VELI K/V NAROČNIŠKA AKCIJA 77/Zi VOICE OF SLOVENIA AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK Ccua S 2.00 TIIK AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER Tina Hojnik septembra 97 na svetovnem prvenstvu državnih reprezentanc do 16 let v Vancouverju - fotografijo pred zaključkom redakcije iz Maribora poslal po E-Mailu Tinin oče Andrej Hojnik Po odhodu Aljaža Gosnarja vodi Veleposlaništvo RS v Canberri Helena Drn o všek-Zork o 25. novembra prvo leto Drnovškove Velika likovna razstava v sklopu festivala v Elthamu - razstavljajo slovenski in avstralski slikarji Melbourne - V soboto, 15. novembra ob 15.00 uri, bo slavnostna otvoritev razstave, ki jo ob času elthamskega festivala prirejata občina Nillumbik in Slovensko društvo Melbourne (SDM) pod naslovom Expressions of togetherness. Razstavo bo odprl predsednik Nillumbik občine Robert Marshall. Po otvoritvi bo kratek a bogat kulturni program. Prisotni bodo Helena Drnovšek-Zorko iz slovenskega Veleposlaništva v Canberri in prof. dr. Janez Bogataj, predsednik Slovenske izseljenske matice. Na razstavi bodo sodelovali slovenski in avstralski umetniki z likovnimi deli, fotografijo, keramiko, lesnimi izdelki, kipi, ročno izdelanimi okraski, nakitom in drugim. Odprta bo v soboto in nedeljo. - Ivo Leber Slovenski veslaški veterani v Adelaidi, ogled Mildure Helena Drnovšek-Zorko Tina Grosvenor Canberra - Aljaž Gosnarje pred dnevi zaključil svoje službovanje odpravnika poslov v Veleposlaništvu RS v Canberri. Do prihoda veleposlanika, ki ga Slovenija še ni uradno imenovala, to pa naj bi se zgodilo v začetku prihodnjega leta, vodi Veleposlaništvo prva sekretarka Helena Drnovšek-Zorko. V Veleposlaništvu nadaljuje svoje službovanje atašeja tudi Tina Grosvenor. Avstralski Slovenci se lahko za vse usluge obrnejo na ti dve uslužbenki Veleposlaništva. Helena Drnovšek-Zorko bo letos 25. novembra proslavila prvo leto službovanja v Avstraliji. Titula prva sekretarka ne pomeni, da je gospa Drnovškova tajnica, prav tako to tudi ni Tina Grosvenor. Mednarodna pravila namreč določajo diplomatske stopnje kot so: ataše, tretji sekretar, drugi sekretar, prvi sekretar, svetovalec, minister svetnik, odpravnik poslov, pooblaščeni minister in veleposlanik. Mlada teniška igralka Tina Hojnik iz Maribora v Avstraliji V Adelaidi se odvija Svetovno prvenstvo veslačev veteranov. Iz Slovenije je v Avstralijo pripotovala skupina devetnajstih veslačev in njihovih prijateljev, na prvenstvu pa je nastopil slovenski osmerec. 8. novembra se bo skupina na poti za Sydney ustavila v Mi 1 d uri. - Jožica Gerden Tina Hojnik je mlada teniška igralka, stara 16 let, ki je v letošnjem letu dosegla odmevne rezultate (z ekipo Slovenije evropske ekipne prvakinje '97; tretje mesto na evropskem posamičnem prvenstvu v Londonu '97; z ekipo Slovenije 6. mesto na svetovnem ekipnem prvenstvu '97, 3. in 4. mesto na državnem članskem prvenstvu '97 in 1. mesto na državnem pFr?nniYii tlfil formate odslej igrala samo na ženskih turnirjih, kjer se točkuje za serijo WTA. Tako bo od 9. do 30. novembra sodelovala na treh turnirjih v Avstraliji: Mount Gambier, Port Pirie in Nu-riootpa. Od 2. do 7. novembra pa je trenirala v Melbournu, kjer je s svojo mamo Štefko, ki Tino spremlja na turnirjih po Avstraliji, stanovala v Verskem in kulturnem središču Kevv. GLAS SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA Ustanovljen-Established in / 993 Izhaja dvakrat mesečno GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA-EDITOR Stanka Gregorič ur RA VNIK-MA NA G ER in/and TEHNIČNI UREDNIK-TECHNICAL EDITOR Florjan Auser USTANOVITELJI FOUNDERS: Alfred Breznik, Stanka Gregorič, Dušan Lajovic, Štefan Merze! TISK Glas Slovenije - Sydney Glas Slovenije je nedobičkonosen časnik. Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva. Avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke; uredništvo si pridružuje pravico skrajševanja prispevkov. Vse pravice pridržane. Ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov (na slovenskih radijskih oddajah, v drugih časnikih in revijah) dovoljen le kadar je naveden vir (Glas Slovenije) Naročnine Letna naročnina S 50.00 polletna S 30.00 letalska letna naročnina v prekornorske države $100.00 Cena posamezne številke s poštnino S 3.00 Sponzorji Od S 500.00 navzgor Oglasi Cenik oglasov v upravi Mali oglasi Do 20 besed $ 10.00 vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih S 10.00 Tiskovni sklad (prostovoljni prispevki) GLAS SLOVENIJE lahko naročite na naslov: r.O.Box4ll Harris Park 2150 NSW Australia Telefon/Fax: (02) 9897 1714 Email: ovenia@zeta.org.au Dopisniki v tej številki: Aleksandra Ceferin (Melbourne) Ivo Leber (Melbourne) Jožica Gerden (Mi Id ur a) Stanka Gregorič (Sydney) Maria Grosman (Newcastle) Stanko Frosenak (Melbourne) Iz dnevnika Stanke Gregorič urednice PRAVICA VEDETI Epilog? - V Glasu Slovenije smo v 104. številki pisali o članku Aleksandra Lucuja v Nedelu 10. avgusta 1997, ki govori o pokojnem patru Baziliju - V 105. številki smo objavili dva pisma bralcev - v protest Lucujevemu pisanju -V 107. in 108. dvojni številkije izšla priloga "Zadeva Lucu", v kateri je na koncu zapisano: "S tem zaključujemo 'zadevo Lucu' s sledečim sporočilom: razloge za našo vznemirjenost in razdvojenost ne iščimo tukaj - med nami v Avstraliji (vključno z Glasom Slovenije), glavni razlog leži pri časnikarju Aleksandru Lucuju v Sloveniji". - 4. novembra 1997je bil na SBS radiu na slovenski oddaji objavljen pogovor med Aleksandrom Lucujem iz Ljubljane in patrom Valerijanom Jenkom iz Sydneya, pod nadzorom predstavnice SBS radia in voditeljem slovenske oddaje Petrom Kropetom. Pater Valerijan je časnikarja Lucuja opomnil na njegovo nesmotrno in nepreverjeno pisanje o patru Baziliju. Postavil mu je nekaj vprašanj, na katera Lucu ni dal direktnega odgovora, med drugim pa je dejal, da ne sprejme nobenih očitkov. Kljub vsemu je pater Valerijan pogovor končal z besedami: "Upajmo, da se vidimo v Avstraliji..." V Glasu Slovenije smo poročali o zadevi Lucu zato, ker smo smatrali, da imajo avstralski Slovenci PRAVICO VEDETI -kar je sicer tudi geslo DELAfax, zapisano v vsaki izdaji. K temu smo dodali še svoj moto: PRAVICA DO LASTNEGA MNENJA Za začetek V Sloveniji so se na Dan spomina na mrtve ali dneva Vseh svetih spoštljivo in ljubeče spomnili mrtvih ob uradnih slovesnostih in zasebnih trenutkih spominov na sorodnike, prijatelje in znance__ Ob Lipi sprave na Žalah so se s častno četo slovenske vojske poklonili vsem padlim žrtvam, ne glede pod katero zastavo so se borili. Vodilna misel Stanislava Klepa je bila: PO STO J OB MENI BRAT IN SKUPAJ BOVA NAŠLA POT! Gornja misel naj bi veljala za vse Slovence kjerkoli bivajo - naj bi ne bilo več krivih in nekrivih, pravih in nepravih... Vaša Stanka Avstt Parramata prvo glavno _ mesto Avstralije — V bližini uredništva Glasa Slovenije se nahaja predel mesta Sydneya, ki se imenuje Pa-rramatta. Malokdo ve, da je Parramatta za Avstralijo pomembno zgodovinsko mesto, saj ji pravijo 'Cradle City' - bila je zibelka drugih mest na tem kontinentu. Bila je prvo glavno mesto Avstralije. Tu so bili prvi sadovnjaki iz katerih so pridobivali sadje za prve novo-naseljcnce. Prva vina v zgodovini Avstralije prihajajo prav iz tega področja. Od tu prva legalna pivovarna. Na mestu kjer danes stoji mestna hiša je bil leta 1813 prvi sejem. Prvi guverner NSW je bil Phillip Ballroom, po katerem je dobila ime posebna dvorana v prvem internacionalnem hotelu v Pa-rramatti v Parkroyalu. Te dni, ko so se v Melbournu odvijale velike konjske dirke Melbourne Cup, se je v Parkroyalu gnetlo na stotine stavcev na konje.To je že dolgoletna tradicija hotela in Pa-rramatte. Od prvih naselbin Parramatte leta 1790 pa do danes, se je sicer marsikaj spremenilo, vendar nekatere stare, zgodovinske in od države zaščitene stavbe še stojijo. Tudi njeni prebivalci niso več pretežno Angleži ali njihovi potomci, v mestu srečaš ljudi vseh barv in ras. 3. septembra letos so v Parramatti za vedno zaprli najstarejši avstralski zapor. Tega dne so se iz njega izselili zadnji kaznjenci. Zapor je bil zgrajen leta 1842 in je prav tako od države zaščiten. Toda kaj narediti z njim? Nekateri predlagajo, da bi ga znotraj preuredili v trgovski center in s tem privabili turiste, drugi bi ga radi zadržali kot muzej. In še to: prav Parramatta je bila letos prizorišče, odkoder je stekla olimpijska povorka za sydneyske olimpijske igre leta 2000. In ko smo že pri olimpijadi povejmo še to, da je Parramatta blizu, naše uredništvo pa še bližje olimpijskim objektom, ki iz dneva v dan rastejo v največje stadione na svetu... do njih je le kakšnih pet minut vožnje z avtomobilom. Pripravljeni za olimpijske igre leta 2000? " ¡ILOVENUK i: «<«:» «wniMa 4.11.1997 Godovniki, vse najboljše! 1.11.: Gorazd 8.11.: Mira 2.11.: Dušica 3.11.: Viktor 4.11.: Karli 5.11.: Tilka 6.11.: Lenart 7.11.: Bert 9.11.: Neva 10.11.: Andrej 11.11.: Martin 12.11.: Emil 13.11.: Staša 14.11.: Nikola 24. oktober Leta 1889 - V Šmartnem v Goriških Brdih se je rodil konzularni uradnik bivše Jugoslavije, ter pesnik in pisatelj Karel Širok. Pisal je predvsem pesmi in prozo za mladino, med njmi pravljično povest Trije bratje in trije razbojniki, črtice Slepi slavčki in zbirko Polžja hišica Nemški okupatorji so ga ustrelili 5. januarja 1942. 31. oktober Leta 1889 - V Štandrežu pri Gorici se je rodil romanist, pisatelj, prevajalec, esejist in publicist dr. Andrej Budal. Med obema vojnama je poučeval v raznih krajih po Italiji, po vojni je bil med drugim vodja tržaškega slovenskega gledališča. Ustvaijal je deloma pod Cankarjevim vplivom. Umrl je 1972 v Trstu. 1. november Leta 1918 - Takratni major avstrijske vojske in slovenski pesnik Rudolf Maister Vo-janov je od avstrijskih oblasti prevzel oblast nad Mariborom in ga s tem ohranil slovenskega. Leta 1915 - V Gradcu je umrl gradbenik Ferdinand Kle-menčič. Trasiral in vodil je gradnjo železniških prog na Dolenjskem: Ljubljana -Kočevje, Grosuplje - Novo mesto, Trebnje - Šentjanž in Novo mesto - Metlika. Leta 1946 - V Ljubljani je umrl bibliotekar, literarni zgodovinar in prevajalec dr. Joža Glonar. Pišejo nam Uredništvu Glasa Slovenije Draga Stanka in Florjan! Ob koncu mandata vodenja slovenskega Veleposlaništva, bi se Vama želel iskreno zahvaliti za nudeno gostoljubje in izjemno sodelovanje od pridelkov delovanja prvega slovenskega Veleposlaništva v Avstraliji. Vaša osebna podpora in zaupanje sta mi bila vedno v veliko pomoč pri vodenju Veleposlaništva in pri sodelovanju s člani slovenske skupnosti. V veliko čast mi je bilo, da smo sklenili tudi prijateljske vezi, ki me bodo spremljale vse življenje. Do prihoda veleposlanika bo posle začasnega vodenja Veleposlaništva prevzela od 20. 10. 1997 ga. Helena Drnovšek-Zorko, I. sekretarka našega Veleposlaništva. Svoje delo bom nadaljeval v slovenskem Ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani. Najlepša hvala za vse prijateljstvo in sodelovanje Aljaž Gosnar Draga Stanka in Florjan! Minilo je že precej časa odkar sem se zadnič oglasila in vaju pohvalila za zanimivo in pestro vsebino vašega oz. našega časopisa Glas Slovenije. Danes vam spet pišem nekaj besed, vendar najprej nekaj vašim naročnikom: pohvalim se lahko, da sem oba urednika osebno spoznala in to že dvakrat. Oba sta zelo prijazna, posebno Stanka, saj sva se v drugem srečanju že pogovarjali kot 'stari kolegici'. Sicer pa o njeni dobri in skrbni naravi pove že sama pestra oblika in vsebina časopisa. Draga Stanka, nič vam ne zamerim na zamudi prejšnje številke, saj me je razveselila dvojna in bogata vsebina (še nisem utegnila vse prečitati). Danes vam pošiljam rešitev uganke. Hvala Ivanki Žabkar, da jo je sestavila. Upam, da bo to zanimalo tudi druge bralce in da boste ob priliki spet objavili kako uganko ali križanko. Toliko za danes. Lepo vaju pozdravljam, kakor tudi vse bralce Ivanka Krentpl, Sydney Redni letni občni zbor Kluba Triglav Sydney, 2. novembra 1997 - Redni letni občni zbor je potekal ob predstavitvi finančnega računa, na katerega ni bilo pripomb ter drugih točk dnevnega reda, med katerimi je bil tudi predlog za poslovno spremembo imena (Trading name). Člani Kluba so predlog osvojili in bodo lahko tudi v bodoče sodelovali pri izbiri novega imena. Klub Triglav, ki ima trenutno stalnih in pridruženih članov 1.030 bo, po besedah predsednika Karla Pelcaija, tudi v bodoče finančno podpiral vsako pozitivno aktivnost, od časnikov, do revij, mladine in drugih slovenskih aktivnosti. Na občnem zboru so razrešili stari odbor, člani novega pa so: Karel Pelcar, Jože Pahor, Silvo Pahor, Emil Kukovec, Jože in Dana Fišer. Rešitev uganke iz prejšnje številke Kraji in mesta v Sloveniji: Mengeš, Ljubljana, Kranj, Hrastnik, Hrastje, Metlika, Globoko, Sevnica, Brežice, Velenje, Maribor, Šentjur, Radeče. Pravilna rešitev v eni vrsti od vrha navzdol pove ime zelo zanimivega berila: GLAS SLOVENIJE. Uganko sestavila Ivanka Žabkar iz Wollonponga Rešitev uganke poslala (in pravilno rešila) Ivanka KrempL Za nagrado ji bomo poslali poster kraja iz Slovenije. Diplomatsko konzularna predstavništva Veleposlaništvo Republike Slovenije Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street, Canberra City telefon: (06) 243 4830 fax: (06) 243 4827 Pisma in drugo poŠto poslati na naslov: Embassy of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square, Canberra ACT 2608 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 -17.00 uradne ure so od 10.00 -14.00 * Konzulat RS (Sydney) Častni konzul Alfred Brežnik. Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) telefon: (02) 9314 5116 fax: (02) 9399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188 Coogee NSW 2034 * Konzulat RS Nova Zelandija Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pom are, Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smith field NSW 2164. telefon: (02) 9604 5133 fax: (02) 9604 009 * Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XI1, Ljubljana 1000, Slovenija, telefon: (61) 125 4252 fax. (61) 126 4721 Dr. Jože B eni i k kandidat za predsednika države Dr. Jože Bernik, trenutno predsednik Svetovnega slovenskega kongresa je postal kandidat za predsednika države Slovenije. Imenovali sta ga dve pomladni stranki Slovenski krščanski demokrati(SKD) in Socialdemokrati (SDS). Dr. Bernik je živel dolga leta v ZDA, ima dvojno državljanstvo, zadnja leta pa je preživel veliko časa v Sloveniji. Dr. Bernik pravi: "Kjerkoli sem bil, sem bil najprej Slovenec." Mimogrede: dr. Bernik je pred tremi leti s soprogo obiskal tudi avstralske Slovence in je zvesti naročnik Glasa Slovenije. Kdo so še kandidati za predsednika države Na volitvah 23. novembra bo nastopilo osem kandidatov: - Profesor ljubljanske ekonomske fakultete Bogomir Kovač, rojen 1952, kandidat LDS - sedanji predsednik Milan Kučan, rojen 1941, kandidira s podpisi volilcev - upokojeni pravnik Franc Miklavčič, rojen 1921, kandidat neparlamentarne krščanske socialne unije - nekdanji poslanec Marjan Poljšak, rojen 1945, kandidat Nacionalne stranke - direktor Belinke Marjan Cerar, rojen 1941, kandidira s podpisi volilcev - predsednik SSK Jože Bernik, rojen 1924, kandidat SKD in SDS - predsednik državnega zbora Janez Podobnik, najmlajši kandidat rojen 1959, član SLS - Tone Peršak, nekdanji poslanec, rojen 1947 Iskrica iz Dela Rodiš se kot človek, umreš pa kot osel Nadškof blagoslovil orgle v Kliničnem centru Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode je med maševanjem v kapeli Kliničnega centra 2. novembra blagoslovil tamkajšnje orgle s štirimi registri in 216 piščali, ki jih je izdelal Brane Košir iz Mariborske orglarske delavnice. Dr. Jože Bernik Večer premalo cenjenega Slovenca Klub mestnih svetnikov strank slovenske pomladi občina Ljubljana je ob 80. letnici smrti Janeza Evangelista Kreka pripravil Krekov večer, katerega namen je bil počastitev njegovega dela in obujanje spomina na tega še vedno premalo znanega in upoštevanega slovenskega duhovnika, politika in dobrotnika. Dinamit spominu na domobrance in Rome 31. oktobra je na_pokopališču v Vojni vasi pri Črnomlju eksplodiralo neznano eksplozivno telo pod spomenikom padlim domobrancem in drugim zamolčanim žrtvam v letih 1941 do 1945 in poškodovalo spominsko obeležje. Delo fax poroča, da so na ploščadi zapisana imena 55 ljudi iz črno-meljske župnije, ploščad pa je posvečena tudi 64 Romom, katerih imena niso znana, a so jih pobili partizani junija 1942 pri Bistrici, zajeli pa so jih pri Kanižarici. Zmeda na italijansko-slovenski meji Pred dnevi so italijanski obmejni organi začeli izvajati določila schengenskega sporazuma. Na mejnih prehodih v Sloveniji so se začele nabirati dolge kolone čakajočih, v Trstu pa so z grenkobo sprejeli zaprtje evropske meje, saj vedo, da so tako odrezani od sveta. Nekateri se tolažijo z obljubami o tako imenovanem tretjem pasu. Vendar pa schengenska določila ne predvidevajo poenostavljenega postopka za slovenske državljane, ki so pač državljani države Slovenije, ki še ni sprejeta v Evropsko Unijo. Posledice Schengena bodo boleče še vsaj nekaj let. Povrhu vsega bo Schengen začela uresničevati 1. decembra še Avstrija. Slovenija se bo tako znašla v nezavidljivem položaju: pred sklenjenim zidom proti Zahodu in z bremenom še vedno neurejenih odnosov zjužno sosedo. Medtem ko podnevi italijanske oblasti pregledujejo avto za avtom, ilegalci ponoči zlahka prehajajo zeleno in morsko mejo. Ukrepi pa pretresajo tudi tržaške trgovske vrste in vse večje slišati pripomb, da je že čas, da bi morali tudi Slovenijo sprejeti v Evropsko Unijo. V Mariboru odprli ministrstvo V Mariboru sta 4. novembra podpredsednik vlade Marjan Podobnik in minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek slovesno odprla prostore novega ministrstva za turizem in malo obrt na Trgu svobode v centru mesta. Zasluge za dodelitev ministrstva Mariboru so pripisali vztrajnosti Ljudske stranke. Koga v tujini najbolj privlačijo slovenska podjetja Največ prišlekov je iz sosednje Hrvaške; njihovo število seje v manj kot letu dni povečalo s 491 na 1589. Veliko je tudi delničarjev iz Jugoslavije (294) ter Bosne in Hercegovine (223). Zanimivo pa je, da so nekateri kupci delnic tudi z Nizozemskih Antilov, Bermudov, Kajmanskih otokov, iz Zimbabveja, Venezuele in Zaira, skratka iz držav, kjer domačini zagotovo še niso slišali za Slovenijo. Gre za firme, ki imajo v teh eksotičnih krajih samo poštni predal, prave lastnike pa večinoma v Sloveniji. Ti posli pa zagotovo potekajo na sivem trgu, piše Mag. Bo Tito postal Nato? Primorske novice poročajo, da naj bi napis 'Naš Tito' na Sabotinu, ki že več let buri duhove na slovenski in italijanski strani meje, že letos končal na smetišču zgodovine. Novogoriški župan Črtomir Špacapan namreč zatrjuje, da gre za črno gradnjo. Napis so sicer hoteli skriti z grmičevjem že prej a so pred dvema letoma neznanci grmovje posekali. Nekateri predlagajo, naj župan namesto vseh odstrani le nekaj črk, da bi namesto 'Naš Tito' poslej pisalo 'Nato'. Polemike v zvezi s tem so se začele že leta 1991. O slavni odvetnici dr. Ljubi Prenner 90 let po rojstvu, 20 let po smrti odvetnice dr. Ljube Prenner je pokrajinski muzej iz Slovenj Gradca pripravil razstavo, ki trenutno gostuje v Slovenskem gledališkem muzeju. Za današnje slovenske odvetnike bi Prennerjeva morala biti neke vrste heroj, in "če ji že niso postavili spomenika, bi se po njej morala imenovati vsaj Slovenska odvetniška zbornica", so zapisali v Mladini. dr. Ljuba Prenner leta 1926 (slika zgoraj) in 1956 (slika spodaj) Ljudem, ki so jo poznali je Prennerjeva ostala enigma: je bila ženska ali moški? Umrla je v Ljubljani leta 1977. Sežanci grozijo z zaporo V petek, 14. novembra naj bi slovesno odprli 3,8 kilometra dolg avtocestni odsek Dane-Fernetiči. Toda nekatere 'malenkosti' še niso urejene in Sežanci so zanje pripravljeni iti v blokado avtoceste. Gre za začasno ureditev tovornega prometa z avtoceste do sežanskega carinskega terminala, s katero se ne strinjajo, saj ne rešuje tistega, kar Sežance že dolgo najbolj moti: tovornega prometa. Preprečuje jim tudi, da bi Partizansko cesto preuredili iz zdajšnjega koridorja za tovornjake v pravo mestno ulico. Zapletlo pa seje še kje. 7' Organizirane kraje in vlomi v zidanice, vikende in avte V Novem mestu in okolici zadnja leta ugotavljajo, da se jeseni poveča število kriminalnih dejanj. Tako tudi letos. Skupne škode je za skoraj milijon tolarjev. Slovenija dobila prvaka v striženju ovac Slovenija je dobila novega državnega prvaka v striženju ovac, Borisa Gabrijana iz Črnomlja, ki je šest ovac z električnimi škarjami postrigel v 14,27 minute. Ljubljanski tramvaj 20. decembra 1958 je zapeljal tramvaj zadnjič po Ljubljani. Pospremili so ga številni, zbranim pa je na "pogrebni slovesnosti" spregovoril humorist Frane Milčinski-Ježek. Spomin na tramvaj oživlja razstava "Ljubljanski tramvaj", ki je v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri na ogled do konca novembra letos. Pa še to iz Dela Moderni italijansko-slovenski slovar, 13. popravljena izdaja, Cankarjeva založba stran 227:"... približno 2 milijona ljudi govori slovensko na zahodnem delu Jugoslavije". Do leta 1996, ko je bila natisnjena "popravljena" izdaja slovarja, uredniki Cankarjeve založbe na tem območju očitno še niso zaznali nobenih sprememb. Tečajnica Banke Slovenije Srednji devizni tečaj (4. novembra 1997) Država (enota) Avstralija (1 AUD) Avstrija (100 ATS) Francija (100 FRF) HrvaŠka (100 HRK) Italija (100ITL) Japonska (100 JPY) Kanada (1 CAD) Nemčija (100 DEM) Švica (100 CHF) V. Britanija (1 GBP) ZDA (1 USD) tolarjev 117,4507 1340,7842 2817,0812 2677,6615 9,6397 136,5886 117,1676 9436,8256 11591,2529 275,0174 164.3895 MMONfi löv INSTRUMENTS Glas Slovenije - sponzorji: I ]\Jjko Krat C The Voice ofSlovenia - Sponsors: ' Impact International Pty. Limited Odprtje Marijinega vrtca v Cerkljah na Gorenjskem Majhna občina Cerklje na Gorenjskem, znana po zelo urejenem središču mesta, je bogatejša za novo pridobitev -odprli so Marijin vrtec, ki bo lahko sprejel približno sto otrok. To je zasebni vrtec s posebnim programom katoliškega značaja. V Lipi na Krasu poje zvon Povod za pravi vaški praznik v Lipi na Krasu (pod Trsteljem) je bil pred dnevi novi zvon, ki bo poslej odzvanjal v tamkajšnji cerkvici sv. Mihaela. Zvon je blagoslovil kobariški dekan Franc Rupnik Konec "vinske vojne" med Mariborom in Ptujem Na grajskem dvorišču v Ptuju je bila 10. oktobra prva trgatev trsov žametne črnine - kavčine, ki sta potomca več kot 400 let stare trte na mariborskem Lentu. Natehtali so 14 kilogramov grozdja, stisnjeno v mošt je imelo nekaj več kot 17 stopinj sladkorne stopnje. Mošt bo bodoče promocijsko vino za Ptuj. Kot se spodobi je prvi grozd utrgal ptujski župan dr. Miroslav Luci. Trgatev Rent-a-avion! Poslovno letalstvo Na SmeltAirovih letalih leti sedem vrhunskih pilotov (štirje imajo tudi švicarsko pilotsko dovoljenje) z 20 letnimi izkušnjami, ki se vsako leto dodatno usposabljajo s preizkusom pri družbi Flight Saftey v ZDA. Rent-a-avion! Že po treh urah strankinega klica jo piloti lahko popeljejo v željeno mesto v Evropi, severno Afriko in na Bližnji vzhod. Na razpolago so reaktivno letalo Citation II S, potovalna hitrost 750 km/h, reaktivno letalo Citation II, hitrost 680 km/h in turbpropelersko letalo Conquest II, 550 km/h. Blagoslov ekološke kapelice V nedeljo, 12. oktobra so v Bistriškem jarku slovesno predali svojemu namenu ekološko kapelico sv. Frančiška Asiškega, zavetnika ekologov. Postavljena naj bi bila v opomin na čas izpred nekaj let, ko seje tudi s soglasjem Slovenije na avstrijski strani pričela gradnja jezu in hidroelektrarne Golica Kor Alpe, s katero seje pretok reke Bistrice za eno tretjino zmanjšal in s katerim se je povečala ekološka nevarnost poplav. Festival 'Mesto žensk' Spomenik padlim slovenskim vojakom Na Škabrijelu, hribu nad Novo Gorico, ki je bil pred 80. leti prizorišče ene najhujših bitk Soške fronte, so pred kratkim slovesno odkrili spomenik slovenskim vojakom celjskega 87. pehotnega polka in ljubljanskega 2. gorskega strelskega polka. Slavnostni govornik na slovesnosti, ki se je je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan, je bil pesnik Ciril Zlobec. Pobudo za spomenik je dalo Društvo goriških rodoljubov: obdolžiti se spominu na vojake slovenskega rodu. Od 17. do 24. oktobra je potekal v Ljubljani tretji mednarodni festival sodobnih umetnosti 'Mesto žensk'. Letošnji festival je odprl temo o načinih izsilitve posluha skozi medij. Nataša Velikonja je zapisala v Primorskih novicah med drugim: "Predstavljal je ustvarjalnost žensk skozi kritičen vpogled v njihove družbene pozicije. Festival je eden izmed dogodkov, ki vztrajno spodkopava bleščečo idejo o visoki in apriorni kulturnosti slovenskega prostora in razkriva v njem prisotno primitivnost, vulgarnost, šovinizem in nestrpnost. Skratka, Slovenija je velika malomeščanska scena." Oddajanje programov RTV Slovenija prek satelita RTV Slovenija je pričela z oddajanjem Evropi preko satelita Hot Bird 3. Za najmodernejši telekomunikacijski satelit v svetu; uporablja najnovejšo digitalno tehnologijo, ki omogoča najvišjo možno kakovost slike in zvoka. Satelitsko oddajanje nacionalnih programov bo državi omogočilo stik z zdomci in izseljenci, predvsem pa nemotene vezi z zamejskimi Slovenci. Izjemnega pomena za majhno Slovenijo je tudi možnost komuniciranja prek satelita s tujimi javnostmi. TV in radijski programi RTV Slovenije, kijih sedaj potencialno lahko spremlja kar 64 milijonov evropskih gospodinjstev, predstavljajo veliko priložnost za promocijo Slovenije in vklučitev njenih ustvarjalnih potencialov v mednarodno komunikacijo. Kultura Slovenija Iva Zupančič, dobitnica Borštnikovega prstana Na letošnjem Borštnikovem srečanju '97 v Mariboru so ji podelili Borštnikov prstan za življensko delo. Iva Zupančič je odigrala več kot sto štirideset gledaliških vlog, nastopila pa je tudi v številnih filmih in prejela številne nagrade. Razstava starih mariborskih razglednic, rezbarskih del Mariborska knjižnica je za oktober pripravila več zanimivih in raznolikih razstav. V Mali dvorani na Rotovškem trgu so odprli razstavo starih mariborskih razglednic. Gre za del bogate zbirke Marjana Konška. Na ogled bo do konca novembra. Knjižnica v Hočah pa je pripravila razstavo rezbarskih del. Na ogled pa bodo še druge razstave. Tolminski zbornik Po enaindvajsetih letih je izšla še tretja, dopolnjena številka Tolminskega zbornika, ki so ga predstavili ob 50. obletnici priključitve dela Primorske matični domovini. Prvi zbornik je izšel pred 41 leti in je bil posvečen spominu na padle v drugi svetovni vojni in 50. obletnici smrti pesnika Simona Gregorčiča. Drugi zbornik je izšel leta 1975 ob 30. letnici osvoboditve. Potresni zbornik so izdali leta 1980 kot posebno izdajo. Zadnji zbornik je posvečen še velikim kulturnim pridobitvam, dopolnjeni muzejski in likovni zbirki, delovanju kulturnih ustanov, društev ter razvoju gospodarstva v tolminski občini. Simpozij o slovenski kulturni politiki -pustimo govoriti razlikam V Stihovi dvorani Cankarjevega doma se je od 25. oktobra odvijal simpozij o slovenski kulturni politiki, pripravilo gaje slovensko ministrstvo za kulturo v sodelovanju s Svetom Evrope, udeležilo pa se ga je tudi dvajset strokovnjakov iz tujine. Na uvodni slovesnosti sta bila tudi predsednik države Milan Kučan in predsednik državnega zbora Janez Podobnik. Jožef Skoljč, minister za kulturo je poudaril "daje treba pustiti govoriti razlikam". Predsednik SAZU dr. France Bernik se je zavzel za kulturno politiko, ki priznava kulturo kot samostojen izraz človekove ustvarjalnosti in jo dobro pozna. V demokraciji mora biti kultura svobodna, razen takrat, kadar je v nasprotju s seboj ' "ko preneha biti most strpnosti med različno mislečimi posamezniki in skupinami v družbi". Predstavitev petih knjig v Slovenski matici Med njimi je bila predstavljena tudi knjiga Slovenske ljudske pesmi. So ponatis prve knjige. Knjiga obsega pripovedne pesmi, ljudske romance in balade. Pripravljen pa je že tudi četrti del knjige, kiji manjka le še muzikološki del. Odprli muzej v rojstni hiši pisatelja Janeza Jatna Nikjer v Sloveniji ni tako majhnega koščka sveta, kjer bi se rodilo toliko za slovenstvo pomembnih mož, kot v vaseh pod Stolom. Zdaj so odprli za javnost Jalnovo rojstno hišo na Rodinah. Janez Jalen seje rodil 1891, po različnih krajih svojega duhovniškega službovanja je umrl leta 1966 v Ljubnem na Gorenjskem. Znana je Jalnova burka Lesena peč, gradiva pa je še veliko po zabojih in škatlah. Njegovo življenje bodo v prihodnje predstavili vsestransko. Izšla je zanimiva pesniška zbirka Viljema K. Rupreta pod naslovom "Vsožitju z nemirom". Naročite jo lahko pri avtorju na naslov: 3260 Kozje, p.p. 32, Slovenija Po'^ svetu BERN Svet švicarske nacionalne banke je 31. oktobra 1997 odobril izplačilo 100 milijonov švicarskih frankov (70 milijonov US dolarjev) skladu za pomoč žrtvam genocida nad Židi v stiski.Omenjeni sklad so spomladi, v času najhujših obsodb švicarskih bank zaradi sodelovanja z nacistično Nemčijo, ustanovile tri švicarske banke. Po 3. novembru bo ta sklad vreden 270 milijonov švicarskih frankov, z njim bodo pomagali žrtvam, ki so posebej hudo trpele zaradi nacističnega nasilja in še danes potrebujejo pomoč. TRST Ravnatelj ter predsednika zavodskega in dijaškega sveta trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois so na tržaškega župana Ricarda Illyja naslovili pismo, v katerem predlagajo poimenovanje mestne ulice v Trstu po Zoisu ob 250-letnici njegovega rojstva. V petek, 21. novembra, bo v Trstu v Kulturnem domu proslava posvečena temu velikemu človeku, ki ni nikoli zatajil svojih slovenskih korenin in katerega lik je danes, v času evropskih integracij, še kako aktualen. SUVA Oblasti Fidžija trdijo, da bodo prebivalci te države prvi na svetu zagledali zoro tretjega tisočletja in zato bodo pripravili veliko slovesnost, na kateri bo sodelovalo okoli 200 nastopajočih iz 30 držav sveta. Po njihovem mnenju leži F i d ž i neposredno na 180 poldnevniku, ki označuje začetek in konec vsakega dneva na Zemlji. Vlada načrtuje, da bodo vzdolž 180 poldnevnika postavili zid, ki naj bi bil nacionalni spomenik. Osvetlili naj bi ga tako močno, da bi ga bilo možno slikati tudi iz vesolja. Toda pravico do prve svetlobe novega tisočletja si lastijo tudi Nova Zelandija, Kiribati in kraljevina Tonga. TRST V ulici Milano v Trstu, v prostorih nekdanje kmetijske zadruge, so 22. oktobra odprli prostore tržaške podružnice goriške Kmečke banke. To pa zato, da bi zadostila potrebam tamkajšnjih strank, med katerimi so slovenski in hrvaški državljani, ki prejemajo italijanske pokojnine. Banka je letos dobila nalog italijanskega zavoda za socialno skrbstvo za izplačevanje italijanskih pokojnin v 28 evropskih državah. Vseh upokojencev je 80.000, od tega na Slovenskem in Hrvaškem približno 30.000. TISKOVNI SKLAD Glasa Slovenije $ 50.00 Ivo Leber Hvala Poroča Mirko Vasle iz Argentine Te dni gostujejo v Argentini slovenski gledališki igralci iz Trsta: Livio Bogateč, Miranda Caharija, režiser in avtor Mario Uršič. V Slovenskem klubu Triglav so predstavili Uršičevo Ž'. ;- ASI dramo Srečanje, ki opisuje problem slovenske manjšine na tržaškem ozemlju. Na oder pa so postavili tudi predstavo Filomena Marturano, režiserja Eduarda de Filipa. Sredi novembra bo prišel na 14-dnevni obisk v Argentino ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. Glavni namen: birmanje slovenskih otrok. Spremljal ga bo glavni urednik verskega tednika Družina Janez Gril. Slovenska radijska oddaja v Argentini "Okence v svet" je dobila priznanje Slovenske izseljenske matice za dolgoletno delo in trud in za promocijo R Slovenije. Slovenij 2L v besedi in sliki Iz Demokracije Razstava o zibelki človeštva S pomočjo občine Tržič in ministrstva za kulturo so na skoraj 800 kvadratnih metrih v središču starega Tržiča na Koroški 9 postavili stalno razstavo z naslovom Lovci na mamute - ledena doba. K lini i kov a hiša Kurnikova hiša, rojstna hiša ljudskega pesnika in kolarja Vojtera Kuniika ( 1826 - 1886), je med najkakovostnejšimi osta-linami ljudskega stavbarstva v tržiškem mestnem jedru. Hiša povezuje kmečko in meščansko arhitekturo konca 18. stoletja. Poleg stalne muzejske razstavne zbirke je v hiši tudi galerija. Tržiš ki muzej Tržiški muzej ohranja nekoč močno razvito in zelo znano rokodelstvo naselbine v sotočju Mošenika in Tržiške Bistrice tik ob starodavni poti čez Ljubelj (izkopanine iz prvega stoletja našega štetja). Prostore ima v nekdanji Pollakovi barvarni in usnjarni v starem fu-žinsko-obrtniškem delu Tržiča ob še ohranjenih vodnih rakah. Pridobiva, preučuje in posreduje gradivo o čevljarstvu, usnjarstvu, kolarstvu, oglarstvu, rudarstvu, tkalstvu, nogavičarstvu in barvarstvu. Posebna zanimivost za obiskovalce je geološko-paleontološki kotiček z okameninami iz Dolžanske soteske. Nova znamka pošte Slovenije Med novimi rednimi znamkami so izšl i štirje pari znamk iz serije Idrijske čipke (prvih šest je izšlo že junija lani). Po besedah dr. Janeza Bogataja izvirajo prva pisna poročila o kleklanju iz konca 17. stoletja, v Slovenijo pa se je verjetno že dosti prej razširilo iz nemških dežel. Idrija je še danes največje čipkarsko središče v Sloveniji. Tržič praznije 505 let Kurnikova hiša Letos praznuje Tržič 505 let, odkar je dobil tržne pravice, 25 let odkar pripravljajo razstavo mineralov in fosilov, 30 let Šuštarske nedelje, 70-letnico obstoja Pihalnega orkestra Tržič in 60 let Gorske reševalne službe. Občina ima še veliko načrtov: zgraditi nameravajo glasbeno šolo, osnovno šolo, parkirno garažno hišo, večnamensko športno dvorano in še en most. Uprava se zavzema tudi za razvoj vasi. Tako so na primer v Križah obnovili cesto, pošto in župnišče. Župnišče Dolžanska soteska Dolžanska soteska je zavarovana kot naravni spomenik zaradi edinstvenega nahajališča ostankov okamenelega življenja rastlin in živali v kamninah iz starejšega zemeljskega veka. Ob vstopu v območje soteske v vasi Čadovlje je pri Jamenšnikovi domačiji ohranjena sušilnica lanu in sadja, po domače "paštba", kije urejena v informativno središče za obiskovalce. NEWCASTLE OBVEŠČA V nedeljo, 16. novembra je članski dan Kosilo ob 12.00 Za ples igrajo Masters Občni zbor slovenskega društva _ TIVOLI P še Maria Grosman KLUB TRIGLAV Na enem izmed piknikov Slovensko društvo Tivoli - Newcastle Inc. je, kakor marsikatera druga organizacija v tem času, imela 19. oktobra redni letni občni zbor, katerega seje udeležilo kar precejšnje število članov. Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo delovanje društva v zadnjih dvanajstih mesecih kar precej pestro in aktivno, saj so se pikniki, družabni popoldnevi in druga srečanja kar vrstili. Letos je društvo prvič organiziralo poučna in zanimiva predavanja o različnih temah. Vsekakor je bilo najbolj zanimivo predavanje o aromaterapiji in zeliščni medicini, ki gaje organizirala in odlično predstavila rojakinja Irma Gol. Irma Gol ima v Newcastlu svoj kozmetični salon in svetovno akreditirano šolo za aromalerapiste. Pred leti je prav ona opravila pionirsko delo, ko je vNSW in Viktoriji prva pričela s poučevanjem aromaterapije in zeliščnih ved. Danes je Irma tajnica svetovnega združenja aromaterapistov, ki ima svoj sedež v New Yorku, istočasno pa je tudi ocenjevalka pri izpitih. Več o gospej Irmi v eni od naslednjih številk. Druge teme predavanj so bile "Be Wise with Medicine", prva pomoč, hrbtenične poškodbe, legalni nasveti o pripravi oporoke in še kaj.Tudi avtobusni izlet v Merrylands in Klub Triglav, kjer je mlada skupina revije ASR organizirala "Sunday Rendezvous" nam bo ostal nepozaben. Pravilno je, da omenimo in se zahvalimo tudi avstralski državni službi Ethnic Affairs Commission of NSW, let nudi denarno pomoč za kritje administrativnih in nekaterih stroškovjn nam na ta način vsaj delno olajša naše delo. Čeprav so morda naši dosežki v primerjavi z nekaterimi drugimi slovenskimi organizacijami dokaj skromni, smo vseeno zelo veseli in ponosni, da se v zadnjih letih število udeležencev na različnih srečanjih postopoma dviguje. Na piknikih se je število povečalo kar za petdeset odstotkov. Tudi število članstva se vse od tistega časa, odkar smo v Newcastlu videli predstavo "Micki je treba moža", iz leta v leto počasi dviguje. Zdi se mi, da res drži to kar smo slišali že velikokrat: starejši smo, bolj potrebujemo drug drugega in tem raje pridemo skupaj. Ob koncu se želim zahvaliti vsem, ki so na kakršen koli način pomagali v našem društvu. Posebna zahvala bivšemu odborniku Rihardu Princicu za njegovo nesebično in požrtvovalno delo pri društvu vse od dneva, ko se je prva ideja o ustanovitvi slovenskega društva v Newcastlu, skoraj pred 40. leti, prvič porodila. Velikokrat pozabimo, da so bili ustanovitelji tudi tisti rojaki, ki so druge volili na vodilna mesta, na žalost njih imena pa največkrat niso bila nikjer zapisana. Iskrena ti hvala, Rihard! Maturantski ples Slovenski šolski odbor in ASR prirejata maturantski ples 29. novembra ob 19.00 Igra Črni baron 19 Brisbane Road I^HMI^H St.Johns Park, NSW Ph: 9610 1627 Fax: 9823 2522 HEALTHY FARM HEALTHY MEAT 36 years in business 20 years in Cobram WHOLSA.LE NOVI ODBOR: predsednik Ivo Klopčič, tajnica/ blagajničarka Maria Grosman podpredsednik Miha Ulcej, člani: Albina Mavrič, Jože Črnogoj, Pavla Kolatchew, Andrej Pihler in Roman Gol. COBRAM CANBERRA Phone: 0358 - 722115 Phone: 06 - 295 1222 Uspešen dobrodelni koncert skupine Kelly Variety Entertainers Organizacija Help National Committee - Eleonore White zbrala za bolnišnico v Šempetru pri Novi Gorici $5.550 Klub Triglav - nedelja, 19. oktobra Sydney - Vsi, ki so se udeležili dobrodelnega koncerta skupine KVE, so se tega nedeljskega popoldneva izredno dobro zabavali. Povprečna starost skupine je 70 let, plešejo, pojejo, predstavljajo skeče in drugo, tako kot da jim za leta ne bi bilo mar. Skupina nastopa brezplačno, najpogosteje po RSL klubih ali v dobrodelne namene za raziskavo raka. Eleonora White je s prostovoljnimi prispevki, loterijo, prodajo svoje narodne noše, ki jo je kupil Klub Triglav za $ 500.00 in drugim zbrala 5.550 dolarjev. Eleonora White se to pot zahvaljuje vsem, ki so koncert obiskali, še posebej pa seveda Klubu Triglav, tudi vsem svojim dolgoletnim sodelavkam in sodelavcem veliki HVALA, še posebej Škotkinji May Wilmont, kiji pomaga že dolgih enajst let Vesela Eleonora White Akcija zbiranja denarja za šempetrsko bolnišnico še zdaleč ni končana, zato Eleonora White naproša svoje rojake da prispevajo po svojih zmožnostih. Ček lahko naslovite in pošljete na: HELP NATIONAL COMMITTEE P.O. Box 603 Kurnell NSW 2231 Nastopajoča skupina Kelly Variety Entertainers z Eleonoro Obvestilo Prosimo posameznike, slovenska društva, organizacije, verska središča in medije, da že sedaj pošljejo božične in novoletne čestitke. Uredništvo Glas Slovenije AUSTRALIA 2965 - 2967 Gold Coast Highway SURFERS PARADISE - QUEENSLAND AUSTRALIA 4217 Edina slovenska mesnica v Sydneyu Še poznate okus dobre (temkpe kranjske klobase krvavice? Telefon; (02) 9747 4028 Pridite in se prepričajte! 220Burwood Rd.Burwood NSVV2134 Doma pečeno meso ob petkih in sobotah ali po naročilu POSLOVNA SLOVENIJA/AVSTRALIJA Štll Obisk delegacije študentov podiplomskega dijapodjetništva Slovenije iz Pogovor z Dušanom Lajovicem Sydney, nedelja, 26. oktobra -Urednica in upravnik Glasa Slovenije sta se v Slovenskem društvu Sydney sešla s skupino sedmih študentov podiplomskega študija podjetništva iz Slovenije, uradno se programu reče "Smer za ustanavljanje poslovodenja in svetovanja manjšim podjetjem". To je program, ki je z njihovo generacijo tretjič potekal na ekonomski fakulteti v Ljubljani. So pa prva generacija, ki seje odločila, da bo ob zaključku organizirala ekskurzijo, na kateri bi še dodatno oplemenitili stvari, ki so jih skozi študij pridobili. Skupina se je predstavila takole: TADEJA ČOLNAR je neodvisna svetovalka in dela na različnih projektih, konkretno je najbolj angažirana na programu PHARE - pomoč Evropske unije v gospodarskem sektorju. Sodeluje tudi z manjšim podjetjem, ki proizvaja pohištvo. ROMAN DOBRINA je operacijski in finančni direktor podružnice multinacionalnega kemijskega farmacevtskega podjetja SmithKline Beecham, ki ima v Sydneyu zelo veliko podružnico (tablete panadol, solpodin, coldrax in druge). VESNA KORELC, doma se ukvarjajo z malim podjetništvom, imajo že verigico trgovin z živilskimi prehrambenimi artikli in Vesna je poleg staršev ena od managerjev. TOMAŽ KRANČIČ dela v Abanki, po velikosti med petimi, šestimi bankami v Sloveniji. Ukvarja se s korespondenco s tujimi bankami. ŽARKO MLEKUŽ je samostojni podjetnik, ki se ukvarja s projekti na področju turizma, predvsem pa je velik ljubitelj svoje rodne pokrajine Bovca, Loga pod Mangartom. Razvoj turizma v teh krajih bo sigurno v znamenju Žarka Mlekuža. V Avstraliji že ima poslovne sodelavce in sicer je to Lee Thomas iz Environment Australia in Gray Francis s področja ekonomskih raziskav v zavarovanih območjih. Trenutno delajo projekt "Ekonomsko vrednotenje Triglavskega narodnega parka" in ti sodelavci so razvili določeno metodologijo za to vrednotenje in eden izmed ciljev tega obiska je kontakt s temi sodelavci v Canberri, z njimi se je doslej dopisoval samo po internetu. BOŠTJAN KAVČIČ je zaposlen v SKB banki Ljubljana, dela na področju analiz, SKB je druga največja banka v Sloveniji in prva največja privatna banka, 49 % delničarjev je tujega kapitala (med njimi Bank of New York in drugi). VLADO PROSENIK se u- kvarja s prodajo, trženjem, razvojem računalniških omrežij pri podjetju ECS Electronic. JOŽICA KERT se je skupini priključila, ker je osmi potnik odpovedal potovanje. Zakaj so se odločili prav za Avstralijo? Avstralski podjetniki so, po njihovem mnenju, izjemni kar se tiče inovativnih, novih pristopov v vodenju malih podjetij. Prav v Avstraliji so oplemenitili pojme podjetniški duh znotraj velikih podjetij. Po drugi strani pa jih je pritegnila Avstralija kot dežela sama, ki je manj tržno raziskana. Interes slovenskih obiskovalcev je bil, da prinesejo slovenskim podjetjem določene informacije. Avstralski trg se jim torej zdi potencialno zanimiv. Fotografija desno: v eni od delavnic podjetja Impact International Vrhunec obiska v Sydneyu je bil sprejem v Trgovski zbornici NSW (State Chamber of Commerce NSW inc. World Trade Center, katerega član je tudi sydneyski slovenski konzulat). Obisk je organiziral častni konzul RS iz Sydneya Alfred Brežnik. Med pogovorom za naš časnik je Tadeja poudarila njegovo zaslugo, saj se ni izkazal samo po korespondenci, ampak tudi po samem sprejemu in organizaciji njihovega obiska. Boljšega spoznanja splošnih gospodarskih značilnosti NSW kot tudi z vidika kontaktov (imajo veliko bazo podjetij), si niso mogli zamisliti. Iz Slovenije so prinesli s seboj veliko materiala o nekaterih podjetjih, ki se zanimajo za to da se plasirajo v avstralsko bazo. Skupina je v Sydneyu obiskala tudi uspešnega slovenskega podjetnika Dušana Lajovica. Njegove izkušnje pri vodenju podjetja in plasiranju izdelkov na tako širokem območju so bile za njih izredno ineteresantne in tega obiska so se sicer zelo veselili. V Canberri so skupino mladih sprejeli na slovenskem Veleposlaništvu.V Viktoriji so obiskali veliko mesno industrijo slovenskega rojaka Franca Voduška. - S.G. w Peter Cesnik je/ni, bo/ne bo predsednik Slovenskega društva Sydney V prejšnji številki smo objavili vest, da je za novega predsednika Slovenskega društva Sydney izbran Peter Čcsnik. Res seje občni zbor izšel s takšnim izidom, vendar so kasneje ugotovili, da odborniki z vodstvom vred niso bili izvoljeni po predpisih pravilnika. Ob obisku društva sta Peter Česnik (ne)-legalni predsednik in Stanko Kopše vršilec tajniške dolžnosti po zakonu (bil je prejšnji tajnik) dala za Glas Slovenije sledeči izjavi: v Peter Cesnik: Peter Cesnik -irr *- r« ■SirffiawTf Sobota, 8. novembra Pomladanski ples ob 20.00 uri, igrajo Veseli Gorenjci Nedelja, 23. novembra Piknik v naravi BBQ kosilo od 12.00 ure dalje, za ples igrajo Veseli Gorenjci Sobota, 6. decembra Miklavževanje ob 17.00 uri, za ples igra Marimba 2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02)9756 1447 Za nami so volitve na zadnjem občnem zboru. Na teh volitvah je bilo izvoljenih enajst ljudi in ko se je odbor sestal prvič in se je volilo za predsedniško mesto je bil izvoljen Peter Česnik - to sem jaz. Glasovanje se je končalo z 6:5 glasov v mojo korist. Podpredsednik je postal Tone Tomažin, tajnik pa Stanko Kopše. Martin Danev je bil izvoljen za blagajnika. Že na prvem sestanku se je pokazalo, da imamo različna mišljenja, ki, na žalost, niso sinhronizirana. Po sedmih dnevih mojega predsedniška so se začeli kazati prvi valovi nevihte, češ, da volitve niso bile tehnično pravilne, to je da niso sledile zahtevam društvene ustave. Predvsem je šlo za to, da jaz kot predsednik nisem legalen v svojem predsedništvu. ker da nisem član društva polni dve leti. Dejstvo je, da sem plačal svojo članarino I. oktobra 1995 in da je takratni odbor potreboval dva sestanka preden je moje članstvo potrdil. Uradno je bila moja prošnja rešena 30. oktobra 1995. Interpretacija ustave je takšna: če si se hote! včlaniti v društvo in nisi plačal članarine, tvoja prošnja pa je bila predstavljena odboru, potem ta odbor v momentu ko je sprejel nominacijo zahteva da prosilec plača članarino v roku enega meseca ali je izbrisan. Ce pa je že vplačal članarino in je odbor potreboval en mesec da se prošnja odobri, se po konvenciji računa članstvo od dneva, ko se je članarina vplačala. Po vsem se je izkazalo, da so bile še različne druge anomalije v vodenju in predvsem s tehnične strani. Za odbor in za različne funkcije je bilo prijavljenih zelo malo ljudi, tako da se je na dan volenja rekrutiralo. Pri taki naglici je seveda prišlo do napak. Čez par dni sem te napake opazil sam, opazil jih je Mark Stariha in prejšnji in sedanji tajnik Stanko Kopše. Vsi smo se odločili, da se razpišejo nove volitve, pri tem pa moram žal dodati to, da se pri izmenjavi odbornikov (direktorjev) kluba morajo registrirati nova imena pri Australian Security Commission v sedmih dneh in seveda vplačati predpisano vpisnino v vsoti približno $ 250. Za vsakega odbornika, ki odstopi aH vstopi v odbor pred koncem letaje treba spremembo registrirati in seveda vplačati zgoraj namenjeno vpisnino. Sprememba dvanajstih članov slane veliko denarja in Slovenci moramo veliko delali, da se ta denar privarčuje. Po drugi strani smo nekateri po volitvah že sestavili program glede razvoja slovenskega društva. Ideja o prodaji dela zemljišča se je porodila že pre dve mi leti. Če bi dobili za ta kos zemlje okoli milijon dolarjev, je to lep denar s katerim bi lahko popravili društveno posest. Društvo ima trenutno okoli $ 140.000 naloženih v različne račune, po eni strani ni veliko, po drugi pa je veliko. Ogromno dela je bilo tu vloženo s strani prejšnjih članov. Toda s tem denarjem bi društvo stagniralo. Stankotov načrt je, da se skoncentrirarmo na restavracijo, na zvišanje socialnega nivoja, na različne prireditve, na izmenjavo med Slovenijo in Avstralijo. Moj predlog in Marka Starihe pa je bil, da se osredotočimo bolj na vzdrževanje slovenskih tradicij, poezije, jezika, da se posvetimo bolj mladini, da ji izročimo našo kulturo; skratka da vzpodbudimo slovensko mladino, da se aktivno vključuje v društvo in s tem nadaljuje tradicijo svojih staršev in društva. TE POLITIČNE ZDRAHE, kijih imamo sami med sabo so vse drugo kot produktivne, tako da naša mladina ne prihaja več sem, zaradi teh pa izgubljamo tudi ostalo članstvo. Eden od predlogov je da imamo svoje smučarsko društvo. Te dni prihaja predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Janez Bogataj, moj namen ga je zaprositi za spremembo terminov slovenskih šol za otroke iz tujine. Za naše otroke naj bi organizirali šolo pozimi tako, da bi se lahko udeležili še smučarskih tečajev. Radi bi se povezali s TV hišo v Sloveniji, tako da bi tukaj brezplačno lahko spremljali TV obzornik. Na žalost so to vse ideje, ki ne bodo uresničene, ker so pred nami nove volitve. Stanko Kopše: Kot tajnik društva bi še rad dodal, da bi novi prijavljenci v odobr morali predati pravilno izpolnjene prijavnice tajniku kluba vsaj dva ledna pred občnim zborom. Zaradi omenjenih nepravilnosti je prišlo do polarizacije in nezadovoljstva članstva. Zato je bilo moje mnenje, da bi ndaljnje delovanje tega odbora neugodno vplivalo na interes društva. Zardi tega sem moral vprašati Petra da odstopi, prav tako pa bodo morali odstopiti tudi ostali, ki niso prišli v odbor po predpisih. Da bi se Slovensko društvo Sydney predstavilo kol moderni in funkcionalni center v katrem se bomo lahko vsi zbirali in našli svoj kanček zadovoljstva in razvedrila, je nujno potrebna adaptacija in modernizacija društva. Ce do tega ne bo prišlo, in če se članstvo odloči za nadaljevanje dosedanje stagnacije, potem konec ni daleč. "Til. ¡997 Aleks in Danilo prijatelja za vedno Aleks med vonjavami evkaliptusovega olja Piše Stanka Gregorič_- Rimskih toplicah, Danilo Petrič pa v Prevaljah na Koroškem. V Avstralijo pripotujeta z ladjo 4. januarja 1957. leta, iz Avstrije pa se podata na to dolgo pot 18. novembra 1956. Njuno poznanstvo se zrcali vse od tistega časa, ko se srečata v 'lagerju' v Avstriji. Igra naključja, ki se ji reče prijateljstvo za vedno.V teh dolgih avstralskih letih opravita vsak svojo življensko kalvarijo... njune zgodbe se za nekaj let razhajajo, potem pa zopet stekajo v nekakšno odvisnost, ko eden brez drugega ne moreta. Letos januarja mine 40 let... "Izkrcala sva se v Freemantlu v Zahodni Avstraliji, od tam sva potovala šest dni v Melbourne, potem pa, tako kot večina drugih priseljencev, končala v taborišču Bonegilla, kjer sva bila tri tedne, za tem pa sva šla hruške obirat..." pripoveduje Aleks. "Na hruškah sva bila dva meseca, in sva se ponovno razšla", doda Danilo "jaz sem šel nazaj v Bcr.egillo, za tem v Milduro, kjer sem obiral grozdje, v Canberri sem igral nogomet pri Belih orlih osem mesecev, pa v Sydneyu za moštvo Concord in za Croatio, sicer pa sem nogomet igral že v Avstriji. V Avstraliji je bilo takrat težko kar se dela tiče, tako sem se znašel za nekaj časa celo v Snowy Mountainsu." Aleksa vodi pot najprej na neko farmo, kjer seka drevesa, potem pa v 'bush' med Canberro in Batmans Bay, kjer v Braidwoodu celih šest let dela v industriji pridelovanja evkaliptusovega olja. Prijatelja se ponovno najdeta... "Ko sem prišel v Sydney, sva se naenkrat srečala v William Street," pripoveduje Aleks "in od tistega časa sva skupaj." Vsak si seveda ustvari svojo družino, žal oba z nič kaj srečnim koncem; Aleks zdaj že šestnajst let deli vse 'dobro in zlo' s svojo filipinsko družico, Danilo pa ima prijateljico. Danilo dela najprej kot orodjar, kasneje pa najde stalno zaposlitev v tovarni papirnatih krožnikov, kozarcev in drugega, kjer postane 'foreman', in po več kot osemnajstih letih zaradi težav s srcem preneha z delom. Vendar se invalidsko upokoji šele potem, ko je nekaj let šolski nadzornik. Ko Aleks zapusti šestletno, nadvse zanimivo delo pri pridelovanju olja, se prime podiranja starih stavb, potem pa dela v opekarni za dolgih 18 let in tako dočaka pokoj. Aleks se naužije prelepe avstralske narave v 'bushu'. V gozdovih NSW je največ evkaliptovih dreves pravi in nam opiše zanimiv način pridelovanja evkaliptusovega olja. Ob risbi pripoveduje... "Vse se začne pri sekanju vej, kot pri nas doma, ko smo sekali za steljo. Sekali smo z Fotografija levo: ladja s katero sta pripotovala Aleks in Danilo; zgoraj z leve: prijatelja Aleks in Danilo; levo spodaj slovenski fantje na poli za Avstralijo, na desni znani slovenski mesar iz Sydney a g. Gojak. Aleks Zelič zagleda luč sveta v vejnikom, po angleško 'jungle knife' za tem smo z ozkim rezilom odstranjevali liste, ki smo jih metali v ogromno cisterno." Aleksova govorica ves čas poje po domače, za njo pa se odločim šele in samo v tem odstavku: "Listje vržeš v 800 galonov viko cisterno, jo pokriješ. Pod listjem se od vsake strani postavi cegu, počez pa pride les, nardi se podn, in vse skupaj se kuha pod paro... iz cisterne so napelane cevi, ven teče olje in voda v zbiralnik, od tu pa odteče voda, tak da ostane samo olje... vse je približno isto kot če bi delali šnops... ves proces traja 24 ur, pogruntal pa gaje neki Nemec, ki se je po vojni priselil v Avstralijo." Iz 800-gaIonske cisterne pridelajo 15 galonov olja. V desetih dneh se napolni 200-Iitrski sod olja. Kvaliteta olja je odvisna od vrste listja - ozki, široki in tako imenovani Australiana listi. Najdražje je olje pridelano iz Australiana listja. Evkaliptusovo listje se seka od jeseni do spomladi. "Ko sem bil tam v 'bushu', celih šest let nisem bil prehlajen, ko pa sem prišel v mesto, sem se razbolel prvi mesec... evkaliptusovo olje se seveda uporablja proti prehladom (inhaliranje), proti raznim infekcijam, v kemijski industriji, največ pa gaje šlo v ZDA za nuklearno energijo..." Toda evkaliptusovo olje je lahko tudi škodljivo, Aleksu se v tistih časih ob pobiranju olja iz soda večkrat pojavijo razpoke na rokah, pa nič zato, saj je zaslužek več kot odličen: za deset dni tudi do 100 funtov, navadna plača je 14 funtov, se pravi da zasluži štiri plače na teden. Toda več kot šest let ne vzdrži - v 'bushu' ni kaj početi, njegovi sodelavci se predajajo alkoholu, prepirom in vsemu kar sodi zraven. Razen tega ga muči zima, ko včasih prime za vejo je na njej še slana, pa tudi sneg zna zapasti; dogaja se, da prstov na rokah sploh ne more več upogniti. Aleks se spominja Slovenca Toma, "V Avstraliji je bil od leta 1927, zadnjih 20 in več let je bil sam v 'bushu'. Vse je zapravil za alkohol in za stavo na konje. Ko se je za stalno vrnil v Slovenijo mu je moral sin plačati letalsko vozovnico. Toda za kaj vse se še uporablja evkaliptusovo olje? Aleksovemu pripovedovanju dodam svoje izkušnje še sama, med drugim ga uporabljam tudi za čiščenje mastnih madežev; po drgnjenju z oljem jih izperem z navadnim milom, potem pa oblačilo operem seveda še v pralnem stroju. Danilo nekaj kapljic evkaliptusovega olja rad doda v kopalno kad, takšna kopel ga poživi oziroma se prileže po napornem dnevu. Koristno gaje tudi poduhati, še posebej pri prehladih... Seveda ima evkaliptusovo olje še veliko drugih lastnosti in seznam njegove uporabe kot da nima konca. Tako poteče pogovor z dvema prijateljema, o evka-liptusovem olju, o Slovencih in tudi o Sloveniji. Ko Aleksa in Danila zgrabi domotožje, se najdeta ob kakem 'can of beer', včasih pa si privežeta dušo še z obiskom slovenskega društva. Oba sta kljub visokim letom prava korenjaka. Aleks lani obišče Slovenijo prvič po štiridesetih letih. Začudijo in razočarajo ga odvečne angleške besede, še bolj pa ga je sram pred soprogo zaradi prepogoste uporabe kletvic. Ob koncu našega srečanja v uredništvu obema rojakoma še komaj utegnem pomahati v pozdrav in že se izgubita v bučnem prometu sydneyskega predmestja, enega izmed tistih avstralskih mest, ki piše tako zelo različne slovenske - izseljenske zgodbe. Dr. Janez Bogataj predsednik Slovenske izseljenske matice v Avstraliji Predsednik Slovenske izseljenske matice prof. dr. Janez Bogataj bo prispel v Avstralijo 13. novembra. V Melbournu se bo mudil od 13. do 17. novembra, v Adelaidi od 17. do 19. novembra, v Brisbanu od 19. do 21. novembra in v Sydneyu od 21. do 24. novembra. Podrobnejše informacije na slovenskih radijskih oddajah. Dr. Bogataj bi se rad pogovoril s slovenskimi rojaki o delovanju SIM, obenem pa bo imel tudi predavanja z diapozitivi "Bogastva slovenske identitete" Dr. Janez Bogataj je avtor osmih knjig, več kot sto razprav in čez dvesto petdeset člankov. - Ivo Leber Predsednik SIM za leto 1997 /Slovenski izseljenski koledar/: "Matica bo tudi v bodoče ob pomoči državnega proračuna skrbela za različna gostovanja na vseh celinah, kjer živijo Slovenci. Predvsem vam želimo na tem področju posredovati najboljše, kar premoremo. In ne le na kulturno-umetniškem ampak tudi na področju znanstvenih raziskovanj, kulturne in naravne dediščine, gospodarstva idr. Poudarek bomo dajali predvsem kakovostnim turnejam in vsem območjem; seveda ni mogoče vsem ustreči v enem letu. Ob tem bi rad vsem društvom sporočil tudi željo, da bi bila ta gostovanja ne le v društvenih dvoranah ampak tudi v najboljših galerijah, koncertnih dvoranah in prireditvenih prostorih, ki jih obiskuje vse prebivalstvo dežele, kjer živite. V vrsti držav je bilo že doslej uveljavljeno to načelo, saj nas tudi tako, ob pomoči Slovencev v teh državah, spoznava tujina. Poleg tega pa naj bi taka oblika sodelovanja pomagala tudi pri obogatitvi okolij, v katerih živite." Three return flights a week from Sydney and Melbourne to Vienna and Ljubljana. Slovenia Travel/Donvale Travel congratulate LAUDA AIR for introducing BOEING 777 on the Australia-Europe service. For all your bookings contact:- JEric or Ivan Gregorich Slovenia Travel/Donvale Travel 1 042- 1 044 Doncaster Road EAST DONCASTER VIC 3 1 09 Ph. (03) 9842 5666 Licence No. 30218 Ne pozabite da je ze od leta 1952 ime Gregorich dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. ^auda-air Has three return flights a week from Sydney and Melbourne to Vienna and Ljubljana Slovenian Travel/Donvale Travel congratulate LAUDA AIR for introducing Boeing 777 on the Australia-Europe service Book now for Economical Groups to Slovenia Also for all your Travel: Overseas-Inlerstate-Cruises-Passports-Photos-Visas-Insurance-Hotels-Rental Cars etc. Please contact Eric or Ivan Gregorich Slovenia Travel/Donvale Travel 1042-1044 Doncaster Road EAST DONCASTER VIC 3109 Phone: (03) 9842 5666 Licence No. 30218 Ne pozabite, daje že od leta 1952 ime Gregorich dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje ^auda-air i r*c ion t «Nr Mjn mi 4.11.1997 The Voice of Slovenian Youth The Teaching of Slovenian Language in Australia Written by Sasha Ceferin - Melbourne The major wave or migration to Australia of people of Slovenian ethnic background occurred around 1950. They came in family groups with young children or as single men and women. The primary goal of the immigrants was to establish a home, learn English, and to find a comfortable placc in the new society. Parents believed, in common with Australian educational authorities, that knowledge or maintanancc of another language would not only prevent the desirable adaptation and assimilation, but also turn children into indifferent speakers of English. Thus little cITort was made to maintain Slovenian language li was in the late fifties thai educated Slovenes - teachers, priests, academics - began to organize classes for the younger children. These were most often conducted in clubs or religious centres wherever the Slovenian «immunity gathered.. The children were taught some reading and writing skills, Slovenian songs, plays and folk danccs. Children's conceits became a feature of Slovenian cultural life in those early days, and they continue to mark traditional festive occasions such as Mother's Day. Language classes and cultural activities for the young nourished in the sixties, while the number of Slovenian clubs and centres with family membership grew. It was practical and desirable for children to learn the language, while parents helped to build the community centre.. The seventies saw an increase of interest in language maintanance as travel to Slovenia became more frequent Government supported these so-called "ethnic schools" through yearly per capita funding. It also provided funds for the establishment of libraries which contributed considerably to the establishment of a Slovenian cultural presence in this country. Ethnic radio programs played a similar role in providing for information and entertainment in Slovenian. Libraries, radio programs and printed publications in Slovenian language in all the states today support and complement the teaching of Slovenian and young people who studied the language at school are encouraged to lake an active part in youth radio programs. Development of language skills among the second generation has been considerably assisted by the establishment of Slovenian Studies at Macquarie University in 1989. Many young people have also availed themselves of the study opportunities offered by Slovenia, through university scholarships and intensive summer language couraes. Adults, some of them with no language background, are enrolling in Slovenian couraes at secondary and tertiary level in increasing numbers. It is a trend that promises to continue, as the interest in the country and its people grows. Slovenian as a secondary school subject In Victoria A major breakthrough for Slovenian language occurred in 1976, when Slovenian became an accredited.school subject' in the Victorian School of languages (VSL}. By the end of 1976 the Slovenian Teachers Association of Victoria (STAV) was founded. The purpose of the organization was to gather qualified teachers of Slovenian background and form a pool of tcachcrs to draw upon. In 1977 six classes were opened at three VSL Centres. They were well supplied with a suitable text-book, Slovenian Language Manual (Gobctz) published in USA and a selection of supplementary texts published mainly in Slovenia and Italy. The accreditation of Slovenian as a Higher School Certificate subject look place in 1980. It was the first subject to be accredited under the more rigorous educational reform, introduced by the Victorian Institute of Secondary Education. In 1981 the first group of students completed Slovenian HSGSincc then fifty-four students have completed HSC or VCE, as it was later named, when the second and more complete reform look place. Slovenian as a secondary school subject In NSW Slovenian was accredited by the state school system of NSW in 1979, when it was introduced as a subject in the newly established Saturday School of Community Languages. NSW. The accreditation was facilitated in that initial stage with assistance from the Victorian course developer, who prepared a syllabus for the Higher School Certificate. A School Conunitte for NSW was established at that time and has functioned successfully since. 139 students have completed HSC in NSW between 1979 and 1993. The National Assessment Framework For Languages at Senior Secondary Level (NAFLaSSL) Since 1992 Slovenian has become one of the group of languages, referred to as NAFLaSSL or "interstate cooperation languages', together with Croatian, Macedonian, Serbian, Turkish and Arabic among othcrs.(.aJ together 22 languages). Three states have undertaken the responsibility for development of national syllabuses and for national assessment: New South Wales, South Australia and Victoria. The syllabus is developed jointly, but the responsibility for setting the written examination paper, has been allocated according to numbers of candidates in a particular state during the period 1969 - 1990. Since victoria had no candidates during those two years, the setting of the Slovenian external examination became the NSW responsibility. Apart from the common syllabus statement and externa) examination, NAFFLaSSL languages are taught in cach state according to its own established mode. For instance, NAFFLaSSL languages in Victoria share with the non-NAFFLaSSL languages a common courec design, a topic approach to teaching, assessment based on real-life situations and communicative tasks, external test for oral skills, an internally set task and extension of Certificate over the two senior years. In 1993 seven Victorian students have completed the VCE in Slovenian, six students in NSW. Slovenian Studies at Macquarie University, NSW Macquarie University is the first and - apart from postgraduate units • till now the only university in Australia to offer Slovenian Studies. The course was first offered in 1989, with satisfactory enrolments every year and a great deal of community support.. The language program is offered at three levels. It caters for students who already have studied Slovenian at secondary level, but also for beginners who arc offered an introductory language course and a culture unit in English. Since Macquarie offers couraes by correspondence, it is accessible to all students with interest in Slovenian language, wherever they live across Australia. Teaching Resources The only available textbook for teaching Slovenian suitable for Australian conditions as a basic text is still Slovenian Language Manual, produced by Prof. Gobetz for teaching in USA. It contains essential vocabulary fields, linguistic elements and exercises, so that it can be used by individuals or groups in a multilevel classroom. However there are a number of textbooks published in Slovenia, which can be used to make teaching more varied and interesting - by use of cassettes, colour illustrations, interesting ways of presenting words and sentence structures. Slovenia has traditionally produced attractively illustrated books and magazines - nowadays also video documentaries • which are now being used, particularly in Victoria, for tcaaching a range of topics. The VCE two year coursc in Victoria has established the teaching of language through the topic approach, so that no single text can satisfy the need for broader contexts of language use and students interests. Victorian School of Languages, where Slovenian is being taught, has exanded this principle to all levels of primary sod secondary schooling. The Slovenian Course Outlines 1994, a Year 7 - 12 school program published by the school exemplifies this principle by making use of a wide variety of resources, including the Slovenian media in Australia. Contact the author for further information teL (03) 9802 4326 Slovenian language, literature and culture at Macquarie University Sydney You can study Slovenian full-time, part-time or take single units by correspondence. - Centre for Open Education Tel.: (02) 9850 7470 Department of Slavonic Studies Tel.: (02) 9850 7015 Slovenian Section, Metka Cuk Tel.: (02) 9850 7032 ------1----------------------iei.: yaau imoî For more Information you can contact: e-mail: mcuk@laurei. ocs.mq.edu.au Glas Slovenije -Youth Contributors Cveto Falcž jun. (Canberra); Lenti Lenko, Zalilca Rizmal, Alenka Paddle, Paul Paddle (Melbourne); Lolita Reznicek, Roman Reznicek, Barbara Poredoš, NataSa Drummond (Sydney); Sonja Žabkar (Wollongong) 1. Nagrada - Povratna letalska vozovnica v Slovenijo Velika naročniška akcija! Mladi, (do starosti 40 let) najdite naročnike za štirinajstdnevnik Glas Slovenije! Nagrada: povratna letalska vozovnica do Slovenije (potovanje v Slovenijo v času od 1. januarja do 30. aprila 1998) Kdor najde največ naročnikov, bo dobitnik nagrade; v primeru da več oseb najde isto število naročnikov, bo posebna komisija dobitnika izžrebala. Vsakdor, ki dobi novega naročnika/naročnike, naj v prvo naročilnico vpiše svoje podatke, v drugo (ki jo lahko za več naročnikov razmnoži v fotokopije) pa podatke novega naročnika/novih naročnikov. Priložite ček za letno naročnino za vsakega naročnika na S 50.00 ali v prekomorske države na S 100.000 Naročilnice morajo biti v uredništvu najkasneje do 20. decembra 1997 Naslov: Glas Slovenije, P.O.Box 411, Harris Park, NSW2150 2. Nagrada - bivanje za dve osebi - 7 dni v Surfers Paradisu? Velika naročniška akcija! Najdite novega naročnika! Velja za vse starosti! Vsak novi naročnik od 20. avgusta 1997 naprej in tisti, ki najde novega naročnika bo prišel v boben za žrebanje. Nagrada za izžrebanega dobitnika: 7 dni bivanja za dva v slovenskem motelu Admiral Motor Inn v Surfers Paradisu na Zlati obali (februar 1998) Naročite se na Glas Slovenije vsaj za eno leto, izpolnite naročilnico, priložite ček ali money order na $ 50.00 ali za naročilo v prekomorske države na $ 100.00 Naslov: Glas Slovenije, P.O.Box 411, Harris Park, NSW2150 ZA VSE DODATNE INFORMACIJE KLIČITE UREDNIŠTVO GLASA SLOVENIJE NA telefon (02) 9897 1714 NOVEGA NAROČNIKA/NAROČNIKE na Glas Slovenije NAŠEL Leto rojstva samo za 1. nagrado................... Ime in priimek..................................................... Številka in ulica.................................................. Predel mesta (Area)............................................ Država.................. Številka (Code)............... Telefon..............................Datum....................... Podpis........................................... NAROČILNICA na GLAS SLOVENIJE priložen ček na $ 50.00 za enoletno naročnino ali $ 100.00 za prekomorske države Ime in priimek......................................................... Številka in ulica....................................................... Predel mesta (Area)................................................. Država.................. Številka (Code)............... Telefon..............................Datum............................. Podpis........................................... Ljubljana - Parliament appointed Janko RazgorSek as Minister of Small Business and Tourism. Slovenian Schools Committee of NSW welcomes you to the eighteenth Slovenian HSC Candidates Ball MATURANTSKI PLES On Sunday 29th November at 7.00 pm At Club Triglav 80-84 Brisbane Road St. John Park Admission: Adults S /0.00 Pensioners&Students $ 5.00 Children free Slovenia launched the Ariane 4 rocket of the West European consortium, Arianespace, from a launch pad in French Guyana. It took the first "Slovenian satellite" into space. Or, more precisely, the telecommunications satellite Hot Bird 3 is now spinning in space, through which RTV will transmit its programmes. So now, via this satellite, three television programmes and three radio programmes of RTV Slovenija can be received throughout Europe. RTV Slovenija television programmes by satellite * TV SLO 1 * TV SLO 2 * TV SLO 3 RTV Slovenija radio programmes by satellite: * RA SLO 1 * RA SLO 2 * RA SLO 3 RTV Slovenija is also on Internet Cathmandu - Slovenian Janez Jeglič, a mountain guide, 36 dies after scaling Himalayan peak. He scaled the 25,771-foot (7,855-meter) summit of Nuptse, next to the world's tallest peak Everest on October 31 from the mountain's west face. The approach had never been attempted before. Jeglič's team leader Tomaz Humar, who followed him to the peak 15 minutes later, said Jeglič disappeared on the way down and was believed to have been blown off balance by fierce winds and fallen on the south side of the mountain. Ljubljana - Exactly 50 years after the Paris Peace Treaty took effect, Slovenia has received a translation into Slovene from English of this document. Presented at the Foreign Ministry, the translation marks the celebration of the 50th anniversary of the Primorska region's integration into its mother country, Slovenia. Zauchen - Octet Suha, which since 1981 has been active in the bilingual community of Zauchen in Karnten, Austria, is the winner of this year's European Award for Folk Music. Washington - US President Bill Clinton and his wife sent a letter of thanks to Drago Gajo from the Jazz Club Gajo, Ljubljana, for his copy of the CD entitled "Slovenian Folk Songs in Jazz". RTV Slovenia by satellite to Europe Ljubljana - The 8th international film festival will open on 3 November in Ljubljana. Ljubljana - President Milan Kučan, who will run again in this years presidential elections, will probably gain between 50 and 66 percent of the 1.5 million votes. Ljubljana - A two-day international conference on the pension system reforms in Europe including Slovenia was held in Ljubljana. Ljubljana - Hungary-seated Ukrainian embassy will provide consular services in Ljubljana from 1 November onwards. Ljubljana - A bilingual Slovene-Germany review of 20th century Slovene painting titled Poteze (Striche) (Brush Strokes) by art historian Milček Komelj was published by the publishing house Nova revija. Ljubljana - Unemployment rate in Slovenia remind level with 1996 in 1997, with the proportion of persons in employment reaching the highest level since 1993. ILO unemployment rate was 7.1 percent. Ljubljana - Reformation, Cradle of Slovene Literature. Reformation Day, a Slovene national holiday 31.october the past six years, is one of the two Slovene national holidays dedicated to the culture. This year's Reformation Day remembers Jurij Dalmatin, the first translator of Bible into the Slovene language, who was born 450 years ago. Slovene Protestantism established contacts with the European Protestant movement and gave Slovenes education, literature and first cultural institutions. The main advocate od Protestantism in Slovenia was Primož Trubar, the creator of Slovene literature, who published the first two Slovene books in 1550, Jurij Dalmatin gave the Slovenes the first translation of Bible in 1584. In the same year Adama Bohorič wrote the first Slovene grammar. Another important Slovene Protestant writer was Sebastijan Krelj, who took part in the orthography reform. Ljubljana - Malaysian Prime Minister Mahathir Mohamad with economic delegation paid a visit to Slovenia. The delegation attended a business conference for Slovene and Malaysian companies to examine the possibilities for investments to Sloveni and held individual talks with Slovene businessmen. Brnik - Adria Airways no longer in the Red. After eight years of losses, Slovenia's airliner Adria Airways has made US$ 12,979 of profits in the first eight months of this year. It has also continued its rehabilitation programme, reducing long-term debt to US 41,2 million. Adria allocated USS 6 million to repay debts in 1997, with the rest coming from state bonds. Adria carried 429,552 passengers in 1997, up five percent from 1996. Adria plans to replace with Canadian Regional Jets, two Dash 7 aeroplanes and later the noisy DC 9. The first CRJ will land at Adria's home airport Brnik in end-November, followed by another one in December. The same aircraft type will next year replace the DC 9. Radcnci - Radenska is successful in Hungarian, Czech and Slovak Markets. Beverages producer Radenska sold 112.5 million litres of beverages in the domestic and foreign markets in the first nine months of 1997. Export to foreign markets, totalling 36.3 million litres, were the highest in the CEFTA member countries. Ljubljana - 1.5 Million guests visited Slovenia's tourist place in the first nine months of 1997. NOVICA - pred izidom TRANSVIO Dušana Lajovica te dni predvajajo v Sloveniji na številnih lokalnih TVpostajah O študiji Dušana Lajovica smo v našem časniku že poročali 5 junija 1996, ko je gospod Lajovic projekt predal slovenskemu Ministrstvu za zunanje zadeve in ko so se takrat o zadevi razpisali številni mediji, predvsem na Hrvaškem. Kaj je pravzaprav Transvia? To je projekt - zamisel - inovacija Dušana Lajovica, ki govori o dveh koridorjih pod slovenskim ozemljem - povezavo med Hrvaško in Avstrijo in Hrvaško in Italijo tam kjer je Slovenija najožja (med Razkrižjem in Gerdenovci in med Socergo in Škofijami). S podzemeljsko povezavo bi Slovenija zadržala svojo naravno dediščino in celovitost. Projekt te dni oživljajo na lokalnih TV postajah v Sloveniji. V organizaciji VTV Velenje ga prikazuje VTV Velenje, AVTsiunal Litija, CATV Tezno Maribor, LOKA TV Školja Loka, ETV Zasavje Izlake, STUDIO SIGNAL Ljubljana, TELE TV Kranj, STUDIO AS Murska Sobota, TV Novo mesto, IMPULZ Kamnik, MOJ VIDEO Selnica ob Dravi, TV Primorka Šempeter pri Novi Gorici, TV Ptuj. Študija je bila posneta v studiu Florjan Production v Sydneyu, producent Florjan Auser. Za prikazovanje v Sloveniji priredil VTV Velenje. /Poročilo VTV Velenje ekskluzivno za Glas Slovenije/ Opomba uredništva: Zakaj Transvia na tolikih lokalnih TV postajah? In zakaj Transvie ni hotela predvajati nacionalna TV SLO? Kljub temu upamo, da bo projekt naletel na prava ušesa! Čestitamo VTV Velenju za uspešno organizacijo in distribucijo. Oddajo smo si na poslanem video posnetku že ogledali v uredništvu Glasa Slovenije. V kolikor vas zanima si jo lahko ogledate tudi vi. Smeh Zdravnik in žena stojita ob postelji umirajočega moža. Mož pomigne ženi, naj se skloni k njemu, in ji z zadnjimi močmi zašepeta: "Pred enim tednom sem te prevaral." "Vem, dragi. Zato sem te pa tudi zastrupila." * Vodnik pokliče v vojaško bolnišnico in se zanima za vojaka Štebeja: "Kaj je s Štcbejem?" Zakaj ga še ne odpustite?" Zdravnik mu skuša pojasniti: "Za zdaj mora ostati še pri nas, ker je bacilonosec in..." "Kaj pa si mislite! Poiščite si koga drugega, da vam bo nosil bacile. Mi rabimo Štebeja, da nam nosi minomet!" * Doktor, kar naprej me mučijo depresije. Kaj mi svetujete?" "Najboljše zdravilo je delo. Poglobite in zakopljite se čim bolj v svoje delo!" "Zaboga, gospod doktor, pa menda ne mislite zares? Jaz namreč delam pri mestni komunali pri praznjenju greznic." Pavliha vprašuje -odgovarja risar Marko Skerlep In kakšna je v moških očeh idealna ženska? Kako pa kaj vaše ZDRAVJE? Sladoled in vroči dnevi Prihajajo vroči dnevi. Kdor si privošči osvežitev s sladoledom je lahko kaznovan z glavobolom. Raziskava ameriških znanstvenikov je pokazala, daje takšnih primerov veliko. Kljuvajoča bolečina v glavi se začne že nekaj sekund po prvem stiku ustnega neba s hladno poslastico, ker se zdražijo živci. Od 30 do 60 sekund je bolečina najmočnejša, nato pa naslednjih 20 sekund popušča. Pri nekaterih lahko traja tudi pet minut. To pa ne pomeni, da bi se morali odreči sladoleda, le paziti je treba, da ne pride v stik z nebom. Čir na želodcu in dvanajster/liku pozdravimo s kozjim mlekom, so ugotovili tudi švicarski zdravniki Janez Juvančič iz Vodic, vasice v višinskem območju Dobrcpolja sije s kozjim mlekom pozdravi! čir, kar so z ultrazvokom ugotovili tudi švicarski zdravniki. V Švici predpisujejo kozje mleko tudi tistim, ki imajo težave z očmi, notranjimi organi, pa tudi bolnikom z astmo (uživati ga morajo najmanj tri mesece). UGANKE Zmešnjava TRISTAN IN JULIJA JANKO IN DALILA SAMSON IN IZOLDA ROMEO IN METKA Gornji pari iz literature in zgodovine so se pomešali in zdaj vzdihujejo, da niso srečni. Pomagajte jim! Vsako uganjeno besedo vpišite v lik dvakrat, enkrat poševno z leve na desno in drugič obratno. I. velik spomenik, postavljen v spomin na vojne zmage. 2. osvežujoča pijača iz limonovega soka. sladkorju in vode. 3. beseda na koncu molitve. 4. aroma. duh. 5. osebni zaimek. 6. blodnjak. 7. pokrivanje / odejo. S. zemljiška knjiga, temeljni register, kjer so vpisana vsa zemljišča. 9. spodnji del gobe. 10. vrsta vrbe. tudi žensko ime. 11. srbska filmska igralka in pisateljica (Eva) _ Sponzorji za barvo v Glasu Slovenije: Viri informacij: Veleposlaništvo RS Canberra, Konzulat RS Sydney, Konzulat RS za Novo Zelandijo, Delo Del o Fax, STA, Mag Jana, Primorske novice, Slovenske brazde, Demokracija. Druiina, NaS_ tednik, Svobodna^ Slovenija, Kodna gruaa.