je stal na drugi strani ulice seveda neizogibni avstrijski detektiv. — Bog ve, ima li Jugoslavija tudi toliko detektivov : če, jo bo prej ali slej tudi škrat vzel. Šel sem v sosedno trafiko po nekaj razglednic. Ker sem v trafiki znan, smo se nekaj minut pogovarjali. Pa je bil že detektiv notri. Cigaret je prišel kupovat- "Čas imaš" sem si mislil, ''le hodi za menoj." "Svoje župnije ne smeš zapustiti", so nam zapovedali. A že pri-hodni teden je prišlo od škofijstva povelje, da morava z g. Trunkom s far. Seveda gfroti vsem določbam kanoničnega prava. A kaj se hoče, kanonično pravo je le za nas male, za visoke ne. In pred militarizmom je ležalo tedaj vse v prahu. A saj danes ni nič drugače. Tako sem šel v konfinacijo, na najvišje fare na slovenskem Koroškem. Edino gore in nebo sem videl tam, a še tam je bil vedno avstrijski žandar za menoj. Tako je Avstrija mogla biti mirnejša, nisem ji bil več tako nevaren. .. . Sedemnajst mesecev je trajala konfinacija. . . . Uničiti nas je hotela Avstrija z ječami in konfinacijami. Uničena je zdaj ona, mi pa, Bogu slava, še živimo in se še borimo. . . . Konfiniran. V Javorje nad Črno, na najvišje ležečo najbolj gorato in od sveta najbolj oddaljeno faro na sloven- skem Koroškem da moram v pregnanstvo, je prišlo povelje od škofijstva, ki je bilo na slepo pokorno brezobzirnim in krivičkim vojaškim oblastem. Pa sem zaprosil za pettedenski odpust in odšel na Štajersko v prijetni nadi, da se med tem razmere morda izpremene in se ubranim Javorij. Ker nisem vedel, kako dolgo bo to pregnanstvo trajalo, nisem tudi vedel, kaj bi si naj vzel s seboj, ali bi si naj uredil tam kuhinjo ali ne, zlasti ker sem gospodarstvo na Zilji vendar moral obdržati. Sošolec župnik Volčič v Dravski dolini pod Dravogradom me je opo-tovano povabil, naj se kdaj zglasim pri njem in ostanem nekaj dni njegov gost. Zdaj sem se nameraval njegovemu prijaznemu povabilu odzvati in ga obiskati. A v Beljaku so mi, ko so mi dali pas za železnico — brez pasa se itak nihče nikamor geniti ni mogel — to željo briskno odbili in mi naročili, da se moram peljati naravnost v rojstno faro- A tudi na Štaj erskem ni bilo nič prijetnega. Orožniki, dasi rojeni Slovenci, so bili tam istotako ali še bolj uslužni sovražnim nam oblastem. Tako se nisem nikjer čutil varnega. Hotel sem čez Zagreb na morje. Prišel sem le do Varaždina, in še, tja pravzaprav po mali goljufiji, ker sem se peljal iz Ormoža z vozom tja, ne po železnici. Na železnici bi me najbrž na drugi postaji v Cakovcu zavrnili. i[]iiiiiiiiiii![1ii,:iiiiiiii[]iiiiiiiiiiii[]iiiiiiiiiiii[}iiiiiiiiiiiic]|iiiiiiiiiii[]iiiiiii DAROVI ZA AVE MARIA. Alojzij Intihar $20.00; M. K. $2.00 Antonija Perušek $200; Magd. Brulc $2.00; John Lovshin $2.00; Po $1.$$ so dali: N. N. Cleveland, O., Štefan Petek; Marija Zore; Ana Šme ; Mr. Drešček ; Mary Cook ; A-gnes Suhadolnik; N. N. Jairford, Ala.; John Muchich; A. Vidic; M. Špec ; po 50c : Frances Hrvatin ; Mary Dugar; Jožef Roj: John Seitz; Marija Udivič; Ter- Berletič; M. Skrivnost zadnje ure. Rev. J. Plaznik. (Konec.) Še enkrat je hotel duhovnik obhajati otroka, pa zastonj. Plamen, ki je še pred kratkim gorel, je vga-šal. /Zakrament ljubezni je postal strah, kateremu se je vmikal umirajoči otrok- Zastonj jo je nagovarjal duhovnik, zastonj ji je šepetala strežkinja. Česar niso pričakovali, se je zgodilo. Jožef je vzel materino sliko s stene in šel k sestrini postelji. "Roža, ali ne bi šla rada tja, kjer je mama? Vse je tako kakor je mama rekla." "Toda papa." — je zajecljala deklica. "Papa se moti" je vzdihnil brat. "Zgubil je vero. Ti se drži tega, česar nas je mati naučila;; pomisli na oni dan, ko sva bila pri prvem svetem obhajilu!" "In ti" je šepetala, "ali nisi rekel, da si že davno znal, kar ti je papa čital?" "O, sestra, seveda sem slišal, pa nikoli verjel. Hvaležen sem Bogu, da sem prej slišal in nikoli verjel " Privlekel je na dan škapulir in svetinjo Matere božje. "Saj veš, kaj to pomeni: jaz sem otrok Marijin." Žarek veselja se ie pokazal na o trokovih potezah. "Jožef, ali ti veruješ?" ga je vprašala in prijela za roko. "Seveda verujem" je rekel odločno in se spoštljivo priklonil sveti Hostiji, katero je duhovnik še držal v rokah. Vendar se je še obotavljala. "Dragi otrok", jo je nagovoril duhovnik "naš Gospod je tukaj in sam ti hoče pomagati. Ponavljaj za menoj : Verujem, o Gospod, le ti mi vtrdi mojo vero!" Smrtni strup je zgubil svojo moč. I'o otroško je sklenila roki in rekla "Pridi, gospod Jezus, pridi!" Ljubeznjivo in željno je Roza pogledala proti ciboriju. "Da verujem v Tebe, upam v Tebe, ljubim Te!" Njen glas je sčasoma postajal močnejši "Odpusti mojo nehvalež-nost, o Jezus! žal mi je iz celega srca, da sem kedaj dvomila, O Jezus, kako dober si! Ti prihajaš k meni in jaz grem k Tebi! Vselej sem te ljubila, sladki Jezus!" Čudna moč je prišla v njo. Govorila je jasno in glasno, da jo je bilo slišati v sosedni sobi. Tedaj so se hrupno odprla vrata. Jezno se je trgovec pokazal pri vratih. Roza ga je videla, a njegova moč nad njo je bila zlomljena. Ni več mogel motiti njene vere. "Pridi, gospod, Jezus," je še enkrat rekla z veliko ljubeznijo-" "Corpus Domini nostri Jesu Chri-sti" se je slovesno začulo po sobi. Potem je otrok sprejel Telo Gospodovo, prekrižal roke in molil: "Jezus, tebi živim, Jezus, tebi urar-jem!" Zaprla je oči. Celo telo se je streslo. Jokaje se je brat sklonil nad malo sestro. Njene oči so se zopet odprle: "Verujem — ne — vidim!" Nasmeh se ji je pokazal na ustnicah. "Gospod, dodeli, da bo tudi papa videl!" To so bile njene zadnje besede. Glava se je sklonila, oči se niso veš zaprle: življenje pa je od-š'.o iz njih. Trgovec je skočil k njeni postelji. Sklonil se je nad otrokom in ga prijel za roko. Njegov obraz se je skremžil- Potem pa se je ošabnež sesedel in jokal kakor otrok poleg postelje svoje ljubljenke. Od tedaj ni imel več miru, niti v globočini svoje žalosti. Dan po Rozini smrti je trgovec povedal sinu, da se njuni poti ločita. "Včeraj si mi pokazal škapulir, to je znamenje, da sem zgubil ne samo hčer, ampak tudi sina; dokler se klanjaš dogmam, te ne morem i-meti za svojega sina. Zapusti mojo hišo!" To je bil hud udarec za Jožefovo nežno srce. Severin je postajal oduren in je še bolj sovražil veio, kakor prej. O veri ni mogel molčati niti pri svojih odjemalcih. Zato jih je bilo le malo, kateri so mu zvesti ostali. Čim bolj pa je zahajala zvezda starega Severina, toliko bolj se je dvigal njegov sin. Sin je bil po očetovi odpovedi pri moran si poiskati službo v večjem mestu- Ker je bil marljiv, je hodil zvečer v šolo in čez nekaj leti postal zdravnik. Ostal je vedno zaveden katoličan. Čez petnajset let sta se oče in sin slučajno sešla. Zdravnik Severin je bil delegat katoliške organizacije. Oče pa je bil po opravkih v ravno istem mestu. Sešla sta se na kolodvoru. Bila je tisti dan tudi obletnica Rozine smrti. Jožef se je prestrašil slabotnega očeta. Šla sta v hotel in se vsedla v kot za mizo. Sprva sta govorila o vsakdanjih stvareh- Cez nekaj časa je rekel trgovec: "Ali si mislil tedaj, ko je otrok prejel obhajilo, da se je vdal tvojemu prigovarjanju ?" "Nikakor ne." "Ne tvojemu in ne duhovnikovemu?" je nadaljeval oče in pahnil oblak dima iz ust. "Ne, tudi duhovnikovemu ne", je nadaljeval zdravnik. "Otrok je prosil za milost vere Boga samega. Bog ji jo pa dal " "Tako je bilo v resnici" je trgovec dodal nežno in se naslonil nazaj na stol. Sin ga je gledal z občudovanjem. "Čudno se ti zdi, da tako govo-lim!" je pristavil oče/ "pri vratih sem stal in vse videl. Podobna je bila cvetljici, ki jo solnce nagiblje k sebi. Sin moj, ti misliš, da sem brezverec ; tak sem bil do tedaj;; odte-daj nisem bil več- Toda, nikar se ne veseli" je dodal, ko je videl, da so se sinu veselja oči zaiskrile. "Otrok je prosil, naj vidim, res sem sprevidel. To se pa še ne pravi, da mo- "AVE MARIA" 383 lim, še manj pa, da ljubim." S težavo je izgovoril te besede. Hotel se je kazati mirnega, a le s težavo je skrival duševni nemir. — "Moral bi biti slep, če bi ne videl, kako se Bog maščuje nad menoj. Sama usoda ne vodi tega. Rečem ti, Jožef, ta Bog me je stri, kakor črva. Samo začnem naj kaj, že mi spodleti! Moje ime služi v javen zasmeh! Moje telo je bolno in v dveh letih mora pod zemljo. Čutim diham, živim, pod njegovo sovražno pestjo, in to že nad petnajst let " Te besede je zgovoril škripajoč z zobmi. Podprl si je glavo z rokami. Strah in sočutje sta se zbudila v zdravnikovi duši. Kaj naj reče ošabnemu in kljubujočemu očetu? "Gospod, kaj na storim?" je molil tiho. Stopil je k zapeljanemu očetu in mu položil roko na ramo. Mehanično se je trgovec ozrl proti njemu, a njegov pogled je bil v daljavi. "Oče," se ojunači mladi mož. "Bog ne sovraži svojega stvarstva. Spomnite se na otroška leta! Nikoli me niste tako ljubkovali, kakor potem, ko ste me pošteno kaznovali- — Tudi Bog kaznjuje, da reši! I.e imenujte ga "očeta", molite zopet "Očenaš," kakor ste ga molili prej, kakor mi je pravila blaga mafi ko sem bil še otrok f Poteze so se gibale na obrazu po-starnega očeta. Hitro je vstal in po gledal na uro. Bil je čas na vlak. O-če in sin sta si tiho stisnila roke. Bilo je poldne, ko je zdravnik zapuščal dvorano, kjer je vse hvalilo njegov govor- Še je stal na pragu, ko mu raznašalec prinese brzojavko. Groza ga spreleti. S tresočo roko je odprl brzojavko in bral "Severina zadela kap na vlaku. Prenešen na dom." Ob šestih zvečer je stal sivolas du hovnik na kolodvoru zdravnikovega rojstnega kraja- Njegov obraz je kazal globoko žalost. Ko se je vlak vstavil, je hitro pogledal potnike in ogovoril črno oblečenega gospoda. "Vi ste gospod zdravnik Severin, ali ne?" Tujec je odzdravil in vprašal: — "Kam ste ga položili?" "Toraj že vse veste?" je rekel duhovnik in se oddahnil. "Ničesar ne vem, a sem pričakoval kaj takega! Moj oče je umrl in umrl nagloma! Ni imel časa, da bi se pripravil na smrt!" "Pojdeva skupaj" je rekel duhovnik sočutno. "Med potem vam lah- ko vse razložim. Jaz sem bil v istem vozu z vašim očetom." Šla sta. "Hitra smrt še ni vselej nesrečna smrt" je pričel duhovnik. "Vaš oče je bil gotovo veren kristjan." "Kak vzrok imate za tako trditev?" je vprašal zdravnik in njegov obraz je postajal resnejši- "Sicer nisem potoval z njim več, kakor eno uro in ga nisem natančno opazoval, ker je bila moja sestra pri meni. Včasih sem pa le pogledal po-starnega gospoda na drugi strani. "Bolan mora biti ali pa ga tarejo velike skrbi." sem si mislil. Če je človek toliko časa v dušnem pastir-stvu, že lahko ljudi po vnanje sodi, kaj se godi v njihovi duši. Sestra me je vprašala, če sem bral danes sv. mašo za njo, ker je njen god. Rekel sem: "Danes je sobota! Saj veš, da sem napravil pogodbo z Bogom na dan nove maše, da bom vsako soboto bral sv. mašo za tiste, s katerim pridem v dotiko." "Ali je moj oče to slišal?" "Sestra je precej na glas govorila. Gospod je tedaj povesil časopis in naju prijazno pogledal- Čez nekaj minut je postal bled, kakor duh, položil je roko na srce in rekel: "Tu me boli!" Sestra je takoj začela moliti: "Sveta Marija, pelji to dušo k svojemu Sinu!" Ko sem mu dajal odvezo, je dvignil oči in roke ter razločno mrmral: "Oče, dobri, usmiljeni Oče!" Tako proseče i" resne so bile te besede, kakor še nisem nikogar čul moliti. S tako gorečnostjo gotovo molijo le duše v vicah. "In potem?" "Potem je prišel konec. Bodite potolaženi' je dodal duhovnik, ko je opazil, da zdravnik joka. "Prepričan sem, da je vaš oče srečno umrl. Z vami lahko govorim, ker ste katoličan. "Jaz bom govoril z vami kot z o-četom" je pripomnil zdravnik in prijel duhovnika za obe roke. ''Prosim, poslušajte — ali verujete, da more človek, ki je ne samo brez Boga živel petdeset let, ampak ga celo sovražil, ki je druge, celo svojega last- Inozemski izseljenci na Ellis Islandu i:ega sina navajal v pogubo, ali verujete, da more tak človek dobiti odpuščanje samo zavoljo enega klica na pomoč?" '"Božje usmiljenje je neskočno" je odgovoril duhovnik ginjeno. "O, Bog, čegar vsemogočnost se kaže najbolj v prizanašanju in odpuščanju!" moli sveta cerkev s sv- Tomažem deseto nedeljo po binkoštih. — Vse premalo poznamo božje usmiljenje ! Pozabimo, da Bog ne meri z našo mero. Sicer verujemo, da Bog ljubi človeka — bilo bi greh, če bi ne verovali, ko vemo, kaj je vse storil za nas — verovati moramo pa tudi, da nas ljubi brezkončno, tako da si tega sploh misliti ne moremo. Ničesar ne bodo pogubljenci tako obžalovali, kakor to, da niso izkoristili božje dobrote. Njegovo usmilje nje je pred nami, kakor neizmerno morje. Obdaja nas vsepovsod: samo treba nam je roko stegniti. ''Toda njegova pravičnost!" je izgovarjal zdravnik, "tudi zahteva svojo pravico!" "Tudi to je res: tudi njegova pravičnost zahteva svoje. Ravno zavoljo svoje pravičnosti ni Bog zavrgel vašega očeta." Severin mlajši je začudeno gledal duhovnika. "Ravno zavoljo pravičnosti do svojega edinorojnega' Sina- Ko je Jezus Kristus tako neizmerno trpel za nas, prelil svojo kri, ne bi bilo prav, če bi njegove zasluge ne prišle tja, odkoder je posegla po nje človeška roka. Pomislite na desnega razbojnika! Tudi vaš oče je govoril take besede. Bog ne šteje naših besed, ampak jih tehta. Ne pozabite, v nebesih je mnogo, mnogo prebivališč in različnih stopenj slave; nekatere so nizke, druge visoke: vsi so veseli; vsi so deležni božje slave v polni meri po svojem zasluženju. Tiho sta korakala in prišla do trgovčeve hiše. Ko sta vstopila, je Jožef začuden obstal. Le katoliška ljubezen do bližnjega more kaj tacega storiti. Soba je bila krasno ozaljšana in več ljudi je molilo rožni venec. Spošt- ljivo so se umaknili novodošlecema Jožef je pokleknil poleg trupla svojega očeta. Skrivnost zadnje ure, kdo jo za-popade! Ali se naj pridruži tem ljudem v molitvi? Ali ni prepozno? Molitve okrog njega, duhovniko- Pravili so mi, da so nekateri z glavami zmajevali, ko se je pred leti sprožila misel, za ameriške Slovence izdajati tudi en nabožen list. Dejali so, čemu začeti z njim, ko ga bo itak treba vstaviti in še morda kmalu, ker naši ljudje še niso zato in menda nikoli ne bodo. Danes so, tipam, že drugih misli. Dvanastletni obstoj in vedno bolj časni obstoj "Ave Marije", ki je ravno takrat in nekako na kljub temu mračnemu mnenju začela izhajati, jim jasno priča, da ima naše tukajšne ljudstvo po'.eg vseh skrbi za časno vendar le že smisel za večno. Kaj bi bili dotični šele rekli, ko bi bil kdo takrat predlagal, naj se začne s tretjim redom in tretjered-niškim glasilom. Za takrat bi bil ta predlog morda res malo drzen, danes bi vsaj po mojem mnenju, ne bil več neumesten. Ne prisvajam si v tem oziru kake merodajne sodbe, sem še premalo časa tukaj. A kolikor morem spoznati iz raznih dopisov ''Ave Mariji" in iz verske vneme, ki ]o opažam v cerkvi, je tudi mej našim tukajšnjim ljudstvom mnogo taeih, ki jim ni zadosti poprečno krščansko življenje, ampak si žele in resno prizadevajo isto čez vsakdanjost poglobiti- Prepričan sem,da bi-bil tem tretji red,ki ima Po izjavah papežev prav isti namen, dobrodošel. Obilne milosti, ki jih i-majo na razpolago njegovi udje in organizirana pobuda, bi jih še bolj vnemala k poglobitvi duhovnega življenja. Bogoljubne duše! Naji'aje bi vas va sv. Maša v soboto, klic duhovnikove sestre k Mariji, Rozina molitev na smrtni postelji, njegova ysak danja molitev, vse se je združilo v tolažbo in upanje, iz katerega je čul vedno jasnejše tolažilne besede: — "Alt moreš razumeti in premeriti globočino nurega usmiljenja?'' že danes povabil v naše skupščine tretjega reda. Vem, da bi ne vabil zastonj. A za enkrat jih še nimanto'. Vedite saj, da mislimo 11a to. In kakor hitro si bomo sami malo uredili svoje nove domove, — kar se bo, upamo, v doglednem času zgodila, — bomo takoj začeli s tretjim re' dom. To vam zato naprej povem, da se boste že sedaj zanimale zanj in mu pripravljale ugodna tla. Te dni sem ponovno razmišljal; kako bi mu mogel ugladiti pot v vaše domove- Pri tem so mi misli nehote poromale v staro domovino, k našemu tamkajšnjemu tretjemu redu, njegovi organizaciji in njegovemu glasilu, "Cvetju", ki par vojski-nih let sem le še s težavo obiskuje svoje bravce. Ob tem razmišljanju se mi je porodila neka misel, ki se saj meni zdi pametna. Nekaj mi je reklo: :"Cvetje" priporoči bogolju-bnim dušam ameriških Slovencev! S tem boš dvema koristil! Na eni strani boš saj deloma ustregel njih zavestnemu ali nezavestnemu hrepenenju po poglobitvi duhovnega življenja ter tako pripravljal tla tretjemu redu. Na drugi strani boš pa "Cvetju" pomagal na trdnejše noge. Ta pa ta! "Cvetje" naj gre pred nami po vseh naših naselbinah. "A-ve Marija" in "Glasnik" naj 11111 kažeta pot in hiše, kjer imji upati bla gohotnega sprejema. Tam naj oznanja blagovest sv. Frančiška* -ki je pojoč hodil, koder mi hodimo s solzami, ker mu je bil Bog vse- Potem pa mi pridemo za njim, da ti- • 4? 4? 4? 4f 4? 4? 4? 4p 4? 4? 4f 4' 4? 4? 4? 4* 4* 4? 4? '4? 4? 4? 4? 4? 4? Bogoljubnim dušam. Ely, Minn. — Dragi striček: Jaz sem stara 9 let, sem učenka 4. razreda po slovensko pa še ne znam dobro pisati samo kar me mama in ata učita doma pa Vam povem, da sem bila že pri prvi spovedi zdaj se pa učim za prvo sveto obhajilo kakor tudi moja sestra 8 letna Mery če bovi tolko srečni da bovi dočakali tistega dne ker bo za naju največji veselje. Zdaj se prav pridno učivi katekizma in hodivi vsako nedeljo k sveti maši. Vas pozdravivi, Good by! Jenne Železnikar. Draga Jennie: — Kako je to lepo, da si se že tako lepo slovensko naučila. Kako moraš imeti rada mamo in ata, da sta tako dobra, da se s teboj trudita. Le rada jih imej 111 lepo ubogaj, pa večkrat piši sem meni. Tvoj Striček. North Chicago, 111. — Dragi Striček: — Naša slovenska cerkev je sedaj jako lepo preslikana. Jaz Vam pošljem 50c. za jaslice in 50c. za koledar. Jaz sem učenka četvrtega rezreda. Jaz hodim v šolo Matere Božje, Waukegan, 111. Lepo Vas pozdravim Macy Terček, 14—th St. Draga Mary: — Me jako veseli, da ste dobili tako lepo cerkev. Le rado hodi vanjo, kajti Vaš gospod župnk so zato dali slikati cerkev, da bi ljudje raje notri hodili. Lc še večkrat piši. Te pozdravlja tvoj Striček. Dragi otroci: — Že dolgo se nismo videli na našem kornerju. Gotovo ste že pogrešali svojega strička, kai ne? Saj striček je tudi Vas. Toda toliko dela je imel, da ni nikakor utegnil priti med Vas, Sedaj se pa bliža zopet Xmass, sedaj si moram pa že ukrasti nekoliko trenutkov, da Vas zopet vidim. Otroci, Xmass je tukaj. Kajne, Vi že računate, kaj Vam bode Santa prinesel. Gotovo ste mu že tudi. pisali. Veste otroci, jaz pa tudi pričakujem od Vas kak Pmass prezent. Da, tudi jaz bi rad kak Pmass prezent. Bom pa kar Vam pisal zanj, ker ne znam naslova na Santa. Tudi ta čudni mož sprejema samo otroška pisma. Mojega bi niti ne prečital. Veste, otroci, kaj Vas bodem pa jaz prosil za Pmass prezent. Le čakajte Vam bom pa povedal. Imam nekaj posebnega na srcu, kar bi jaz tako rad, da bi me Jezušek v jaslicah uslišal. Pa jaz se bojim, da me ne bode hotel. Zato sem mislil, kaj, ko bi ga Vi z menoj prosili. Kaj, ko bi Vi svojemu stričku dali za Xmass prezent sveto obhajilo, katerega bi Vi vsi sprejeli na sam Xmass day? Boste? Dobro! Kedor mi obljubi in pošlje v pismu to obljubo, da bode to storil in priloži znamko za oc. pa mu bodem še jaz poslal lep Xmass prezent. Come 011, children! Quick! Set down and write at once to Vaš Striček. P. S. — Da Vam bode lažje pisati, Vam pa kar tukaj pošljem listek, katerega kar iztrižite, podpišite in pošljite meni. Dragi Striček: — Jaz Vam pošiljam moj Pmass prezent ki bode sveto obhajilo, katero bom sprejel za Vas in za Vaše namene na sam Xmass day. Ime ........................— .. U1 in štev....................... Mesto ............................ Frilagam ......c. Za naše slovenske američanke! Stari-ši, dajte jim to prečitati: Children, who wants to make every Sunday some money? Well, don't you think it would be nice if you would make every Sunday something what you could put in your "bank"? Here is a nice proposition to you. — Write to "Ave Maria" and they will tell you all about that. AVE MARIA, 1849 W. 22 St., Chicago, 111. luciuiiiMiiiiiaiMiiimiiiNiiiiiiiuiiiDiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiii YPRASALNI KOTIČEK? Vprašanje: V starem kraju imajo navado, da gredo matere po porodu k "vpe ljevanju". Za Ameriko pa ne vem, kako je. Jaz sem v Ameriki 7 let in imam 4 otroke in samo enkrat sem bila pri vpeljevanju, takrat ko smo imeii slovenskega duhovnika. Prosim pojasnila nam slovenskim materam širne Amerike ali v listu "Ave Maria," ali "Edinosti", ali v "Glasniku", kjer hočete. Slovenska mati iz Aurora, Minn. Odgovor: Ta navada je po vsej katoliški cerkvi in v Ameriki gre enako vsaka dobra mati enako k vpeljevanju. Prekmurski Slovenci imajo navado, da pride mati takoj h krstu, kar pa nikakor ne odobravamo, ker se radi tega krst predolgo odlaša iz tega vzroka, da more tudi mati v cerkev. Dalje je pa tudi najbolje, da pride mati pred mašo k vpeljevanju in je potem pri sv. maši z detetom. To priliko porabi dobra katoliška mati, da prinese svoie dete kakor Marija in ga daruje Bogu. O, ko mati gleda svoje nedolžno dete v naročju, ali se ji ne vzbujajo pogosto skrbi: Kaj bo iz tega deteta? Kako bode živel? kako bode končal? Zato dobra mati hiti v cerkev z njim, da ga predstavi Gospodu, da ga daruje Jezusu in Mariji. V nekaterih cerkvah po Ameriki imajo navado, da vzame duhovnik dete v roke in poklekne z niim pred Praškega Jezuška ali pred Marijin oltar ali pa pred taberna-kelj in ga posveti Bogu. Lepa navada! Zato jako toplo priporočamo vsem našim materam, da gotovo ne opuste te prelepe navade. Po angleško se pravi temu blagoslovu "Churching" (čerčing), kar bi prestavili dobesedno po slovensko "ucerkvenjenje" ali "upeljanie koga v cerkev." >>iuiiiiiiinaiiiiiniiiiiE]niHiiiuiit]iiiiiiiiniinminiiiiiit]iiiiiiiuiiit]iiiiu IZ KATOLIŠKEGA SVETA. V Waukegan, 111., so imeli 11a Zahvalni dan lepo slavnost. Ta dan so slovesno blagoslovili novo preslikano in o-krašeno cerkev, katero delo je izvršil mojstersko Mr. I. Gosar iz So. Bethle-hema. Posebno prezbiterij je nekaj, kar vzbuja začudenje vsakega, ki stopi v > cerkev. Nikdar bi človek ne verjel, da se da kako cerkev tako spremeniti. Kakor bi bila nova! Veliko faranov, ko so prišli v cerkev in se je med mašo Zasvetila elektrika in so se krasne slike pokazale v svoji krasoti, so bili do solz ginjeni. Da, lepota gine človeka. Slika "Jezusov slovesen uhod v Jeruzalem" je nekaj posebnega! Kakor bi ga videli pred seboj iti, tako se vam zdi. Enako tudi slika rojstva Gospodovega. V slika-riji po cerkvi so nekateri malenkostni nedostatki,1 da so stene na nekaterih krajih nekoliko preveč prazne. Vendar so to le malenkosti, kajti cela skupina, cela cerkev je pa nekaj v resnici krasnega. Slovesnosti so se udeležili poleg domačega gospoda župnika Rev. Fr. A/-beto, tudi še Rev. Vcnceslav Šolar OSB. ki ie bil tudi slvanostni pridigar in Rev. J. Judnič. Slovensno ^orcno pobožnost to imeli v Kansas City S'avnostno pridigo je imel frančiškan B. Veseljko Kovač, kitajski misijonar, ki se je ravno mudil tukaj. V Indianapolisu, Ind., so imeli štirideset urno pobožnost, pri kateri je imel slavnostne govore lev. Jeronim Knoble-har OFM iz Chicage. Mcško društvo Naisv. Imena v Chi-cagi je ima'o krasen družinski večer in banket z namenom povzdigniti članstvo vseh naših cerkvenih društev, to so Najsvetejšega imena mož. Mladeniškega Kluba sv. Štefana. Materinega društva in deklišk..e Marijine družbe. Cel večer je krasno vspel Sodnik Hon. Geo Barret ie bil slavnostni govornik. Ustanovili so naši škofje poseben odbor za katoliške misijone, katerega odbora dolžnost bode skrbeti za vse misijone po celi Ameriki in po celem svetu. Ta odbor je bil velika potreba. Sedaj bode cela akcija urejena in sistemizirana. Ta odbor je bil že dolgo krvava potre-ba. Koliko tisočev katolikov bi se bilo o-hranilo sveti veri. ko bi bili imeli ta odbor že pred kakimi dvajsetimi leti. Pred sednik tega odbora je nadškof Moeilev iz. Cincinati, Ol., podpredsednik nadškof Mundelein iz Chicage, tajnik škof Canevin iz Pittslnirga in blagajnik nadškof Hayes iz New Yorka. Ta odbor hoče v kako velikanskem obsegu je s'var zasnovana. Posebno hišo za študije za vse frančiškanske skupine v Ameriki bodo ustanovili v Wasbingtonu poleg katoliške u-niverze. Te dni so kupili frančiškani 40 akrov zemlje v ta namen. Tudi iz Evrope pričakujejo dijakov, ki se bodo tu- kaj 11a najboljšem vseučilišču izobraževali v razni.i vedah. Verski boji so na vidiku v domovini. Vpljiv vojskine posiro-velosti se kaže vedno bolj in bolj. Razni verski fanatiki ščujejo ljudstvo, kar le morejo, da bi naščuvali stan proti stanu in tako postavili v nevarnost našo tako težko pri-dpbljeiio. svobodo. \'ič jim ni man nevarnost, v kateri je naš narod. Vidijo samo svoj -fanatizem, ki jih je za vse drugo zaslepil. ■ Rojaki, naročajte kolikor mogoče veliko naših "-istov za domov. Tam so jih potrebni, kakor ribe vode. Kako lepa je niselj Mrs. Bevca, da bi se iz vsake vasi našel kak rojak, ali več rojakov skupaj, ki bi kupili po več i'tisov naših listov in jih pošiljali dorr.ov, da bi šli tam od hiše do hiše Te dni s:no dob-li pismo od gospoda župnika iz Sr. Petra, ki "izraža svojo veliko hvaležnost ra to. i'a Mrs. Bevec narodi vsake številke naših listov za to župrtilj. V Valley, Wash., se je ponesrečil in z avtomobilom do smrti ondotni gospod župnik Rev. D. M. AIcGowrm, blagi gospod. Tema ga je dohitela na noti in padel je v rlobino z avtomobilom. Blagega gospoda Mrs. Marv Swan priporoča vsem naročnikom v molitev in pravi: "Tili so jako prijazen guspol in za vsakega človeka so imeli prija'.io besedo. ■\ : vseh ven-r. --u? dan so imeli sveto mašo ob de ."Mih i:, so pri lnvili n smrti it- so rekli: da.-'- smo tukaj ,"e 1 .mo '< lies leto. na n*" . emo Ne vemo namreč , e ure ne dnev„ ked.-.i nas poklica Gospod! Naj jim sveti večna luč! HOČETE KLJUČ K NAPREDKU? Da, dandanes mora vsakdo napredovati ! Kdor ne napreduje, nazaduje. Toda pot k napredku pelje skozi zaklenjena vrata, katerim pravimo izobrazba. Kdor zna ta vrata odkleniti, ta edino more nadalje k na-p edku. Veste pa, kaj je ključ k tem vratom ? Dobra in lepa knjiga! Zato mora biti načelo vsakega zavednega delavca dandanes: VSAKI MESEC VSAJ ENA KNJIGA! Vsaki mesec si kupiti eno knjigo in jo prečitati. Mi imamo največjo zalogo najrazličnejših knjig. Pišite po cenik knjig! POSEBNE PONUDBE. Da kolikor mogoče razširimo med svoje rojake lepo berilo, razpisuje mo za prav kratko do';o sledeče po- r.u d' c: Je. a "o c 1 c:ol:r damo za Božič TRI KNJIGE: 1. Iz Moje celice. Poezije Matere Elizabete •.........$i.co 2. Valentin Vodnik Slovenskemu narodu ...........50 2. Njiva. Povest Ksaverja Mešata .........:..........35 Za samo dva dolarja damo za Božič pat knjig: 1. Gregorčič. Poezije 11. zv.. .$1.00 2. Rešitev o pravem času.....30 3. Strelec..................35 4. Boj in zmaga- Povest.....30 5. Narod, ki izumira........50 To ve,;a pa nepreklicano samo do Božiča in pa dokler zaloga ne poide. Knjigarna Ave Maria. . . Vedno več in več slovenskih duhovnikov iz domovine se oglaša in poizveduje, koliko bi stali naši listi domov v Evropo in kako bi se uredilo, da bi se slovenskim duhovnikom doma omogočilo naročanje na šili listov. Naš'i smo poseben način, po kate rem bo prav lahko mogoče časti-tin? gospodom doma naročiti vse naše liste. Zato prosimo vse gospode doma v domovini, ki bi želeli dobivati redno naše liste, pa nimajo nikogar tukaj, ki bi jih za nje naročil, naj nam pi-čeje, pa jim bomo poslali načrt, kako lahko stvar uredimo. Uprava. ZAHVALE. Javno se zahvaljujem Materi Božji in svetemu Antonu za- zdravje in pomoč v stiski. Alojzija Kastelic, Cleveland, Ohio. Cast in zahvalo izrekam presv. Srcu Jezusovemu, žalostni Materi Božji in sv. Ani za uslišano prošnjo in vse v obilnej meri prejete dobrote. Na; bo češčeno nje novo presveto Ime. Mrs. Mohorko. Zahvaliuiem se presvetemu Srcu Jezusovemu in Marijinemu za ozdravljenje mojega otroka. J. O., Joliet, 111. T KOLEDARJE CENJENIM ROJAKOM širom Amerike naznanjam, da imam v zalogi 8 tisoč velikih stenskih '"KOLEDARJEV" za leto 1921, kateri bodo zelo primerni in pravi okrasek za vsako hišo in družino, kakor tudi za poslati v staro domovino. |Co sem se nahajal doma v domovini, sem videl v mnogih krajih moje koledarje od lanske pošiljatve. Doma nimajo koledarjev in ako jim pošljete velike stenske koledarje, jim s te m naredite veliko veselje. — Letošnji koledarji so eni izmed najboljših, kar sem jih še kdaj imel. Pri tem da so 20 x 28 inčev (palcev) veliki, so iz finega papirja, in imajo še posebej dnevna vremenska poročila, in z besedami označene dneve državnih praznikov in drugih zgodovinsko-važnih dnevov Združenih Držav. Na koledarju je tudi slika starca in starke s pesmico v slovenskem in angleškem jeziku, ki je primerna vsebina in olepšava koledarjem. — Za 25centov komad pošljem s poštnino vred, bodisi v Ameriko, ali v staro domovino. Pošljite takoj po uzorce in naročite si koledarje o prayem času za v staro domovino. Denar pošljite vselej na Anton Grdina Cleveland, O Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Telephone: Canal 1614 VSTANOVLJENO 1888. A. M. KAPSA SELZ BROS. Pošteno blago — zmerne cenr Držite ta liniment pri roki. Kadar trpite 11a revmatizmu, lumbagi, sciatici, neuralgiji, bolečih miSicah, otrp-ljenih Členih, krčih in drugih zunanjih bolečinah, rabite samo 21 Barclay Street, Ney York Telefon, 5985 Barclay. Katoliški Slovenci zave-vedajte se svoje dolžnosti in podpirajte! KATOL. ČASOPISJE." Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino. aooo-2004 Blue Island Ave., Cor. 20th St. Chicago, 111 Pridite in prepričajte se! Several Gothardol (prejeSeverovoGothardskoolje) na mestu, kjer je bolečina, in ste lahko prepričani, da vam bo kmalu odleglo. Ta zanesljivi domači liniment je bil rabljen skozi Štirideset let z največjim in zadovoljivim uspehom za odvrnitev lokalnih bolečin in odstranjenja oteklin. Naprodaj v vseh lekarnah. V dveh merah, 30c in 60c. Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo veliko izbiro nabožnih knjig ▼ vseh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin, kipov, podob, svetinjic i. t. d. Prioroča se tudi vsem slovenskim društvom ri nakupu zastav in društvenih znakov, "AVE MAK1A' Zlata kolajna TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO Pripravljeno je samo iz grenkih rastlin, korenin in lubja znane zdravilne vrednosti in naravnega rdečega vina. Izčisti želodec, odpravi vse snovi iz notranjosti, pospešuje prebavo, vrne slast in ojači živce in celi sistem. Za zaprtje, neprebavo, glavobol, omotico, nervoz-nost, pomanjkanje energije, splošno omemog-lost, i- t. d. Trinerjeva Angelika Grenka Tonika San Francisco Veliko darilo Panama 1916 je splošno odvajalno in zelo okusno sredstvo proti slabostim telesnegasistema. TRINERJEV LINIMENT je izvrstvo zdravilo, zelo močno, toraj uporabno za zunanja zdravila. Oprostilo te bo revmatizma in trganja. Ako so tvoji udje otrpli, ali imaš bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegnil ali zvil, za otekline itd., ako si z njim namažeš utrujene mišice ali noge potem, ko si se iskopal, boš začuden čutil blagodejen upljiv. TRINERJEV ANTIPUTRIN je najboljši čistilec za zunanjo uporabo: Grgranje, izpiranje ust, čistenje ran, odprtin i. t. d. V vseh lekarnah. JOSEPH TRINER COMPANY 1333-1343 S. Ashland Ave, Chicago 111 S slabim želodcem ni uspeha! Dr. Orison Swett Marden, sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita ' želodec in trpi bolečine, ne more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdravilo za slab želodec je: