Izhaja vsak cotrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1, Tel. 28-770 Za Ita i o: Gorca. Piazza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal ( a;el-la posta'e) Trst 431. — Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/ 464 Poštnina plačana v golovii 1 NOVI LIST Posamezna št. 30.— Ur NAROČNINA: tumesečna lir 325 - polletna lii 500 - letna lir 1100. — Za Inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 20. 0 Oglasi po dogovoru Sptdizione in abb. postale I. g’. ŠT. 124 TRST, ČETRTEK 11. OKTOBRA 1956, GORICA LET. V. PO OBISKU PREDSEDNIKA GRONCHIJA V TRSTU Jaz sem gotov, da se zavedate svoje odgovornosti “ Bartolijeve »predstraže in postojanke" - Vprašanje naseljevanja slovenske zemlje Predsednika Italijanske republike Gio-vannija Gronchija je preteklo nedeljo ob njegovem prihodu v Trst sprejelo vse tukajšnje prebivalstvo ne glede na svojo ideološko in narodno pripadnost z veseljem in spoštovanjem. Svobodno izvoljeni zastopniki slovenskega ljudstva so mu izrazili »vdanost naše manjšine, ki lojalno priznava »tanje, ustvarjeno z londonskim sporazumom« ter ga kot »čuvarja uisltavnih načel« zaprosili, naj se zavzame, da se uresničijo vse one pravice, katere pritičejo Slovenski manjšini po ustavi republike in ki so nadrobno omenjene v Posebnem statutu. Slovenci žele, da bi le pravice »čimprej posluh* zakonu. Državni poglavar ni imel s predstavniki Slovencev posebnega sestanka ali razgovora. Spored obiska je bil tako sestavljen, da do tega ni moglo priti: od železniške postaje se je najprej odlpeljal v vladno palačo na Glavnem trgu, kjer so ga čakali škof, predstavniki posvetnih oblastev in tudi naši župani, od tod je šel položit venec na grobove padlih k Sv. Justu, zatem se je udeležil maše pri Sv. Antonu Novem, nato otvoritve 6. občnega zbora vsedržavne zveze časnikarjev in predpoldne še seje tržaškega mestnega sveta. Popoldne so ga peljali tudi v slovensko okolico: v Zavijali je škof blagoslovil italijanski »dom za mater in deco«, na Opčinah so pa državnemu poglavarju pokazali novo naselje za begunce iz Istre. Bodoča italijanska vas na Opčinah šteje danes okrog 20 hiš, a se bo tako razširila, da bo lahko bivalo v njej nič manj ko 1600 družin. Popoldne je predsednik obiskal še vseučilišče, zvečer je pa bil sprejem v Miramaru in okoli !i. ure je Gronchi že odpotoval nazaj v Rim. Vse se je odigralo v hitrici in po naprej določenem redu, tako da ni imel državni poglavar prilike se porazgovoriti s predstavniki slovenske narodne manjšine. »NEKDANJI NACIONALIZMI SO PREVRNJENI« In vendar je predsednik republike izkoristil primeren trenutek, da je povedal svoje mišljenje o sožitju obeh narodov v naših krajih. To je bilo v tržaški občinski dvorani po pozdravnem govoru g. Bartolija, v katerem je župan pojasnil predsedniku želje prebivalstva, da bi se pri nas uvedla deželna avtonomija »kupno z Goričani in Furlani, ustanovila tržaška prosta cona ter vrnile pristanišču prepotrebne ladje in nekdanje morske proge. O naših mejah je dejal, da so že stoletja »nemirne in sporno.« Trst je označil Bartoli za predstražo, katero je treba skraj- no budno čuvati in jo s pomočjo vse Italije tako »utrditi, kakor se dela z izpostavljenimi postojankami.« Edina izjava, ki smo jo slišali iz ust predsednika republike v Trstu, je bil njegov odgovor na to Bartolijevo neumestno nacionalistično čvekanje o spornih mejah in bojnih predStražah in postojankah. »Vi imate« —• je izjavil Gronchi — »veliko odgovornost«, ki vam jo nalagajo zgodovina in »nespremenljiva« dejstva zemljepisne lege tega obmejnega mesta. Vi imate sicer »duhovno in politično« dolžnost mesto hraniti, »toda vam je obenem dano poslanstvo, da zbližujete in če mogoče združite v ]>ravično ravnovesje težnje in izročila dveli različnih kultur.« V sklad nem soiglasju raznolikih naprednih struj raznih dežel, kfi postaja danes čedalje bolj potrebno, so »bili nacionalizmi nekdanjih časov strmoglavljeni. Prevrnilo jih je ne le močnejša zavest kulturne in človeške skupnosti narodov, temveč tudi lastna korist, ki zahtevata od nas »medsbojno razumevanje in sodelovanje.«. n Jaz sem gotov in gotova je vsa Italija, da se vi te svoje odgovornosti zavedate.« Državni poglavar je ob sklepu izrazil željo, da bi Trst razumel in izpolnil to svoje poslanstvo, ki je v korist mesta samega in Italije, »kakršna ona mora biti«: 'država, vneta za ravnotežje in slogo med narodi, za »mir v Evropi in na svetu«. Ololioke in pomenljive besede Pametni in pogumni govor predsednika Gronchija je močno odjeknil v slovenskih množicah in naletel na glasno odobravanje tudi v ogromni večini italijanskega prebivalstva, že do grla sitega nacionalistične nestrpnosti in sovraštva med sosednima narodoma, ki označuje politiko tukajšnjih vladajočih mož in krogov. Giovanni Gronchi je pozval Italijane in Slovence, naj se 'trudijo, da bi se medsebojno razumeli in zares’ človeško sodelovali. Njihovo poslanstvo je, da posredujejo mod kulturnimi vrednotami romanskega in slovanskega svela, da delajo na zbliževanju in prijateljstvu svojih matičnih narodov, ne pa da vidijo v sebi nekaikšne vojačke »pred-straže in postojanke«, pripravljajoče se na bodoče borbe. Če naj italijanska in slovanska kultura složno sodelujeta, je pa nujno potrebno, da se Slovenci v naših krajih prosvetno in jezikovno svobodno razvijajo. Različne omi-ike se namreč lahko približujejo in združujejo samo s pogojeni, da obstajajo ter se krepko udejstvujejo. Tukajšnji vladajoči nacionalisti delajo pa ravno nasprotno: z vsemi mogočimi, sredstvi se trudijo, kako bi Slovence v njihovem kulturnem razvoju zavirali, njihov jezik iz javnega žvljenja izrinili ter jih, če se le da, čimprej raznarodili. Saj moramo vendar neprestano čitati v tržaškem vodilnem časopisju, kako so Slovenci obsojeni na »asimilacijo«, to se pravi, da morajo prej ali slej utoniti v večinskem narodu! In ali nismo na predzadnjem občnem zboru tržaške Kršč. demokracije slišali, kako je njen glavni tajnik Romano javno pozival oblastva, naj Slovencem ne dajo kulturnih in jezikovnih pravic, zajamčenih jim v Posebnem statutu? Ta dogodek je tako neza- slišan, da ga ni mogoče pozabiti; saj se v njem razodeva vsa miselnost tu vladajočih mož in vsa politična usmerjenost Kršč. demokracije na vzhodnih mejah Italije. V Trsilu smo doživeli, da se ateistični iko-munisti in marksistični socialni demokratje za izvedbo Posebnega statuta zavzemajo, katoličani pa proti enakopravnosti katoliških Slovencev protestirajo! SVOJE ODGOVORNOSTI SE NE ZAVEDAJO Politika, ki jo ti kristjani —r od Bartolija do Redenta Romana in njunih pokroviteljev —• vodijo do Slovencev že leta in leta na TržaSkem, je neizpodbitni dokaz, kako so odgovorni krogi tu vladajoče stranke res okuženi od neozdravljive bolezni »nacionalizma nekdanjih časov«. Oni so soodgovorni, da je Trst danes morda najbolj nacionalistično in narodno nestrpno mesto v Evropi. Najbolj značilno in obenem žalostno pa je, da se ti možje svojega zastarelega in v zavesti naprednega evropskega človeštva že strmoglavljenega nacionalizma niti ne zavedajo. Oni so trdno prepričani, da z bojem proti šibki slovenski narodni manjšini koristijo — Italiji, čeprav ji v resnici s takim neodgovornim početjem samo neizmerno škodujejo. Ravno tako verjamejo, da služijo resničnim koristim svoje domovine, aiko skoro vse pogodbe in sporazume med Italijo in Jugoslavijo zametujejo in izpodkopujejo. Niti slutijo ne, kako s takim ravnanjem zavirajo gospodarski razvoj Trsta ter onemogočuje-jo neobhodno potrebno pomirjenje in sodelovanje sosednih narodov na Jadranu. (nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA ZAČELA SO SE POGAJANJA V ponedeljek je avstrijska vlada dostavila italijanskemu veleposlaniku na Dunaju diplomatsko pišimo, v katerem so podrobno naštete vse pritožbe, ki jih ima Avstrija zoper ravnanje Italije z nemško manjšino na Južnem Tirolskem. To naj bi bil odgovor Rimu, ki je meseca julija pozval Avstrijo, naj pove, v čem je pravzaprav Italija kršila manjšinsko pogodbo G-ruber-De Gasperi iz leta 1946. Človek se mora v resnici zelo čuditi, kako je mogel Rim nasloviti tak poziv Avstriji. Saj so zastopniki južnotiroiMke manjšine pred približno dvema letoma v obširni spomenici prav natančno in podrobno razložili že Scelbi, v čem se Italija po njihovem mnenju ne drži manjšinskega sporazuma. Rimsko zunanje ministrstvo je pa julija naredilo lako, kakor tla o vsem tem nič ne ve. Njegovo ravnanje ni bilo posebno pametno. Južnotirolski poslanci so bili namreč pripravljeni urediti razmere v svoji domačiji v sporazumu z lastno državo. Toda Scelba in njegov naslednik Segni na njihovo vlogo niti odgovorila nista in sta zastran tega sama odgovorna, da je prišla zadeva na sejo avstrijske vlade. Namesto da bi vprašanje manjšine ostalo notranjepolitično vprašanje Italije, se je naenkrat spremenilo v zadevo mednarodnih diplomatskih pogajanj. Kdo je tega kriv? Kdo je odgovoren, da se zaradi Južnih Tirolcev razburja danes vsa avstrijska javnost in da je-za 13. oktober sklicano pred dunajsko mestno hišo* veliko protestno zborovanje, preko katerega pojde glas o Južnem Ti-rolu po vsem svetu? To je klasična politika »glave v pesku«, katero vodijo odgovorni možje dosledno tudi do slovenske manjšine v naših krajih. Zelo se pa molijo, če menijo-, da more taka politika kakorkoli trajno koristiti Italiji. SUEZ PRED ZDRUŽENIMI NARODI Pretekli petek se je 'končal v Londonu tretji sestanek, sklican od’ zapadlnjalkov, da bi rešili spor o Sueškem prekopu. Edino, kar so dosegli, je, da so ustanovili Združenje uporabnikov preklopa in izvolili izvršni odbor nove ustanove. To je vse, je pa zelo malo in brezpomembno, ker se je medtem prenesla razprava o Suezu pred Varnostni svet Združenih narodov, kjer imata besedo tudi Rusija in Egipt, (ki nastopata 'kot zaveznika proti Angležem in Francozom. Amerika podpira na zunaj sicer Angleže in Francoze, skrivaj se pa na vse pretege trudi, da bi prišlo med Egiptom in zapadnjaki do rnirne poravnave. Isto delajo Rusi. Javno se zelo odločno postavljajo za Nasserja, za odrom pa delajo na tem, da bi se spor rešil s pogajanji. Ker sta ti dve najvažnejši velesili protiv-ni uporabi nasilnih sredstev, so se začeli Angleži in Francozi počasi umikati. V tajništvu Združenih narodov v New Yorku so se že pričeli prvi neposredni razgovori med angleškim, francoskim in egiptovskim zunanjim ministrom. NAJDALJŠA VLADNA KRIZA Danes poteče že 119. dan, odkar je Holandija brez redne vlade. Stranke se že mesece pogajajo, a se ne morejo še zediniti, kako naj bi si razdelile ministrske sedeže. To je najdaljša vladna kriza v zgodovini holandskega parlamenta. DVA GENERALNA KONZULATA Italija in Jugoslavija, ki sta doslej imeli v Trstu in Kopru vsaka le začasnega predstavnika svojih Vlad, sta sklenili spremeniti ti zastopništvi v redna generalna konzulata. S temi dobiva razmejitev Tržaškega ozemlja, kakor ga je določil londonski sporazum iz oktobra 1954, čedalje bolj trajen in dokončen značaj. To se vidi tudi po tem, tla je Jugoslavija poklicala v vojsko raizne letnike v coni B, ne da bi bil Rim proti temu kakorkoli protestiral. Protestiral je le »Odbor narodnega osvo-h o jen jia Istre«, ki trdi, da je bilo tržaško vprašanje v Londonu samo začasno- in ne dokončno rešeno. Pravno je to gledanje popolnoma pravilno, dejanske razmere se pa čisto drugače razvijajo. Istrski begunci še vedno upaijo, da bosita Koprščima in Bujšči-na spet prišla pod oblast Italije. PAMETEN SKLEP Rimski župan Umberto Tupini je v sporazumu z občinskimi svetovalci naznanil, da bodo vsi uslužbenci pri mestnih tramvajih postali solastniki tega občinskega podjetja. Mesto jim bo odstopilo polovico svojih delnic po znižanih cenah. Mestni očetje sodijo, da se bo dobiček podjetja povečal, ako bodo delavci in nameščenci solastniki. TITO V DOMOVINI Ko se je maršal Tito vrnil z obiska na Krimu, je bila jugoslovanska in tuja javnost zelo- radovedna, kaj poreče o svojih razgovorih s sovjetskimi voditelji. Toda Tito je ostal tih in ni dal o važnem sestanku nobene izjave. V angleškem časopisju beremo, da hoče prej počakati, kako bo Osrednji odbor ali Centralni komitet sovjetske komunistične stranke sprejel njegove predloge, in da se bo šele zatem oglasil. Za sedaj ugotavlja tuja javnost le to, da prihajajo v Jugoslavijo številna odposlanstva komunistov iz tako imenovanih pod-lož-nišikih držav in tudi iz dežel zapadne Evrope: v Beogradu so že bili Poljaki, ravnokar se nahajajo v Jugoslaviji Bolgari in obenem je prišla velika skupina Italijanov pod vodstvom Togliattijeva namestnika, poslanca Longa-. V nekaj dneh bo dopotovalo- odposlanstvo Madžarov,' sest oje če iz načelnika vlade Hegeduša, glavnega tajnika stranke Geroja in 3 drugih članov Osrednjega odbora. V Beogradu pričakujejo tudi obisk Romunov in Francoizov. Ti številni in zaporedni uradni obiski človeku naravnost vsiljujejo misel, da je Tito razpravljal na Krimu o odnosih, ki naj v hoti oče vbadajo med Mosfkvo in podlo-žn i-škimi deželami ter med zapadnimi komunističnimi strankami in Kremljem. Maršal je baje mnenja, da jim Moskva mora priznati čimveč samostojnosti in svobode, ker bo sicer zagazila v vse večje težave. Težnja vzhodnoevropskih narodov po svobodi je danes že tako močna, da- bo -postalo s časom popolnoma nemogoče jih držati v »talni politični odvisnosti. Edino- s širokosrčno in- svobodoljubno politiko bo Rusija mogla ohraniti in utrditi v teh deželah svoj vpliv. Ti dogodki dokazujejo, kako postaja- Beograd čedalje važnejše zunanjepolitično središče. ČASNIKARSKO ZBOROVANJE V TRSTU V nedeljo je predsednik Gronchi otvoril v Trstu občni zbor Vsedržavne zveze italijanskih časnikarjev, kateremu so prisostvovali tudi številni -gostje iz inozemstva. Na njem so se cula lepa predavanja o nalogah, ki jih imajo časnikarji v sodobni družbi. Njihovo poslanstvo je, da se bore za resnico, za osnovne človečanske pravice, za mir in enakopravnost med narodi, skratka za splošni napredek omike. Ko človek to- bere, se mora od začudenja zgrabiti za lase, kako je moglo biti tako zborovanje v — Trstu, to- je ravno- v mestu, kjer je vodilno- časopisje prežeto s tako strupenim in topoumnim -naicionalizimom kakor nikjer dtruigo-d v Italiji in Evropi. Kdorkoli se hoče o tem prepričati, mu zadostuje, da vzame v roke dnevnik II Pic-colo in prečila nekaj njegovih številk. Če bi iskali na vsem svetu kako mesto za tako zborovanje, bi ne mogli nikjer iztakniti slabšega, kot je šovinistični Trst. PROCES V POZNANJU Proti mladeničem, ki so baje vodili vstajo mesecia junija v Poznanju, se nadaljuje že več ko teden dni razprava. Sodijo jim v ločenih skupinah. Za novo politično ozračje na Poljskem je značilno, da imajo dostop k obravnavi tudi inozemski časnikarji in da zagovorniki popolnoma svobodno ter odkrito govorijo. Med razpravo so neustrašno poudarjali, da je delavce prignalo do- obupa pomanjkanje kruha in svobode. Sodnija je to stanje deloma priznala in ludi ministrski predsednik Cyranikiiewicz in zunanji minister Rapaicki sta mnenja, da je StaIinova politika- zelo škodovala Poljski. Posebno- pozornost so vzbudile mile razsodbe, ki jih je doslej izreklo sodišče. Za dejanja, ki jim z-aikoni iz Stalinovih časov določajo po 20 let ječe ali celo smrtno kazen, so bili mladeniči obsojeni le na 3 -ali 4 leta zapora. Proti tej svobodoljubnejši struji nastopajo tudi na Poljskem st ali n ovci, ki se zbirajo okoli bivšega sovjetskega maršala Roikcsov-skega. Z DELA V SMRT Pri Piacenzi se je v soboto zvečer -pripetila velika nesreča. Večja skupina delavcev in oolavk se je vračala na avtobusu z dela na rižnih poljih, ko se je na nekem klancu nad reko Trcbbio pokvarilo krmilo. Vozilo je s ceste zdrknilo 60 metrov globoko in treščilo v prepad. Ubilo- se je 13 oseb, veliko število jih je pa ranjenih. AVSTRIJSKI PEKI Stavka pekovskih pomočnikov se je s posredovanjem kanclerja Raa-ba pretekli teden končala in avstrijsko prebivalstvo kupuje lahko spet kruh. Zato so se pa cene kruhu povišale. En kg črnega kruha stane sedaj 3 šilinge in 80 grošev ali 91 lir. NOVICE MRAZ PRIHAJA Prejšnji petek se je vreme iz lepega in toplega jesenskega poletja nenadoma sprevrglo v mraz in točo. Toplomer je v Karniji in Dolomitih padel pod ničlo. Sneg je pobelil tudi Trnovsko planoto skoraj do Vitovelj. V Brdih in goriški okolici so celo noč streljali proti toči, in kot kaže, so jo za sedaj pregnali. Okoli Gardskega jezera in ponekod v Furlaniji je pa toča pobila več kot polovico grozdja. Najnovejše vesti govore o hladnem in grdem vremenu tudi v ostalih delih Italije. SEGNI V TRSTU Predsednik vlade Antonio Segni je izjavil, da bo, če mu bo le čas dopuščal, prišel ta leden v Trst. KOT BLISK IZ POSTELJE Jože Carrara, kmet iz vasi Albino pri Bergamu, je pred tednom doživel res izredno prigodo. Ko se je ob jutranjem svitu prebudil, je čutil nekaj ledeno mrzlega na licu. Prižgal je luč in opazil na svojem vzglavju — gada. Še nikdar v življenju ni Jože tako naglo planil iz postelje. Posrečilo se mu je gada uloviti v rjuho. VILMA MONTESI Vsi se spominjamo dogodkov, ki so dolgo časa razburjali vso Italijo zaradi smrti te rimske lepotice na morski obali prestolnice. V nočne sestanke in umor Montesijeve so med drugimi zapleteni sin bivšega zunanjega ministra Piccionija, rimski kvestor Polito ter pustolovec in lažni grof Momtagna. Sodni postopek; se je lani nenadoma zgubil kot voda v pesku. Sedaj so pa vse spise in razpravo prenesli iz razlogov »javne varnosti« v Benetke, kjer se bo v januarju začela javna obravnava. Tedaj borno spet slišali čedne stvari iz življenja »visoke« rimske družbe. STAVKA BREZ SINDIKATA Na planinah Močna bliztt Tridenta je bil Giovanni Volčan že 20 let v službi kot občinski pastir. Nedavno tega se je pa spričkal z občinskimi možmi, ker mu n is o hoteli priznati 50 lir dnevnega priboljška za tobak. Prejšnji teden je stopil v stavko-: s hribov je prignal v občinsko pi.sferno vso ve-li-ko vse kar potrebuješ za šolo dobiš v tvžadki knjlgaMii trst ul. sv. n-unCiškii an telefon 37-338 čredo ovac in koz, češ da naj si iščejo novega pastirja. To, posebno pa še neznosni smrad koz je tako vplivalo, da je županstvo popustilo. Mož je zmagal brez. podpore sindikata. avto. Ko sem se vrnila, nisem našla doma niti ženske niti sinčka. Več ko 100 policistov je sedaj na delu, da iztakne in reši otroka. Ropanje otrok je poslalo v Ameriki že prava nalezljiva bolezen. OSA MORILKA Tridesetletni ameriški delavec * \ JtiŠ Lemo Robinetit-e iz mesta Harlau je nedavno tega podil in ubijal >\ * ose, ki so bile vdrle v vežo nje gove hiše. Ker je pri -tem kričal, | mu je ena zletela v usta, prišla pod jezik in ga pičila. Od pika je naenkrat čutil take bolečine, da je moral poiskati posteljo. Malo zatem je izdihnil. Zdravniki so ugotovili, da je umrl or! osjega strupa. ZARADI 41 MAČK Gospod John Came-ron je zahteval od sodnikov v Anaheimu, loGAiRiSKA DOLINA: NOV HLAN'lNSK-1 DOM NA GOLTEH naj ga ločijo od zakonske boljše polovice, ter navedel kot vzrok, da ga žena popolnoma zanemarja ter se briga mnogo bolj kot zanj — za -mačke. Ko je s-oduik dognal, da si je žena oskrbela proti volji moža doslej že 41 mačk, je izjavil, da ima mož prav ter izrekel ločitev zakona. SPET SO UKRADLI OTROKA Mladi, 21-letni Lojzki Buclier so v Chicagu uropali 1-tedenskega sinčka. V trgovini — pripoveduje nesrečna mati — sem slučajno spoznala gospo, ki me je spremila domov. Tu je naenkrat začela tožiti, da ji je slabo NESREČA PRED POROKO V četrtek zvečer je iz Tržiča proti Ro-n-kam -hitela na kolesu 22-let-na Lidija Trevi-san. Vračala se je z obiska pri prijateljicah, katerim je bila nesla ženitovanjslke »konfete«, ke-r se je- imela drugo jutro poročiti. V blaženih mislih ni opazila, da ji dirja naproti motociklist. V trenutku sta oba treščila na trdo cetsto. Ko se je pobrala, je vsa iz sebe opazila, da je ranjenec njen ženin. V bolnici so ga za silo obvezali in zalem in da pričakuje otroka. Hitro sem stekla po sta si kljub ranam- prisegla zvestobo. Jaz sem gotov, da se z (Nadaljevanje s 1. straniJ svoje Oni so uverjeni, da- le oni vedo, kaj je v korist Italije, medtem ko so vsi ostali državniki v Italiji slepi in nesposobni braniti resnične koristi države. Kolika domišljavost lin neverjetna prevzetnost! Taki so pač vedno bili nacionalis-ti nekdanjih časov. Če je -torej Gronchi izjavil: »Jaz sem gotov in gotova je vsa Italija, da se vi svojo odgovornosti zavedate«, si mi kot svobodni ljudje upamo trditi, da se oni svoje odgovornosti ne zavedajo! Možje, ki vodijo tukajšnjo Kršč. demokracijo, so- še razmeroma mladi ljudje, a bodo vsi umrli, ne da bi spremenili svoje nazore. Fašizem je zapustil pregloboke sledove v njihovi -miselnosti. KRVAVEČA RANA To se vidi že po tem, da so peljali predsednika republike ravno na- Opčine gledat nastajajoče italijansko begunsko -naselje, ki naj bi zadalo- sm-rtni udarec dosedanji slovenski večini v tej naši starodavni vasi. Da bi nas kdo krivo ne- -razumel, moramo takoj izjaviti, da nimamo nič proti istrskim beguncem. Kot ljudje in kristjani s-e pop-ol-liouia strinjamo, da jim v njihovi stiski na vse načine pomaga matična drž-a-va, v katero so se zatekli. Naravno in člo-veško je tudi, da jim je predsednik republike izpričal svojo skrb in zanimanje. Mi se razlikujemo v vprašanju beguncev od; Kršč. demokracije le v dveh rečeh: najprej smo bili stalno mnenja, da naj se iz Istre izsele le oni Italijani, ki so k temu resnično primorani. Da je takšna manjšina prišla v tujo državo in pod politično vladavino, -ki ji ne prija, ni še- noben razlog, da zapusti zemljo- svojih očetov ter prepusti svojo- domačijo -tujim priseljencem. Mi smo mnenja, da je večina Istranov, ki s-e bo- u-do-mila na Opčinah, prišla čez mejo brez vsake zares opravičene potrebe. Proti čemur se vsa slovenska javnost odločno upira, jepa še to-, da se italijanski nacionalisti poslužujejo nesrečnih beguncev kot orožja za narodnostno- za-vojevanje slovenskih krajev na Tržaškem in Goriškem. Kako pride slovensko ljudštvo do tega, da ga v njegovih pradavnih rodnih krajih kdo na umeten način spreminja v brezpomembno in brezvplivno manjšino? To je naša krvaveča rana. In organizatorji Gronchijevega obiska so prišli na nesrečno- misel, da so državnega poglavarja pripeljali ravno v tak slovenski kraj, obsojen na -narodno smrt s pomočjo beguncev. S tem so zbudili v našem ljudstvu lažen vtis, da se Giovanni Gronchi s tako protislovensko politiko strinja. Mi smo pa prepričanja, da to ni res in da se bo moral tudi ta važni spor med nami in Italijo na pošten in človeški način rešiti, ako hočemo, da zavlada med sosednimi narodi na Jadranu pravi in trajni mir. iJLi*{iihi !t T'tZ(i:\hi>ija =ee= Seja občinskega sveta v Nabrežini V torek je bila v Nabrežini izredna seja občinskega sveta, na kateri so- svetovalci razpravljali o pravikfar od oblaste v odobrenem gospodarskem načrtu ter obenem sestavili načrt javnili del z.a leto 1957-58. Odbornik Škerk je sporočil, da so oblastva s tdkočim gospodarskim načrtom nakazala d e v insk o - n a b r ež i n ski občini sikloraj 90 milijonov lir, s katerimi bodo izvršena mnoga dela splošne koristi. Dva in pol milijona je bilo določenih za izredna popravila občinskih poslopij. Občina bo s tem denarjem znova ji rok ril a devinsko ter nabrežinsko ljudsko šolo, izvršila razna mizarska dela v sesljanski šoli ter zgradila novo notranje stopnišče v šempolajskemi otroškem vrtcu. 38 milijonov so oblastva nakazala za zgrad-njo novih šolskih poslopij v Cerovljah, Sliv-nem, Štiva-nu in v ribiškem begunskem naselju pri Devinu. Za preureditev občinskega kopališča v Nabrežini je odobrenih 6 milijonov, 3 milijoni so pa določeni za popravila cerlkva in župnišč. V devinskem portiču bodo podaljšali v morje greznične naprave, za kar so na razpolago 3 milijoni. Končno se sedaj (bliža dan, ko bodo Mavhinje, Vižovlje in Šempolaj dobili javne telefone, za katere je nakazanih 5 milijonov. Občina je obenem prejela poldrugi milijon za razširitev vodovodnega omrežja iter nič manj ko 30 milijonov za asfaltiranje ter ureditev občinskih cesit. Kako se bo la veliika vsota uporabila, ni še podrobno določeno. Gotovo je le eno, da bo asfaltirana ter temeljito' preurejena cesta iz Štivana v Medjo vas, ki je danes v zares obupnem stanju. Svetovalci so obenem sklenili, naj se asfaltirajo poli v Cerovljah, cesta iz Šempolaja v Praprot ter poti v nabre-žinski »stari vasi«. Odbornik Škerk je tudi poročal, da bo ustanova Selad zgradila stopnišče iz devinskega portiča na stari grad, izkopala jarek ikoder pojde nov telefonski kabel j za Sesljan in Devin, ter izvršila razna manjša dela javne koristi. Za vse to je nakazanih 25 milijonov lir. GOSPODARSKI NAČRT ZA L. 1957-58 Svetovalci so> naito razpravljali o gospodarskem načrtu za leto 1957-58, ki ga je pripravil upravni odbor in katerega je bilo treba predložiti oblastvom do 10. oktobra. Načrt vsebuje mnoge postavke, za izvršitev katerih je predvideno skoraj 120 milijonov lir stroškov. Naj le omenimo, da namerava občina zgraditi kopališče ter javno stranišče v Sesljanu in Devinu, kopališče v Mavhinjah ter zdravniški ambulatorij v Sesljanu. Posebni postavki predvidevata gradnjo grezničnih naprav v Nabrežini ter Sesljanu ter zidavo čakalnic za avtobuse v vseli važnejših vaseh. Iz celotnega načrta je vsekakor razvidno, da so skušali upravitelji upoštevati najvažnejše gospodarske potrebe vseh vasi, za kar jim moramo izrazili vse priznanje. Pri razpravi so sodelovali mnogi svetovalci, izmed katerih naj omenimo le g. Pipana iz Mavhinj, ki je v kratkem, a jedrnatem nastopu obrazložil vsa doslej še nerešejia vprašanja svoje vasi. Njegova zasluga je, da so v gospodarski načrt vključili gradnjo občinskega kopališča v Mavhinjah ter da se je upravni odbor obvezal izvršiti razna manjša, a zelo važna dela v tamkajšnji vasi. Svetovalec Pipan je obenem opozoril odbor, naj posreduje pri oblastvih, da se končno v Mavhinjah obnove vsa kmečka poslopja, ki so bila med vojno požgana in porušena. Na predlog odbornika Markoviča je občinski svet ob zaključku seje skoraj soglasno sprejel resolucijo, v kateri se rimska vlada naproša, naj zastavi vse sile, da se vprašanje Sueškega prekopa, ki je velike važnosti tudi za tržaško pristanišče, reši na miroljuben način. ZGONIK Vodstvo oddelka za javna dela v Trstu je prejšnji teden odobrilo gospodarski načrt za leto 1956-57, ki ga je predložila bivša občinska uprava. Letos so zgoniški občini nakazali 16 in pol milijona lir. Ta znesek, bodo uporabili za asfaltiranje ter preureditev nekaterih cest, za ureditev strehe šolskega poslopja v Saležu ter za razširitev vodovodnega omrežja. Nakazana vsota je takole porazdeljena: za cesto Zgonik - Salež — 3 in pol milijona; za cesto Briščiki - Kepnič — 2 milijona; za ceslo Salež- Bajta — 6 milijonov; za pot od avtoceste do Devinščine — 2 in pol milijona; za streho šole v Saležu — 1 milijon ter poldrugi milijon za napeljavo vodovoda po raznih vaseh. Občinska uprava je bila med drugim tudi predlagala, naj se zviša šolsko poslopje v Gabrovcu, da bi otroški vrtec lahko razpolagal z dvema učilnicama, toda oblastva so lo postavko črtala. Kljub temu menimo, da je odobrena vsota zadovoljiva, saj bo občina sedaj mogla izvršiti marsikatero vsestransko koristno delo. REPENTABOR Te dni je repentaborska občina prejela sporočilo, da so oblastva odobrila gospodarski načrt za leto 1956-57, ki ga je bila predložila še prejšnja uprava. Oblastva so Re-pentabru nakazala 9 milijonov lir, ki jih bodo uporabili za urejevanje cest in popravilo občinskih poslopij. Precejšen del te vsote bo služil tudi za preureditev naše zgodovinsko in umetniško pomembne župne cerkve. Postavili bodo dva nova oltarja ter svetišče na novo tlakovali. TREBČE Predpreteklo nedeljo je Iržaški škof podelil zakrament sv. birme lepemu številu I rebensikih otrok ter obenem izvršil škofovsko vizitacijo. Ta dan je v cerkvi bilo prav lepo in ganljivo ljudsko petje, ki so ga vsi gostje občudovali. V torek pa se je v naši vasi zgodilo nekaj nenavadnega in žalostnega. Okrog poldne sta dva vaščana našla ne daleč od vasi 62-letnega domačina Maksimilijana Kralja, visečega na nekem drevesu. Vse kaže, da je ubogi Kralj izvršil samomor. Naj mu bo Bog prizanesljiv sodnik! Hudo prizadeti soprogi in sorodnikom izrekamo vaščani globoko sožalje. SV. IVAN V ponedeljek proti večeru se je po Sv. Ivanu bliskovito razširila žalostna vest, da se je na delu smrtno- ponesrečil 52-letni Lojze Kocjančič (Canziani) iz znane ter spoštovane svetoivanske družine z Brandežije. Pokojnik je bil odličen zidarski mojster in je te dni bil zaposlen pri: gradnji ljudskih hiš v ul. delle Doceie pri Sv. Ivanu. V ponedeljek se je kmalu po 16. uri nepričakovano zlomil eden izmed tramov, na katerih je v višini 18 metrov stal zidarski oder, oprt na na novo zidano poslopje. Zaradi nenadnega zloma sta ubogi Kocjančič in njegov delovni tovariš 20-letni Josip Cotič strmoglavila na cestni tlak. Prvi je bil na mestu mrtev, medtem ko se Cotič sedaj bori s smrtjo v tržaški bolnici. Tragična smrt Lojzeta Kocjančiča je vzbudila pri vseli Svetoivančanih splošno žalovanje, saj so pokojnika vsi radi imeli ter spoštovali, Bil je priden delavec in dober oče, ki je vzorno- skrbel za svojo družino. Bog ga je v najzrellejši moški dobi poklical k sebi in mu bo prav gotovo bogato poplačal njegov trud za res krščansko življenje. Težko prizadeti gospe Liviji in malemu Sergiju ter vsej Kocjančičevi družini izrekamo globoko občuteno sožalje ter želimo, da L>i j im Bog pomagal prenesti neizmerno bol. Olt prerani smrli zvestega naročnika našega Usi a Lojzeta Kocjančiča se splošnemu žalovanju Svetoivančanov iz srda pridružuje tudi, uredništvo Novega lista. ZLATA POROKA V SESLJANU V nedeljo sla obhajala zlato poroko upokojeni učitelj g. Viktor Škof in njegova soproga Gizela. Slavljenca sta lo lepo' in častil-Ijivo obletnico prav na liho praznovala na svojem domu v Sesljanu, kamor sta po> dolgih letih neprestanega romanja prišla uživat z asluž en i pokoj. Viktor Škof se je rodil v Volčjem gradu na Krasu, šolal pa se je v Trstu in Kopru, kjer je 1. 1903 končal učiteljišče. Prvo službeno mesto je nastopil 1. 1904 v Mavhinjah. Tu je spoznal Gize!o Urdih, svojo bodočo ženo, s katero se je poročil 1. 1906. Učiteljeva! je riato v mnogih kraških vaseh in se je povsod, predvsem kot pevovodja, pridno udejstvoval v prosvetnih društvih. Kakor vsi primorski učitelji je moral ob nastopu fašistične strahovlade zapustiti rodno deželo ter nadaljevati svoj poklic v notranjosti Italije, kjer je ostal do leta 1945. Tri leta je nato še služboval v Bojanu, dokler ni bil 1. 1949 upokojen. Kljub temu se gospod Škof ni nehal zanimali za gospodarske in kulturne potrebe našega ljudstva in je bil I. 1952 izvoljen v nabre-žinslki občinski svet, kje-r se je zares nesebično in vztrajno potegoval predvsem za gospodarske koristi Sesljana in bližnje okolice. Ko se je to poletje obnovilo v Sesljanu prosvetno društvo »Morje«, je bil izvoljen za predsednika. Prepričani smo, da bo pod njegovim spretnim vodstvom društvo razvilo bogato kulturno dejavnost. Požrtvovalnemu kulturnemu delavcu in njegovi gospe Gizeli želimo ob velikem prazniku mnogo srečnih dni ter naj ju Bog ohrani pri čvrstem zdravju, da bosta lahko še mnogo koristila slovenskemu ljudstvu ob ogroženi obali. PRISPEVKI ZA JAVNA DELA Pretekli teden so iz Rima sporočili, da je vlada odobrila Gorici 40 milijonov lir državne podpore za obnovo cest v ulicah Brigata Pavia in Colombo. Za gradnjo klavnice v Gradiški so pa na-'kazali 11 in pol milijona. OBČNI ZBOR DEMOKRŠČAAfSKE STRANKE Kakor v mnogih drugih mestih v državi je bil v nedeljo tudi v Gorici občni zbor krajevne dem ©krščanske stranke, na katerem so med drugim izvolili tudi tri delegate za vsedržavni občni zbor, ki bo v (kratkem v Tridentu. IZ PODGORE Podgora je doživela v nedeljo zares velik dan vevškega navdušenja in veselja. Vsa vas je bila lepo okrašena s cvetjem in zelenjem. Da so vasi dali za ta dan taiko izredno lepo zunanje lice, so se morali Podgorci, zilasti mladina, prav gotovo veliko truditi. Kdor se je udeležil veličastne rožnoven-ske procesije, ne bo nikoli pozabil skupine belo oblečenih deklic in okusno opremljenih fantov, lk;i so imeli tudi čast nositi Marijin .kip. Pozabil pa ne bo- tudi prečudovitega petja, iki se je kakor še morda nikoli prej razlegalo po vsej vasi. Umetniško lepo spominsko kapelico, ki so jo Podgorci z veliiklimi žrtvami zgradili v votlini, v kateri- so iskali zaščite pred bombardiranjem, je blagoslovil goriški prošt msgr. Soranzo. V svojem lepem nagovoru je med drugim poudaril, da živita na naši zemlji dva naroda, ki se morata medsebojno spoštovati ter se odlikovati po zares krščanskem življenju). (Za nj.ilm jie govoril misijonar g. Vidmar. Ta je slovenskim vernikom pridigoval ves teden pred slovesnostjo, Italijanom pa je govoril neki salezijanec. Teden duhovne oibnove je v soboto zvečer zaključil nadškof msgr. Ambrosi. Vsem, ki so se potrudili, da je verska slovesnost tako lepo potekla, se Podgorci prav iz srca zahvaljujemo. Posebna hvala naj gre pevcem, med katerimi so opazili tudi mestnega svetovalca g. Bratuža. Položaj v naši predilnici vedlno- bolj vznemirja javnost in oblastva. V preteklem tednu je o zadevi razpravljal tudi goriški občinski odbor in v kratkem bo o podgorsiki predilnici razpravljal tudi občinski svet. IZ DOBERDOBA Goriški pokrajinski svet je na zadnji seji enoglasno odobril, da se izplača naši občinski upravi 200 tisoč lir podpore. Čitateljem Novega lista je znano, da je naša občina že pred mesci pristopila kot člainica k Vzliod-no-furlanskemu vodovodnemu konzorciju v Gradiški, kateremu mora 'letno, plačati 350 tisoč lir, da bo kot članica deležna, vseh njegovih vodovodnih naprav. Z deželno podporo ji bo to sedaj omogočeno'. Ostalih 150 tisoč bo šlo v breme rednega občinskega proračuna'. Razočarani smo bili, ko smo zvedeli, da je ministrstvo za delo pri zadnjem razpisu, novih delovišč na Goriškem upoštevalo potrebe 'le ene same slovenske občine, medtem ko je omogočila nekaterim občinam v Furlaniji ter Gorici, da lahko otvorijo več delovišč. Nad takim zapostavljanjem in omalovaževanjem obmejnih slovenskih prebivalcev izražamo na tem meslu svoje ogorčenje. Doberdobce je močno razveselila vest, da je pretekli teden ministrstvo za javna dela odobrilo 18 milijonov 900 tisoč lir za obnovo in razširitev občinskega vodovoda. Te vesti se bodo. razveselile tudi vse vasi, ki spadajo pod našo občino. IZ DOLA Prebivalci doslej preveč zanemarjenega Dola smo se nekoliko pomirili ob vesteh, da bo naša občina že v tem mesecu pričela z obnovo pokopališča v vasi. Pravijo, da bodo končno tudi naše vasice dobile električno luč, ker se je baje Seilveg za to. odločila. Za to delo je prav zares že skrajni čas in je le čudno, da se to že davno ni zgodilo, saj končno ne živimo v Sahari, marveč ob glavni cesti Goric a-Trst. V avgustu je večje število delavcev popravljalo občinsko, cesto, ki pelje od državne poti pri Devetakih do meje. Pot so popravili n,a stroške doberdobske in sovodenj-»ke občine. Geslo so> morali obnoviti, ker bo Ribijevo podjetje v oktobru vzpostavilo avtobusno zvezo med Gorico in Komnom. ŠTEVERJAN Bralce Novega lista smo že pred' meseci obvestili, da je naša občina zaprosila Vzhod-no-fur lanski. vodovodni konzorcij »Cafou, naj jo sprejme kot članico. V ponedeljek preteklega tedna je konzorcij na seji med drugim razpravljal tudi o tej prošnji, a jo je baje zairadi tehničnih zaprek zavrnil. Kakšne so pravzaprav ovire, ne vemo. Podaljšanje vodovoda z Osiavja v Števerjan je goriško županstvo. pTed nedolgim s podobnim salaimonsikim izgovorom, tudi odklonilo, češ dlai bi Gorici primanjkovalo vode. Obe odločitvi nam jasno pričata, s kakšnimi težkočami se mora naša občina boriti, da bi bili tudi Števerjanci čimprej preskrbljeni z zdravo pitno vodo. Na seji pokrajinskega sveta v srtboto, 30. septembra, se je proti očitnemu zanemarjanju naših najnuj-' nejših življenjskih potreb pritožil svetovalec g. Rudi Bratuž. Predsednik! dr. Culot mu je tedaj med drugim namignil, da so baje tudli jugoslovanska, oblastva odklonila podaljšanje vodovoda iz jugoslovanskih Brd v obmejne briške vasi v Italiji. O tem ni nam nič znanega, vemo pa, da niso italijanska oblastva nikdar storila: nobenega uradnega koraka, da bi se taka gradnja vodovoda v Števerjanu čimprej in morda tunli najbolj poceni omogočila. Pač pa se je iz uradnih krogov vedno zatrjevalo, da na tako rešitev ni mogoče niti misliti. števerjan-eem je popolnoma vseeno, kako in odi kod priteče voda v hiše, prepričani pa smo, da je zares že skrajni čas, da se tudii naši vasi čimprej omogoči, da pride do zdrave [pitne vode. Tb j|e najosnovnejša dolžnost deželne in državne uprave. Saj bo že skoro •10 let, odkar se po naših gričih rahlega krik po pitni vodi. Minilo je tudi že leto, odkar je celo tržaški II Piccolo pozival oblastva, naj dado tem revnim, a prelepim krajem čimprej najpotrebnejšo vodo. Ta Slovencem nasprotni list ima sedaj priliko spoznati, kako malo zaleže njegov glas pri oblast vih, kadar gre za krvave potrebe slovenskega obmejnega prebivalstva. Števerjanci pa bomo kljub vsemu ostali zvesti svoji samostojni občini in jo odločno branili proti vsem, ki bi jo hoteli okrniti. IZ GABRIJ Na rožnovensko nedeljo je v Gabrijah slovesno obhajal zlato mašo naš rojak preč. g. Tomšič Krištof, ki je že dolgo let župnik na Trnovem. Slovesnosti se je udeležilo veliko vernikov iz sovodenjske občine in njene okolice ter iz Gorice; saj ima zlatomašnik mnogo prijateljev in znancev med goriškimi Slovenci. Slavljencu želimo obilo božjega blagoslova ter da bi še dolgo zvesto in požrtvovalno služil svojemu narodu. TRŽIČ Pretekli petek so delavci in uradniki na--ih ladjedelnic izvolili notranje ko-misije. FIOM, ki je komunistična sindikalna organizacija, je sicer pri letošnjih volitvah pridobila precej glasov, a< demokratska sindikata CISL in UIL sta vseeno ohranila precejšnjo večino, saj sta dobila 15 zastopnikov v notranjih komisijah (CISL 8, UIL 7). FIOM pa jih ima letos le 12. S prispevkom nad 4 in pod milijona lir je vlada omogočila, dai se v našem mestu otvorita dve delovišči, pri katerih bo zaposlenih 204 delovnih dni 105 delavcev. V glavnem bodo urejevali občinske ceste. ČASNIKARJI V GORICI V sredo je obiskala Gorico večja skupina italijanskih novinarjev. Prišli so iz Trsta, kjer je te dni občni zbor vsedržavne zveze časnikarjev. V dvorani deželnih stanov na goriškem gradu jih je pozdravil župan dr. Bernardis. Po kosilu v raznih goriških gostilnah so si ogledali zgodovinske zanimivosti v mestu in v bližnji okolici. Okoli 5. ure popoldne so se vrnili v Trst. V ZNANJE KMETOVALCEM Goriška pokrajinska uprava je v sporazumu s Kmetijskim nadizotrništvom razpisala tekmovalni natečaj za zgradnjo silosov, to je skladišč za razno 'krmo. Ob tej priliki se bodo zmagovalcem izplačale dve nagradi po 100 tisoč lir, štiri nagrade po 70 tisoč in štirinajst nagrad po 40 tisoč lir. Natečaja se lahko udeleže 'kmetovalci, ki obdelujejo po največ osem ha. zemlje v ravnimi ali 14 ha v hribovitem svetu ter imajo največ do 50 stotov živine v hlevu. Prošnjo je treba napraviti na posebnih vzorcih, ki jih kmetovalec dobi pri Kmetijskem nadzorništvu v Gorici ali pri kmetijskih ikonzorcijih v Gorici in Trstu. Prošnji je treba priložiti kalastralni izvleček ler načrt dela z vsemi tehničnimi podatk'.. Prošnjo je treba vložiti, do 15. oktobra, delo pa mora biti končano do 15. oktobra 1957. Pokrajinska uprava bo še v tem mesecu priredila tudi poseben tečaj o siliranju krme. Prošnjo za pripustitev k tečaju je treba vložiti pri Kmetijskem nadzorništvu do 16. oktobra, in sicer na navadnem papirju; v njej je treba navesti starost, šclsko izobrazbo ter natančen naslov. Med udeleženci tečaja bodo razdelili pet nagrad po 10 tisoč lir. PODBONESEC Prebivalstvo^ Podvršiča je zelo zadovoljno, iker so jim končno zgradili most, ki iz Loga pelje čez Nadižo. Odkar so za most prvič prosili, je minilo 20 let. Medtem je izbruhnila vojna in zgradnja mostu se je zavlačevala iz leta v leto. Po tolikem času so sedaj končno pripravili načrte in gradbeni material, ljudje pa so pokazali dobro voljo pri delu. S pomočjo tehničnega urada in s prostovoljnim delom domačinov so most pred nekaj dnevi dogradili. Dolg je 50 metrov in vzdrži 120 stotov teže. V kratkem ga bodo blagoslovili in izročili prometu. IZ ČEDADA Obmejni promet, ki je nastal po videmskem sporazumu, se tuidi v Beneški Sloveniji vedno bolj zadovoljivo razvija. Čeprav je med našo deželo in zgornjo- Soško- dolino saimo en blok prve kategorije, in sicer v Stupici, skozi katerega vozii tudi dobra avtomobilska cesta, je tudi osebni promet s p-re-pusitniicaim| sorazmerno jako ž/iVahen. Saj je letos prišlo k nam 37.660 Jugoslovanov, v Jugoslavijo pa je odšlo 26.050 italijanskih državljanov. Največ potniko-v je prišlo seveda preko Stupice, koder vozi avtobus Če-dad-Kobarid-Tolmin. Državno mejo je tu prekoračilo 19.500 italijanskih in 29.000 jugoslovanskih državljanov. Prehodov druge •kategorije pri Polavi in čepletiščih pa se je p oslu žil o 2040 italijanskih in 4480 jugoslo-vanialkiži državljanov; pri' Sodarjih blizu Dreke je mejo prekoračilo 2200 italijanskih in 1570 jugoslovanskih, pri Miščeku v Idrijski dolini pa 2310 italijanskih in 2410 jugoslovanskih državljanov. Tudi te številke dokazujejo, kako je videmski sporazum potreben in koristen. Odkar je meja odprta, so se nadiške doline popolnoma spremenile. Vzpostavljeni so bili sitiki med ljudmi, ki se dolga leta niso inoigli videli. Oživela je obenem trgovina, ki daje mnogim ljudem (kruha. Nekatere trgovine in gostilne v Čedadu in Šempetru Slove.nov, ki so bile že na robu propada, so se zaradi obmejnega prometa zopet postavile na zdrave noge. Premet bi bil lahko še živahnejši, če bi se otvorila še kakšna druga avtobusna proga. Zapadna Beneška Slovenija nima namreč doslej še nobene avtobusne zveze z obmejnimi bloki. Učeja in Terska dolina sta precej oddaljeni od Stupice in je zato tam prav malo ljudi, ki hotdijo preko meje, čeprav imajo pre* pustnice. Zato bi bilo prav, da bi se tudi zanje otvorila avtobusna proga, Iki bi vezala Čemito in Tersko1 dolino skozi Učejo na Bovško. UČEJA V REZIJI V naši vasi smo pred kratkim obhajali >'šagro«, obenem je bila blagoslovljena no- va kapelica. Tedaj je obiskal našo vas tudi videmski nadškof msgjr. Zaffonato, kar se zelo redlkio zgodi, ker je naša vas bolj zakotna. Na »šagro« je prišlo veliko- ljudi iz Rezijanske in Terske doline, veliko pa je bilo luidi ljudi z Bovškega-, zlasti iz: Srpenice. Popoldine je prišel v Učejo tudi rezijanski župan z nekaterimi odborniki in občinskim tajnikom. Dospelo je obenem precej rezijanske duhovščine. Po končanem -popoldanskem cerkvenem obredu so se vsi oblastniki in odlični gostje zbrali v šoli in razpravljali o važnih gospodarskih vprašanjih. Domači kaplan, ki je tudi učitelj v Učejii, je navzočim obrazložil načrt zgradbe? v kateri bo obratovala mlekarna. V novem poslopju bo tudi župnišče. Sredstva' za novo zgradbo bo dala država na podlagi z.akona o pomoči gorskim krajem. Razpravljali so tudi o napeljavi električne liuči v našo vas. Inženir 'Giacomuzzi, pokrajinski svetovalec in predsednik furlanske električne družbe (SFE), je izjavil, da bo morda tudi v Uče ji v kratkem zasvetila električnia luč, češ da država daje tudi za izvedbo- takih del v gorskih krajih primerno podporo. Mlekarna in elektrika bosta seveda, velikega pomena za razmah »»še yaei. V Ucej-i je malo rodovitnega sveta, goje pa precej živine. JCeir pa nimajo mlekarne, so mlečni izdelki doslej imeli slabšoi ceno. Z novo mlekarno se Ibo1 naše gospodarstvo, ki je bilo doklej zelo slabo, gotovo precej izboljšalo. nasmehnil kriškim ribičem, da, so- po dolgem času potegnili ven devetdeset lunov, tu-'di čez šest kilov težiklih, sem se spet napotil tja v vas. Ni vrenča, sem dejal sam pri sebi, da ne bo kaj povedala še vedno- bistra in živahna Bibčeva mama in tudi- Johana »muči ne joči«, obe ribarici, ki nosita še p-o vaseh prodajat, kar so njih moški ujeli. S Š onika, brežine kjer je ipostaja, se vije lepa pot navzgor pod Škrki o do »lirastičev«. Na levo je Oljčcia, ikoder so do tiste hude zime uspevale lepe oljke. Na desno roko so pa »farne« brežine. S teh glav se odpira krasen pogled, na sinje valove pod: progo in cesto. Zato imajo tukaj svoje rogovilaste razgledne stolpiče »kolnarji«, ki opazujejo, kdaj priplava vlak tynov in dajo & krikom in vriščem znamenje: niai lov! Še bolj na levo se dviga malo manj1 koit tristo metrov visoki Sveti Primož, ki pada kat odsekan v globino. Stari Križani trdijo, da sla ondi stali iprva vas in farna cerkev. In res se na vrhu še danes poznajo ostanki starodavnega gradišča in poznejših zid in. Druga n a j.starejša krišikla naselbina se ipa stiska v ozkih »gagali« od stare cerkve sve-Jcga Roka do kriižade. Hiše so zidane tesno druga ob dlnigi in imajo skoro vsa oknia obrnjena proti morju, viru nekdanje kriške hlapi n je. Stare, prvotne hiše 7. velikimi borjači so tudi »pri Frnačph«, kjer so Bihei. Med temi nekdanjimi skupinami so zučeli zadati nove hiše in nasitalo je današnje veliko naselje, ki šteje okoli tritisoč ljudi in ima skoro devetsto hišnih številki. Proti glavni cesti so -dozidali dosti novih stavh, ki so vasi, že «koraj trgu, spremenili prejšnje lire in podobo. (Dalja) Čudovite in mehke so poletne noči ob kraški obali na Jadranu. Tedaj se vžiga in migota lučka za lučko kakor kresnice ob Ivanovem. Daleč tja na morje od devinske skale do barkovljanske drage vidiš ribiške čolne, ki mečejo mreže za nočni lov. To je obala, koder segajo k morju naši ljudje, naši ribiči. Če bi Sv. Lovrenc v Ščednem ne zakrival pogleda, bi videli še ikošček obale proti Ž.avljam in Miljam, kjer so naši predniki spoznali morje in življenje ob njem. Morda ni tu niti sto kilometrov obale z vsemi dragami in zajedami, a je tako polna sladke lepote, da je zlepa ne pozabiš več., če si jo le enkrat gledal z odprtimi očmi. Visoko gori nad cesto se kamnito kraško morje prevezne čez rob že od Nabrežine sem v strme brežine, polne latnilkov. Tod se posebno zdaj jeseni zlatijo in iskrijo sladka črnina in prosekar pa teran in »vinum puci-num«, ki je še rimskim cesaricam gladko tekel po grlu. V stopnicah pada brežina za brežino globoko dol do morja. Med trtami zorijo fige, mandeljni in nekoč je zoTela tudi srebrna oljka. Strme in ozke stezice med zidiči se vijejo skozi brajde navzgor. Rjavkasti lapor zeva v poletni pripeki, beli ikiraš-ki kamen se blešči, da kar vid odvzema. Škržati pojejo v hrastičevju, morje buta ob nasipe in nagroimadene skailine, ki so jih navalili iz kraških reber. To večno pesem začudeno poslušajo po brežinah razsejane hišice in suhote. Tod prebiva rod, ki je do zadnjih časov okopaval 1 lt. B. trte na kopnem in spuščal ribiške mreže na inoikirem. Značilna so bila še pol kmečka, pol ribiška selišča od Barkovelj čez Konto-vel, Prosek do- Sesljana in Devina. Včasih so bile hiše postavljene iz debelega kamna, s skrilnatimi strehami in visokimi navzven potisnjenimi dimniki. Danes je seveda marsikaj predrugačeno. Novi časi, vojna in drugačni okusi so pozabili na staro, značilno domačnost. Vendar je še dosti ostalo talko, kot je bilo pred desetletji. V RIBIŠKI METROPOLI Med vsemi vasmi, koder so bivali slovenski ribiči, je Sveti Križ ohranil dosti nekdanjega. Tu je bilo in je deloma še danes gre-: dišče ribiškega življenja, njega navad in izrazov, kar se je vse podedovalo iz roda1 v rod. Zato mu stari še vedno rečejo »Sveti Križ morski«. Mnogo stare romantike se je že zigubilo in mlajši svet jo komaj še pozna iz pripovedovanja starih ribičev, potomcev Bibcev in Angležev, ki so se v mraku pomenkovali na kamniti klopci pri »Bernardi.« Pred leti — kje so že zatonili tisti lepi časi — sem marsikaj zvedel in slišal od starega Cesarja, Mokole, Polente, Ninota )a pojasniti z drugim kakor z njihovo narodno mlačnostjo, z njihovim materializmom in njihovo omejenostjo v presoji političnega in gospodarskega položaja ter seveda z njihovo bojazljivostjo in mnogokrat nesposobnostjo. Drugega razloga za pesimli-zem nimajo, kot ga tudi nima slovensko prebivalstvo na Tržaškem. DEJANSKI POLOŽAJ NE OPRAVIČUJE PESIMIZMA Nekateri so se vdali črnoglednosti, ker je prišel Trs.t pod italijansko upravo. Ti pozabljajo, da se Slovencem tudi pod anglo-ameriško upravo ni godilo bolje .razen nekaterim, in to v čisto gospodarskem pogledu. Anglo-ameriška vojaška uprava je ves svoj vpliv in vsa svoja sredstva zastavila za to, da je dušila slovensko kulturno, politično in gospo- Na dobri poti V soboto je priredil Kluib mladih kulturnih delavcev, ki je bil pred kratkim ustanovljeni, svoj prvi recitacijski večer v ulici Valdirivo 35. Zbralo sie je lepo število dijaške mladine, predvsem1 takih, ki se poizkušajo s pisanjem, da so poslušali recitacije treh tovarišev. Svoje stvari so brali Evelina Umek, Bruina Pertot in Drago Stoka. Evelina Umek, ki je objavila že dve dobri stvari v lanskih »Literarnih vajah«, je prebrala črtico v kateri je prikazala prav tragičen izsek iz življenja. Umirajoča žena prosi svojo sestro in moža, naj se po njeni smrti poročita, toda ta dva sta se to že sama zmenila. Motiv ni nov, Evelina Umek pa ga je obdelala rahločutno in formalno precej spretno, a psihološko še premalo poglobljeno, kar pa z ozirom na njeno mladost to pomanjkanje življenj1-skih izkušenj ni nič čudnega. Vsekakor naj se potrudi, da bo še globlje podoživljala. Bruna Pertot, ki jo poznamo iz »Vere in doma« je prebrala nekaj svojih pesmi, ki so ponovno dokazale, da je darovita. Tu pa tam se slišijo verzi še malo naivno in trdo, a v splošnem niso napravile slabega vtisa. V njih je tisto, kar je glavno: čisto) čustvo m smisel za poezijo. Priporočamo ji, da bi brala moderno slovensko liriko. Drago Stoka pa je prebral zgodbico, v kateni je opisal svoj medvojni doživljaj. Napisana je precej spretno, ni ji pa znal najti prave poante. Tako je izzvenela nekam v prazno. Pač pa ima živahen in sočen slog in bo gotovo napisal za prihodnji recitacijski večer še kaj boljšega. Vsi trije so na dobri poti da postanejo nekoč res dobri slovenski književniki, ker imajo talent. Treba se jim pa je seveda še veliko učiti, preden se uveljavijo. Največjo pohvalo zaslužijo njihovi mentorji, ki so se zavzeli za izobraževanje in razvoj mladega rodu. Tega je doslej najbolj manjkalo in zato je šlo že mnogo za pisanje nadarjenih m'adih iljudi v zgubo. Delo ni lahko, tudi sadovi se bodo pokazali šele čez leta, a je zaslužno kakor malokatero. }■ darsko delovanje na Tržaškem, in se je pni tem, kot vemo, sklicevala celo na 1'aš'ističine zakone. Na vse pritožbe so odigovorpi uradniki samo ošabno molčali. Angleži in Američani so bili tisti, ki so preprečili, da Trst ni mogel postati neodvisna državica. Storili so vse, kar so mogli, da so ga gospodarsko odrezali od zaledja. Oni' so bili tisti, ki so uvedli proslule »garancije« za vsakega jugoslovanskega obiskovalca, ki je hotel priti v Trst, četudi le zato da bii obiskal sorodnike. Poniževali so Slovence na vsakem) koraku. Spominjamo se še, kako so se upirali ustanovitvi vsakega otroškega vrtca v mestu im kako so dali odstraniti slovenske zastave in dvojezične napise. Oni so bili tisti, ki so usmerili tok »ezulov« v tržaška predmestja in v slovenske vasi po okolici. Oni so zgradili zanje taborišča na Opčinah, na Proseku in drugod oni so finansirali zgraditev ribiškega naselja ob ustju Timava in postavili številne stanovanjske naselbine ter jih ob odhodu dali na razpolago za potujčevalne namene. Vse to so delali svojevoljno, ne da bi jim bilo treba odgovarjati komur koli za le krivice. Vse se j,e godilo pod plaščem njihove hinavske »demokratičnosti«. Danes je Trst pod italijansko upravo, toda ščiti nas londonski sporazum, ki vendarle ne bo večino ostal samo »kos papirja«. Poleg tega lahko imamo zaupanje v demokratično italijansko ustavo in v ljudli, kakor je predsednik Gronichij ki si prizadevajo, da bi jo dosledno uveljavili, kar bo tudi nam Slovencem v korist. ZAUPAJMO V ITALIJANSKE DEMOKRATIČNE SILE Zaupanje lahko imamo tudi v tiste italijanske demokratične sile, ki imajo v svojem političnem programu poleg druigega narodnostno strpnost in spoštovanje pravic narodnih manjšin. Danes smo sicer še izpostavljeni krivicam' in svojevoljnosti raznih zagrizenih šovinistov in bivših fašistov, ki se skrivajo v upravnih službah in ki so jim Angleži in Američani dajali potuho, toda prej ali slej jih bo prisilila k umiku italijanska demokratična javnost sama. In ta se bo vedno bolj uveljavljala tudi v Trstu. V tem pogledu naj opozorimo samo na skupini okrog tukajšnjih revij »Umana« in »Trieste«, ki predstavljata najboljše tržaške italijanske izobražence in kulturne delavce. Z gotovostjo lahko pričakujemo ,da se bo razvijal notranjepolitični položaj v Italiji v smeri vedno večje demokratičnosti in da bo skrajna desnica, z njo vred pa vse reakcionarne sile, ki se skrivajo na sredini, vedno bolj izgubljala na vplivu. GOSPODARSTVO IN MORALA Zadnji dan v septembru se je končal »29. socialni teden« v Bergamu. Te poučne tedne, na katerih se zbira vsako leto odlična družba sociologov in ekonomistov, je uvedel že leta 1907 krščanski socialec vseučiliški profesor Toniolo. Na letošnjem socialnem tednu so obravnavali nadvse važno vprašanje o odnosih med' gospodarstvom in moralo. Po liberalno-kapitalističnem nazoru veljajo v gospodarstvu inačela povpraševanja In ponudbe in pa pravila, da je trgovina pač trgovina, s katero morala nima nič opraviti. Tako ločitev moralnih naukov od gospodarskih je ustvarila družba brez duše, v kateri je človek le dopolnilo stroia. Ekonomija, bodisi v kapitalistično-liberalnj družbi Zapada, bodisi v kapitalistično-državnem redu Vzhoda izvaja svoje zakone samo iz računa, kaj je trenutno koristno, brez ozira na to, kaj je pošteno in moralno dopustno. Po tem zmotnem1 nauku, ki je enako živ v Ameriki kot v Sovjetski [Rusiji, je dovolj, da človek zadosti telesnim in morda še estetskim potrebam. Na »Socialni teden« je poslal tudi papež pismo, ki er daje smernice v novo nastalih gospodarskih in socialnih vprašanjih. Na podlagi teh navodil to zborovanj so udeleženci tedna sestavili posebne zaključke, s katerimi v duhu krščanskega socializma osvetljujejo vprašanja zasebne lastnine, razdelitev dohodkov, plač, dobička, dolžnosti davkoplačevalcev, denarnega obtoka in slično. SLOVENCI KULTURNO NAPREDUJEMO V kulturnem pogledu pa Slovenci v Trstu nedvomno napredujemo. Niti v času, ko jie bil slovenski politični vpliv v Trstu najmočnejši, to je v letih pred prvo svetovno vojno, nismo imeli lastnih srednjih šol, dovoljevali so nam le kako osnovno šolo. Danes imamo srednje šale, dovolj osnovnih in na ta način število slovenskih izobražencev kakor nikoli prej. Naša mladina je zavedna in ponosna. Imamo radijsko postajo v svojem jeziku, lastno Narodno gledališče dobili bomo novo veliko gledališko stavbo, in če nimamo več dobrega reviialnega tiska in če je omrtvelo založniško delovanje, smo predvsem mi sami krivi, ker nismo podpirali svojih revij in smo premalo kupovali naše knjige. Premnogi Slovenci kupujejo rajši ničvredne ilustrirane tednike v tujem jeziku, kakor da bi podpirali svoj tisk. Edino odi naše zavednosti in požrtvovalnosti v podpiranju slovenskih kulturnih pobud je odvisno, ali bomo kulturno še dalje napredovali. Tako vidimo, da že ob površni, a trezni presoji našega političnega in kulturnega položaja nimamo razloga za črnogiednost. T. C. »Vinograd rimske cesarice« Pri mariborski založbi »Obzorja« je že dotiskapa zbirka novel Alojzai Rebule ,ki bo v kratkem na knjižnem trgu. Zbirka ima po eni izmed' novel naslov »Vinograd rimske cesarice«. V njej je tudi več novel, ki niso bile še nikjer objavljene in jih je napisal Rebula šele v zadnjem času, n. pr. »Lovorjev venec«. Skoro vse so zajete iz tržaškega in kra-škega okolja. Z močnim, realističnim, rahlo ironič-nlim slogom prikazuje Rebula tukajšnje ljudi v vsej njihovi resničnosti. Včasih primeša svojemu slogu nekoliko fantastičnosti, y čemer se pa razodeva samo globlja, skrita resničnost stvari .Ravno to je posebna odlika mladega pisatelja, da zna zajeti skrite globine ljudi in življenja ter analizirati resničnost psihološko in idejno tako, kakor nlihče drugi med mlajšimi slovenskimi pisatelji. Za zbirko vlada zato že zdaj veliko zanimanje. Po mnenju tistih, ki so jo imeli priložnost prebrati v rokopisu to med katerimi je tudi znani kritik Lino Legiša, bo to ena najbolj zanimivih in najboljših pripovednih knjig, kar j,ih je izšlo po vojni v Sloveniji. Verjetno bo vzbudila itudli nekaj polemike, zlast/i v krogih slovenskih književnikov, in sicer zaradi svoje idejnosti in. izbire motivov, ki so za sodobno slovensko pripovedništvo nekaj novega. Nekaterim se bodo zdeli najbrž kar izzivalni. B. Papeški Sveti Oificij je naznanil, da pisanje revije »Civilta cattoliica« proti francoskemu katoliškemu filozofu Jacquesu Maritainu ni glas Cerkve, ampak samo tistega, ki je članek napisal. Gospodarska vprašanja se pe tičejo samo posameznika, ampak vse družbe hkrati. V svitu te osnovne ideje je treba gledati posebno na vprašanje zasebne lastnine in zlasti proizvajalnih sredstev. Ta niso ustvarjena za to, da jih bogatin drž; v neproduktivnem stanju (latifundije) ali pa da se samo nekateri z njimi obogatijo (država- oziroma tisti, ki imajo vlado v rokah ,ali veletovarnarji). Dobrine morajo biti na vse ljudi primerno porazdeljene, opominja Pij XII. Na dohodkih podjetij naj bodo delavci soudeleženi. Plače morajo biti družinske, to se pravi v sorazmerju s številom družinskih članov in ne smejo biti tako nizke, d'a zadostujejo komaj za hrano in stanovanje. Del dohodkov iz javnih naprav se mora uporabljati za pospeševanje socialnih ustanov. Ker obsega gospodarsko življenje vso skupnost, je plačevanje primernih davkov moralna, ne samo državljanska dolžnost. V to sveto moralno dolžnost spada tudi upravljanje javnih ustanov, ki mora biti čimbolj varčno. 2e iz naštetih misli »Socialnega tedna« je tudi za preprostega človeka razvidno, da je socialno-gospodarsko vprašanje tesno povezano z moralo in vestjo. Za pravično ureditev gospodarstva ne zados'ujejo samo državni paragrafi, ampak je predvsem potrebna vzgoja človeka v vestno in družabno čuteče bitje. Socialni kotiček GOSPODARSTVO SETEV OZIMNE PŠENICE KDAJ BOMO SEJALI;1 Naši kmetje sejejo pšenico navadno prepozno, in sicer komaj v novembru. Mnogo zadovoJjivejše pridelke bi dobili, če bi ozimno pšenico sejali v zadnjih desetih dneh oktobra. November je pri nas navadno vlažen in moker; v blaito pa nikakor ne smemo staviti pšeničnega semena. Pohitite torej in zaključite setev še v oktobru in le v skrajnih primerih v prvih desetih dneh novembra. ICAKO BOMO PRIPRAVILI ZEMLJO? Vsak poljski sadež potrebuje rahlo zemljo, ker se le v tej z lahlkioto razvijajo in utrdijo imlade koreninice, ki poženejo iz semena. Samo v rahli zemlji pridejo koreninice z lahkoto do hrane in redilnih snovi ter gnojil. Rahla zemlja vsrka mnogo vode, ki je nujno potrebna za razvoj mladih rastlin. In končno se le v rahli zemlji morejo razvijati krepke rastline, Iklii bodo lahko kljubovale zimskemu mrazu in drugim vremenskim neprilikam. Njivo, določeno za pšenico, bomo globoko preorali in s tem tudi zrahljali. Preorati jo moramo čimpeej, da bomo lahko pravočasno sejali pšenico. Kakor smo že rekli, je treba orati globokio, ker pšenica požene tudi 1 meter dolge korenine. S ČIM BOMO GNOJILI? Ozimna pšenica najbolje uspeva v zemlji, ki je bila že za prejšnji pridelek obilno pognojena » hlevskim gnojeni. To zemljo potem gnojimo samo z umetnimi gnojili. Če tO' ni mogoče, uporabljamo tudi hlevski gnoj, ki naj ho pa dobro udelan, to je popolnoma dozoreli, Sveži gnoj s še surovo, nepreprh nj en o steljo- ni priporočljiv. Za 1.000 k v. metrov je potrebno vsaj 25 q dobrega hlevskega gnoja. Za 1.000 kv. metrov potrebujemo nadalje 80 kg superfosfata, 20 Ikg žveplenokislega amoniaka (solfato- ammonico) in enako količino kalijeve soli (sale potassico). Če je zemlja kisla, bomo superldsfat zamenjali s Thomasov® žlindro (sco-rie Thomas) in žveplenokislii amoniak z apnenim dušikom (calclocianamide). Slednji dve gnojili vsebujeta tudi mnogo apna, ki je prava »mana« za kisla zemljišča. Navedene količine umetnih gnojili spravimo v izemiljo- z oranjem, v skrajnem primeru z bramatnjem. Pšenico bomo pozneje gnojili še z apnenim solitrom, o- čemer bomo pravočasno pisali. KAKŠNO NAJ BO SEME? Domača, to je doma pridelana pšenica, ni primerna za seme, ker se pri nas v nekaj letih prešo rt a. Seme moramo menjati vsaj vsako drugo leto; bolje je, da vsako -leto kupimo novo, odbrano seme. Stroški ne bodlo narasli, ker se bo skrben gospodar po-sluižil ugodnosti, ki jo nudi vlada, s tem da daje prispevke za nakup odbranega semena. Pravočasno se je seveda treba javiti na Kmetijskem nadzorništvu, ki bo tudi svetovalo, katera sorta je za koga primerna. Novih žlahtnih sort ne smemo odbijati, saj vemo, da skušajo strokovnjaki vzgojiti le take vrste pšenice, katerih hektarski donos zna- ša nad 50 q zrnja. Vsem skrbnejšim gospodar jem svetujemo, naj za poskušnjo sejejo kakšen kg nove sorte, ki jo najbolj priporočajo. Seme moramo ipre-d setvijo razkužiti. Najbolj enostavno je, če vsakih 100 Ikg semena premešamo z 250 grami prahu Ca-ffaro-. To učinkuje predvsem proti rji, ki zelo kvari pridelke. KAKO NAJ SEJEMO? Svetujemo ti, da, če le moreš, seješ s strojem. Setev je bolj enakomerna, seme pride v pravo razdaljo in globino in zato so poznejša opravila bolj enostavna. Obenem prihranimo tudi mnogo semena. NOVO KMETIJSKO LETO Kmetijsko leto se ne ujema s koledarskim, temveč se z njim prepleta. Kmetijsko bi se moralo -končati, brž ko p-oispravimo vse pridelke, začeti pa bi se moralo s setvijo, ki nam daje pridelke v prihodnjem letu. Trenutno je marsi-kod še grozdje na trtah, na drevesih so še jabolka, kalki še rumenijo ne, na polju pa — da ne govorimo o vrtovih — je še polno krmnih rastlin in zele-njadi. In vendar je že nastopil čas, da sejemo ozimna žita, predvsem pšenico. V kratkem bomo začeli saditi grah itd. Novo kmetijsko leto se začne predvsem s setvijo pšenice. Bog daj svojega blagoslova, kmetje pa naj izvršijo- svojo dolžnost! TEKOČE SADJE To so sadni sokovi, -ki so bili razstavljeni v Parmi od 20. do 30. septembra- ob mednarodnem kongresu za konserviiranje. Razstavljalo je nadi 70 italijanskih industrialcev in obiskovalci so lahko sokove tudi pokušali. V večini drža-v, ika-kor v Franciji, Nemčiji, Avstriji in Švici, proizvajajo predvsem kristalno čiste sokove, v Italiji pa prevladujejo motni sokovi, kii- so bolj naravni in vsebinsko bolj bogati. Italijanski motni sokovi pridobivajo privržence tudi v inozemstvu, kamor danes že izvažajo veliilkie množine teh sokov. V Parm) sta bila razstavljena tudi dva nova paradižnikova proizvoda, in sicer »surovi paradižnikov koncentrat« ter paradižniki v prahu. TOVARNA KRM1N - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilo. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. 1 športni pregled OLIMPIADA MIIHAL.IC FRANJO Jugoslovanska olimpijska zveza je y preteklem te-dinu določila- da bo Jugoslavijo zastopalo pa XVI. olimpijskih igrah 55 atletov. Zaradi visokih stroškov bodo na igre odpotovali le športniki, ki so zmožni uspešpo tekmovati. Vtem1 ko so bili ysi ed-i-ni glede n-astopa water-pojistov. ki so ko-s braniti srebrno kolajno, čeprav je njihova forma če-sto zelo spremenljiva, se niso mogli zediniti, ali pa} bi v Melbourne odipotoval-i tudi nogometaši, češ da kot poklicni športniki ne sodijo na olimpiado. Razen tega so nekatere vodilne države in tudi Madžari odpovedal i udeležbo, tako da je turnir izgubil vso svojo privlačnost. Madžari so uvideli ,da nimajo v Avstraliji kaj iskati. Tam si ne morejo povečati svoje sl-ave. Isto velja za Jugoslovane. Po nepotrjenih vesteh si bodo pa nogometaši sami plačali pot, s tem da bodo na povratku igrali po Aziji in Afriki. Za Melbourne so bili določeni tudi atleti, ki so vsi izpolnili olimpijsko normo in imajo izredne nade na uspeh. Rokoborca Simič in Vukov sta oba zrela za olimpijske igre. Poleg kolesarja Petroviča so nadaljnji kandidati strelci Mašek in Jež ali Prauhart, ki so se v zadnjem času postavili na svetovno raven. Naše veslače je pa polomija na Bledu popolnoma potisnila v stran, tako da bo odpotoval edino Vlašič. Boksarji so izpadli, četudi je 'vrednost nekaterih taka, da bi lahko mirno nastopili v olimpijskih dvobojih. Živahno so razpravljali, ali maj šteje atletska ekipa šest ali osem članov. Poleg Lorgerja (110 m in ovire), Mihaliča (maraton), Mugoše (1500 m), Radoševiča (disk), 'Račiča (kladivo) im Kotluškove (disk in krogla) bosta odpotovala Bezjak im Ušeni kova alj pa plavalca Njeguš in Jeričevičeva. Količkaj nepristranski odbor bi moral skleniti naj odpotuje Jeričevičeva1, ki je postavila nov višek na 200 m prsno, in Ušemikova, ki je stalno v polni moči. ATLETIKA Ameriški metalec kladiva Connolly je izboljšal svetovni višek, ki je doslej pripadal Rusu Krivono-sovu. Višek v tej disciplini je bil tako že četrtič postavljen- Dosege) ga je najprej Krivonosov, nato mu ga je odvzel Američan Blair, po treh dneh si ga je ponovno osvojil Rus im sedaj je na čelu svetovne lestvice Američan Canmolly. ,Z novim posebnim načinom metanja kopja, podobnim lučamju diska, je 49-lelni Spanec Erauzquin sunil kopje 74,32 m daleč. Prod tedni je bil še skromen in povsem neznan atlet, sedaj je nenadoma postal najresnejši tekmec za zlato kolajno. Lahkoatletski strokovnjaki predvidevajo, da bodo po tej-novi metodi izvežbani atleti dosegli z lahkoto tudi daljino 120 'metrov. NOGOMET Madžari so po zelo dramatski borbi premagali v Parizu Francijo z 2:1. Četudi so bili Madžari vseskozi najboljši, se morajo zahvaliti za zmago edino italijanskemu sodniku, ki ni prizma! Francozom gola, doseženega v poslednji minuti. Dasiravpo je madžarsko moštvo v Evropi, če ne na svetu najboljše, se mora v zadnjem času torej kruto in dolgo boriti za zmago. Ostalo je sicer klasično moštvo, a izgubilo je ono ostrino igre, ki ga je prej tako odlikovala v vseh tekmah. Zaradi tega nudijo tudi njegove najpomembnejše zmage danes strokovnjakom vendarle okus grenkega razočaranja. TAD 11. oktobra 1356 NOVI LIST Stran 9 SREČNO SE. TSE IZOGNIL DEBLO, DRVAR3. SO "POPUSTIH ZAVORE IN LAKOTNIH 3£ k MALO DOSEGEL C1115../ j.:■ DOBRO BO'ČE SE BRŽ POBEH REM OD TdD; TILE ME NIČ KA3 PRIJAZNO NE GLEDAJO L <1T> iAvsorNjmp \nn PAV) jmte-mm uotcc n 3E iA/UAJ IKOIO SO PROTI PRIČAKOVANJU ^ELO_LAUkO O STAVILI ■■•Jtk [nojegapa ne^s k A^fcilk ■ RAZUMEM. ZDI SE Ml, DA MO ŽAR S SVOJIM ^ NAHRBTNIKOM NI DOSTI IAŽ3I. KOT NA^E BRUNO /■ ZASUKATI GA\ 1 MORAM, POTEM 1 c PA LAHKO NA- A-DAL3U3EM V0ŽN30. Maršalov dvojnik T l zadnji svetovni vihri so bolj kot ktlnj poprej vojne zvijače vseh vrst igrale veliko vlogo pri odločilnih zmagah. Zvijač so se posluževale vse države in njili vohunske organizacije. Ena najbolj uspešnih zvijač — o kateri boste tu brali — se je posrečila Angležem, ko so ti v zaključni ofenzivi ob Rokovskem prelivu in pri izkrcanju na normandijski obali tako zvodili za nos nemški vrhovni stan, da je ta večino svojih čet premestil bolj na jug in s tem pustil precej odprto pot za vdor na severu Evrope. Pri vsej tej zadevi niso imeli tolike važnosti ne obveščevalci ne orožje ali strategija, ampak en sam človek — dvojnik maršala Monlgomeryja. Poslušajte, kar dvojnik sam pripoveduje. * * * Nekega jutra v pozni pomladi leta 1944 je zabrnel telefon na mizi v uradu angleške vojašike uprave v Leicestru. »Poročnik James?« je vprašal prijetno doneč glas na drugem oncu. »Tu polkovnik Niven od vojnega kino-odseka.« Spoznal sem glas Davida Nivena, znanega filmskega igralca. »Bi Ji hoteli sodelovali pri kakem filmu za vojalkte?« »Pnav veselilo bi me«, sem brž odgovoril. »Dobro«, je Niven zadovoljno nadaljeval. »Pridite čimprej v London k prvemu poskusu.« Počasi sem odložil slušalko. Ali so mar prišli na poveljstvu k pameti { I etindvajset let sem bil igralec, do i /b r u li ji voj ne 1 ef n 1939. I akrat sem se ponudil kot igralec za vojaške odre. Namesto tja, so me poslali Ik.ot častnika k vojni upravi, kjer sem se počutil kot riba na suhem. Mogoče bodo sedaj to napako popravili. Poln dobre volje sem se odpravil v London. V Curzon Streeln me je David Niven prav prisrčno sprejel. Čez nekaj časa me je pustil s civilno oblečenim človekom, ki se je predstavil kot polkovnik Lester. »Jame««, je začel brez ovinkov, »jaz sem dodeljen oddelku M/S vojaške obveščevalne službe. Bojim se, dia Vam pripravljam malo presenečenje. Vi ne boste delali pri filmu, ampak ste izbrani za dvojnika generala Montgomeryja. Vedel sem, da sem mu zelo podoben. Moji prijatelji so to tudi dostikrat ugotovili. Nekoč je časnik »News Chronicle« v Londonu objavil mojo fotografijo z baskovsko čepico na glavi in spodaj napisano: Vi se motite . . . imenuje se poročniki Clifton James. Kljub vsemu mi je ta naloga dala misliti. Polkovnik Lester me je nekaj časa opazoval brez besed. Potem mi je razložil načrt. iSn llff/ip it n m f im I ti 0 i 5 G ...DRVAR3I SO PRESTRAŠENO GLEDALI ZA LAKOTNIKOM.,, UH, USTAVILO SE 3E'. TO POT SEM IMEL RES SREČO,^v-CIL/ 03E3, OBILO GA M NEUA3 M0= BO! TRČIL BO 5 far RAMO OkRt HLODOM! HUDIRJA, UA1 PA SEDAJ? TEGA ŽE BREZ NAHRBTNIKA NE PRP SKOČIM '....NAZAJ TA TUDI NE MOREM, SEM SE PRVAR3EM PREVEČ ZAMERIL., GLEJTE NO, £E VEDNO STATUSI KA^ RES NI REžITVE?- TRI5TO KOSMaV^AKO NA5 Ml,' TIH, NIČ PAMET-^ KO Ml BO OD NEGA Ml NE PA: »TEGA PREP|= DE NA PAMET.1/—HA BOTICO PA TEBI 2 ji/ ( RAZNESLO! / / KER JE Ul ^ LAKOTNIK BOLJ I POČASNE GLAVE, MU •. ,,v,,v,,^s DA3MO ČAS ZA PREMISLElZ NI PA TAČAS POGLEJMO, KAJ POČNETA NAŠA PRIJATELJA V VOTLINI... ^ ZNOREL Sl!KARMEN PREPIH2 OD*| KOD HM LE VLEČE?-POTEM BI MORALA IMETI TA VOTLINA SE EN IZHOD,,, ...K SREČI TA GOZDNATI PREDEL NI 5TRM. HI HI, ZVITOREPEC IN TRDONJA PA SE NA ONI STRANI MUČITA PO NAVPIČNI STENI!.. TEDENSKI KOLEDARČEK 14. oktobra, nedelja: 21. -pobi-nk., Kal-ist 15. oktobra, ponedeljek: Terezija Av. 16. oktobra, torek: Hedvika 17. oktobra, sreda: Marjeta Al. 18. oktobra, četrtek: Luka 19. oktobra, petek: Etbii-n 20. oktobra sobota: Janez K. VALUTA TUJ DENAR l.Orie 17. /oktobra si dobi! oz. dal zr: ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih franikov funt šterling inemško- marko pesos išvicar-sk-i frank zlato napoleon 626—629 lir 23,25—24 lir 83—86 lir 148—152 lir 1600—1650 lir 146—148 lir 20—22 lir 146,50—147,50 lir 714—716 lir 4800—4900 J,ir RADIO TRSTA 'Nedelja, 14. oktobra ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Arnič: Pesem planin; 20.30 Musorgskli: »Kovanščiina«, opera v 4 dejanjih-Ponedeljek, 15. oktobra ob: 13.30 Odlomki iz Smetanove opere Prodana nevesta; 19.15 Radijska uni verza; 21.15 Zenski kvartet Večernica; 22.00 Iz slovenske književnos i in umetnosti. Torek, 16. otkobra ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 .Zdravniški vedež; 20.05 Chopinovi valčki; 21.00 Leonlid Andrejev: »Tisti, ki ga klofutajo«, drama' iz cirkuškega življenja - igrajo člani Radijskega odra. Sreda, 17. oktobra ob: 12.55 Hrvatske pesmi poje Amdjalka Nežič; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Vokalpli tercet Metuljček; 22.00 Izpovedi in liki sodobnih italijanskih književnikov. Četrtek, 18. oktobra ob: 18.26 Slovenski dueti; 19.15 Sola in dom; 20.30 Vokalni kvintet Niko Štritof; 21.00 Dramatizirana zgodba; 22.15 Mendelssohn: Simfonija št. 4. Petek, .19. oktobra oto: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Umielinost in prireditve v Trstu; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti. Sobota, 20. oktobra ob: 12.55 Dalmatinske pesmii; 16.00 Utrinki iz znanostii in tehnike; 16.15 Domači odmevi; 16.40 Koncert orkestra Carla Pacchiorija; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Orkester Silvo Tamšei; 21.00 'Teden v Italiji; 22.20 Chopin: Konr ceri za klavir in orkester št. 1. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legišs Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 Vprašanje št. 298: Ali se izplača pri nas gojiti lešnike? Odgovor: Pri nas imamo nekaj kmetov, ki gojijo lešnike tudi za prodajo. Gojijo skoraj izključno neko ploskasto, podolgovato, zaostreno sorto, ki ro.di zelo okusne lešnike. V ostalem pa so lešniki rastline toplega podnebja. V Italiji jih gojijo predvsem južno od- Neaplja. Pridelek lešnikov v’ Italiji znaša okoli V2 milijona q, cena pa je v povojnem času v lirah .skoraj 100-krat tako visoka kot pred vojno. Ali naj svetujemo 'gojenje? Ce imate kak zavarovan prostor y sončni legi in ni mogoče tega prostora drugače izrabiti, lahko zasadite lešnike. Računajte pa tudi s tem ,da imajo 'lešniki mnogo ljubiteljev, to je uzmovičev. Vprašanj® št. 299: Ali bi lahko -sedaj v jeseni podsejal propadajoče deteljiišče s trajnimi travami? Katere trave mi svetujete za bolj .suho lego? Koliko semena gre na 1.000 kv. metrov? Odgovor: Seveda lahko tudi v jeseni pedsejete deteljišče. Kdor ga je podsejal pred zadnjim dežjem (26. septembra), je zadel »terno«. Sicer pa- ,ie še vedno čas in, če - je vreme količkaj' ugodino, to delate lahko ves oktober. Za bolj suho lego -svetujemo naslednje trajne krmne rastline: travniško in rdečo bilnico (festuca pr.alense in rubra), angleško ljulko (Raygras i-p-glese), rumeno pahovko (a ven a glia-llastra), pasjo travo (erba mazzolina), ovčjo b.i-nico (festuca ovina), esparzeto (lupineUa) in noko-to (ginestrino, jialus). Zadnji dve spadata bolj k deteljam. Za 1.000 kv. metrov površine vsejete po 3/4 kg vsake trave, skupno torej 4% kg trav. Vprašanje št. 3f0: Predlanskim se je na mojih divjih kostanjih pojavila bolezen: listi so predčasno porjaveli im mnogo prej odpadli. Lansko leto te bolezni ni bilo opaziti, letos pa se je zopet pojavila in v še večji -meri kot prvo leto. Taki kostanji niso več v okras. Kakšna bolezen je to in kako se ozdravi oziroma prepreči? Odgovor: Naš list je o -tej bolezni že pisal. To je glivičpa bolezen z znanstvenim imenom »Giugmandia aesculi« m je najbolj podobna peronospori na trtah in se tudi enako preprečuje; škropiti je treba z raztopino modre galice in apna ali pa z asporom-. Kostanje morate vsaj enkrat -poškropiti, in si-cer -sredi junija. Vprašanje št. 301: Prečital sem prekrasno knjigo »Anapurna«, ki govori o francoski alpinistični ekspediciji v Himalajsko pogorje. Slišal sem, da se je tudi neki Slovenec udeležil podobne ekspedicije v isto pogorje. Ali je to resnično? Odgovor: »Anapurni« sosedno in do sedaj še ne zavzeto goro -Dbu-alagiri je -hotela premagati argentinska alpinistična skupina, v kateri je sodeloval tudi Slovenec Di-nko Bertoncelj. Cilja- pa ta odprava pi dosegla. Zdi -se, da bodo argentinski hribolazci z Bertoncljem vred! ponovno -skušali vzpeti se na to goro in se sedaj v ta namen vežbajo v Južni Ameriki v A-ndah, kjer so tudi do 7.000 m visoki vrhovi. Bertoncelj je izdal posebno knjigo »Dhau-lagiri«, ki je izšla v Argentini. SOLSKO OBVESTILO Na Višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami 'se začne novo šolsko leito v ponedeljek, 15. oktobra, s isv. m-a-šo ob 10. uri v -cerkvi Sv. A-ntona Sta-rega. IZ GORICE OPOZORILO KMETOVALCEM Svoj- -čais je- -naš list že poročal, da je ministrstvo za poljedelstvo določilo 'državne podpore za izboljšanje zemljišč. Mal-e- posestnike ponovno opozarjamo na razgl-as Kmetijskega -nad-zorništva, da je v ta namen ministrstva odmerilo za Goriško 50 milijonov li-r. -Prošnje je treba vložiti do 31. decembra. Kmetovalci naj -se o tej važni gospodarski zadevi natančno poučijo pri omenjenem- -nadzorni-štvu v -ulici Duca D*Aosta. To jim bo- dalo vsa potrebna pojasnila, kako pridejo- do državne podpore.' Potrebe -mali-h kmetoval-ce-v se bodo upoštevale, dokler -ne bo- razdeljena zgoraj omenj-eina vsota. Ko bo sklad -50 milijonov izčrpan, bo nadizorni štvo o tem po tisku obvestilo kmetovalce. PEVSKI' ZBOR PRIMOREC IZ 1TREBC (bo priredil, V NEDELJO, 14. OKTOBRA, OB 17.30 SAMOSTOJEN KONCERT v PROSVETNI DVORANI PRI SV. BARBARI SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE /.a Tržaško ozemlji: V SOBOTO (13. OKTOBRA, OB 20.30 'NA KONTOVELU Joseph K-esselring Arzen in stare čipke V NEDELJO, 14. OKTOBRA, OB 15.30 n 18 3} V PROSVETNI DVORANI V GORICI (K-orzio Verdi 1) mladinska igra Janko in Metka pio Grimmovi pravljici dramatiziral S. Škufca V TOREK, 16. OKTOBRA, OB 20.30 IV BORŠTU Joseph Klesselriing Arzen in stare čipke »Druga fronta bo dan na dan postavljena«, mi jc pojasnjeval. »Pripravili smo velike sile, ki se bodo -kmalu izkrcale v Franciji in si utrle pol -prot-i Berlinu. Nemcem n-i bilo mogoče prikriti vseh priprav in so skoro gotovo od/kril i mesta, ki so pripravna za napad. Toda ne vedo za dan predvidenega vdora -in tudi niso gotovi, da ne bomo-poskušali na kaki drugi fronti z iznena-denji. Zato smo izdelali načrt, da nasprotnika speljemo na drugo pot. Načrt je odobril tudi general Eisenhowe-r. Osnova je ta, da nudimo sovražniku čimve-č -dokazov, kako je Montv, namenjeni poveljnik angleških vpadnih sil, zapustil Anglijo in se nahaja na povsem drugem 'koncu sveta.« V ta- namen naj jaz postanem »general Montgomerv ?«, sem pristavil. »Nobenemu človeku na svetu ne smete črhniti niti besedice o vsem temi«, me j-e (opomnil polkovnik Lest er. »Imate še kako vprašanje?« Odkimal sem. Moral bi jih staviti kakih deset ali pa nobenega. Po -tem razgovoru me je prevzel strah. V prejšnji vojni sem služil kot prostak. Pred višjimi častniki sem se tresel kot šo-larče-k pred učiteljem. Misel, da bom moral -predstavljati zdaj kar naj-v-išjega generala, me je v istem hipu plašila in se mi dozdevala smešna. Sicer pa o te-tn nisem smel dosti razmišljati. V naslednjih dneh sem proučeval sllikej in filme, v katerih so kazali značilni obraz gnerala Montyja. P-olkovnik Lester in dva nižja častnika so me poučevali- o stoterih podrobnostih, da bi res natančno poosebil maršala. Tako močno so mi zahičevali, da mora ostati vse -tajno, da s'e-m se -bal že sam s seboj govoriti. Polkovnik Lester mi j-e še dopovedal: »Vzemite vse ;t-o kot Ikloimedij-o, ki jo pripravljamo sovražniku. Vrhovno nemško poveljstvo moramo spraviti v vrečo.« Kot zadnja priprava za vlogo, ki jo b-o-m moral odigrati, mi je bila določena, da »e pridružim Mo-ntgomeryjevemu spremstvu in da opazujem od blizu vse njegove gibe. Treba je bilo odstraniti sleherno najmanjšo gumn jo; »ato som bil dodeljen njegovemu poveljstvu kot narednik vojne obveščevalne- službe. Samo- dva generalova pribočnika sla bila deloma obveščena o vsej skrivnosti. 2e prvo jutro, ko sem se v svoj-i- novi vlogi prijavil in izkazal kot obveščevalni narednik, sem sedel v »jeepu«, ki je sledil generalovemu velikemu avtomobilu. Dolga vrsta vozil, v daljavi petih metrov drugo od drugega, se je ustavila pred neko veliko vilo- v bližini Porthsmoutha. Pet minut smo čakali. V natančno- preračunanih presledkih so prihajali najbližji Montyjevi sodelavci. Ko so nas vse natančno pregledali, j-e prišel iz vile tudi Montgomerv sam. (Dalje)