Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
k
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 198
Leto II. - Štev. 10
Gorica - 8. marca 1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
KlEROFAŠIZEM . SEDME RQG LAVI ZMAJ
Beseda klerofašizem je najnovejša iznajdba komunistov. Komunistični govorniki in časnikarji jo neštetokrat rabijo. Pretekli teden jo je izgovoril tudi minister Kardelj v svojem pro-slulem mariborskem govoru.
Kaj naj ta razvpita beseda pomeni? Ta beseda je onkraj zavese tako razvpita, da se je treba poštenjaku skoro križati pred njo. Pomeni pa v bistvu vse poglavitne grehe, od napuha tja do lenobe. Dajejo tej besedi vse mogoče silovite prilastke:	črni
mračni, temni, prokleti, srednje-vmški, fanatični, brezmiselni, kapitalistični,	gospostvažel jni,
domobranski, brezdomovinski, suženjski klerofašizem.
Ta plodovitost razgrete domiš-lije se nam zdi slabo znamenje za komunizem.
Vemo, da jih je mnogo, in več nego bi komunisti radi priznali, kateri rabijo še lasten razum in si zato to novo krilatico pravilno razlagajo. Vendar pa jih je tudi št precej, ki to besedo sprejema-
jo kot nekaj strašnega v svoj leni um, ne meneč se zalo, da so zalogi svojih nejasnih in omejenih pojmov dodali še novega, še ne jasnejšega.
Kaj pa je tedaj klerofašizem? Opredeliti to spako je zelo težko, ker si pri tej besedi misli vsak kar hoče, samo da je kaj strašnega. Beseda je okrnjena tvorba iz dveh besed, ki so nam znane: klerikalizem in fašizem. Oglejmo si vsako teh dveh posebej. Klerikalizem! Temu ali onemu pri tej besedi domišljija slika natezalnice in grmade, kjer trpe in umirajo nedolžni ljudje. Drugi si predstavljajo pod tem imenom papeže, škofe in duhovnike kot najbolj umazane kapitaliste ali zopet kot skrite grešnike. Besedo klerikalizem so pa ustvarili le protestanti, katerim manjka pravaga duhovništva — klera in so zato katoličane, ki imajo svoje duhovništvo, začeli imenovati klerikalce. Protestanti so namreč zavrgli duhovništvo v cerkvi in so hoteli katoličanom,
zasmehujoč duhovnike, iztrgali zaupanje do lastnih duhovnikov.
Tu se je torej rodila beseda klerikalizem. Od protestantov so jo pobrali liberalci, od liberalcev pa komunisti.
Kaj pa je s fašizmom? Ta beseda pomeni prvotno italijansko diktaturo Mussolinijeve stranke. Fašisti so se imenovali pripadniki in zagovorniki tega diktatorskega režima.
Zdaj bo morda jasno, kaj naj prvotno pomeni klerofašizem. Po domače bi namreč temu rekli: nadvlada duhovništva nad ljudstvom, ali pa bolj učeno: klerikalna diktatura v državi.
Da se pa končno tudi na tem polju nekoliko zjasni, hočemo navesti nekoliko načelnih stavkov v tej zadevi:
1) Za vero je duhovništvo potrebno; brez duhovščine ne more obstojati nobeno verstvo.
2) Oblast, katero ima po Kristusovi ustanovi duhovništvo, presega vsako posvetno oblast; ves svet je ne more dati duhov-
niku več, nego jo je prej od svojega Gospoda.
3) Duhovska in posvetna oblast sta v krščanstvu ločeni.
4) Obe oblasti si ne smeta nasprotovati, tako, da bi posegala ena v delokrog druge.
5) Če država krši božje in cerkveno pravo, ima duhovska oblast pravico in dolžnost do o-brambe tega prava.
6) Za narod in državo je zato neobhodno potrebno neodvisno duhovništvo, ki se lahko ustavlja
krivici, ki nuj pride že od kjer koli. Duhovništvo. ki je izgubilo cerkvenega duha ter je zato v službi mogočnikov zemlje, je edino, ki zasluži zmaličeno ime: klerofašizem.
Klerofašisti, gospod Kardelj, bi bili tisti duhovniki, ki bi stopili v vašo odvisnost. Ko obsojate klerofašiste, gospod Kardelj, obsojale morebitne lastne služabnike in ne duhovnikov, ki žive v duhu in službi Cerkve.
Razgled po svetu
Priprave za parlamentarno delo v napetem ozračju
Zadnjo sredo, 1. t. m., je bila k«nčno v senatu zaključena razprava o izjavi nove De Gasperi-jeve vlade. Sklepno besedo je imel min. predsednik, ki je v •folgem govoru zavračal očitke •pozicije, zagovarjal načelno •tališče vlade, toda skušal z duhovito besedo pomirjevalno vplivati na razgreto razpoloženje. Pri glasovanju je bila izrečena vladi zaupnica z veliko ve-či*o. S tem glasovanjem se je prav za prav šele odprla pot za ■adaljnje parlamentarno delo, ki temelji na zaupanju, s katerim •ta obe zbornici priznali novo vlado.
Ministrski svet, politične stranke in razni odbori so imeli zato v zadnjih dneh veliko sestankov m sej, na katerih so pripravljali gradivo in se posvetovali o bodo-•cin delu poslanske zbornice in senata.
Nastop komunistov v francoskem parlamentu (glej tozadevno poročilo pod »Izgredi v francoski zbornici!«), kjer je la vlada prisiljena, da je odstranila komunistične poslance z vojaško silo iz sejne dvorane, je povzročil v Rimu veliko zaskrbljenost. Merodajni krogi so namreč uverjeni, da delajo francoski in italijanski komunisti po enotnih navodilih, ki so jih dobili iz Kremlja. Zato računajo, da pripravljajo tudi italijanski komunisti neprijetna presenečenja. To tem bolj, ker pripravlja notranji minister Scelba zakonski načrt, po katerem bi bili onemogočeni pretepi in izgredi med zasedanjem zbornic, do kakršnih je prišlo pred nedavnim na Monte
Citoriju, kjer ima poslanska zbornica svoj sedež. Ministrski siet je imel v ponedeljek 1. t. m. peturno sejo, v kateri je poročal Scelba o notranjem položaju v državi in je bil sprejet delovni program za parlament.
Krvavi izgredi v francoski poslanski zbornici
Zadnji petek, 3. t. m., je prišlo v francoski zbornici v bor-bonski palači v Parizu do izgredov, kot jih francoska parlamentarna zbornica še ni doživela. Kmalu po otvoritvi seje so komunistični poslanci izzvali v središču zbornice, pred sedeži vlade in predsedstva, divji pretep, pri katerem sta bila dva demo* krščanska poslanca tako ranjena, da so ju vsa v krvi spravili v zdravniško ainbulanco. Ker neki komunistični poslanec ni hotel prekiniti svojega govora, katerega je samolastno začel, in ker komunistični poslanci niso hoteli zapustiti sejnice kljub ponovnemu pozivu zborničnega predsednika, je slednji končno poklical vojaško pomoč, ki je uporne komuniste odstranila iz dvorane. Po sedmih urah prekinitve se je potem seja zopet nadaljevala. Komunisti So skušali svojo nasilno igro ponoviti, vendar so se precej unesli in min. predsednik Bidault izraža upanje, da se bodo komunisti morali vdati, ker jih obsoja celokupna javnost.
Slovesna otvoritev angleškega parlamenta
Kakor vsakim volitvam, tako je tudi onim, o katerih izidu smo poročali v zadnji številki, sledila v kratkem roku slovesna otvo-
ritev novega parlamentarnega zasedanja. Ta slovesna otvoritev se je izvršila z vsem sijajem v ponedeljek 6. t. m. Izvedel jo je po vseh predpisih zgodovinskega pravilnika angleški kralj v spremstvu kraljice obdan od vse kraljevske družine. Izreden je blesk in pomp, s katerim vladarska rodbina izvede ta svoj, skoro bi rekli, najpomembnejši ustavni čin, kajti z njim se uvaja novo obdobje svobodnega ustavnega in zakonodajnega dela, na katero je demokratični angleški narod opravičeno tako ponosen.
Otvoritev je združena s kronskim govorom, ki ga prečita vladar v lordski zbornici, obdan od zastopnikov obeh ustavnih domov. Tudi tokrat je bilo tako. V prilično 15 tninutah je bila vsa pompozna svečanost končana in kraljevska družina se je poslovila.
Popoldne se je vršila prva seja novoizvoljene poslanske zbornice in se je pričela debata o kronskem govoru.
Vlada si skuša podaljšati življenje s tem. da je iz svojega delovnega programa izpustila vprašanje podržavljenja jeklarske industrije.
Združene države odklanjajo vizum »partizanom miru"
Zunanje ministrstvo Združenih dr* žav sporoča, da je odklonilo vizum za vstop v Združeno države pred« stavniStvu svetovnega kongresa »par« ti/.anov miru«. To ustanovo označu« jo zunanje ministrstvo za »organiza« cijo, ki je na čelu svetovne komu« nistično fronte«.
Iz življenja Cerkve
V Vatikanu
Pretekli teden je bil izredno delaven teden za sv. očeta. Na dnevnem redi} so bile velike avdience. Najprej je papež sprejel rimske postne pridigarje na obletnico svoje izvolitve 2. marca.
V daljšem nagovoru jim je dal nekaj smernic za njihovo delo v dušnem pastirstvu. Naslednje dni so sledile avdience svetoletnih romarjev, ki so prihiteli v izredno velikem številu k beatifikaciji bi. Dominika Savia. Med temi je bilo do sedaj največje romanje iz New Yorka s kardinalom Spellmanom na čelu, potem veliko romanje iz Turina s kardinalom Fosattijem in še številna manjša romanja iz vse Italije in drugih držav. Pravijo, da v Rimu ni bilo več dobiti prenočišča za noben denar. Sveto leto gre tako proti svojemu največjemu razmahu, ki bo verjetno okrog velike noči, ko se zopet obeta še večje število romarjev nego sedaj. Saj je bilo vedno tako, da so ljudje najraje romali v Rim ravno v aprilu okrog velike noči.
ČeSkoslovaSki Škofje
Katoliški škofje na Češkoslovaškem so izdali skupno pastirsko pismo na vse duhovnike, v katerem jih opozarjajo na izobčenje duhovnika Decheta* ker si je nepostavno osvojil upravo škofije Banska Bistrica. Ista kazen, pravijo škofje, bo zadela vsakega duhovnika, ki bi se drznil sprejeti kako službo iz rok nepostavnega upravitelja. Poleg tega naštevajo škofje v pismu, koliko duhovnikov je komunistični režim do sedaj obsodil in zakaj. Število znaša kakih dve sto. Med njimi so bili nekateri obsojeni celo na 12 let prisilnega dela. Poleg tega je še par primerov duhovnikov, ki so bili oproščeni in izpuščeni, a niso nikoli dospeli domov. Izginili so. Kam ?
V nekem samostanu je policija po dveh brezuspešnih preiskavah, ko je tretjič prišla, našla orožje. Kdo ga je skril? Škofje so mnenja, da ga je podtaknila policija sama ob prejšnjih preiskavah.
Na Poljskem
Poljska vlada je objavila obvestilo, v katerem poziva poljske škofe, naj nehajo s svojim odporom zoper državo in naj začnejo že vendar z državnimi oblastmi pošteno sodelovati. Istočasno pa vlada trdi, da se »srednjeveški privilegiji katoliške cerkve« ne morejo vec ohraniti. Objava se obrača na poseben način na varšavskega nadškofa Višinskega, primasa Poljske, očitajoč mu, da je javno obsodil zadnje državne ukrepe kot »boj države zoper Boga in vero, kot vojno za uničenje Cerkve in ustanovitev novega verskega reda«. S svojo izjavo je nadškof pač hotel obsoditi razporoko, odpravo konkordata, laizacijo šole, uničenje katoliške akcije in katoliškega tiska ter verske dobrodelne organizacije »Charitas« kakor tudi oviranje duhovnikov pri izvrševanju njihove službe. Komunistom seveda vse to ni preganjanje Cerkve in vere, temve« so to le ukrepi potrebni za izgraditev socializma.
Svojevrstne orgle
V Rimini so postavili nove orgle, ki imajo 402 piščalki. Te pa niso iz cina, kot so navadno, temveč so jih izdelali nemški ujetniki v taborišču Bellaria leta 1945 iz konservnih škatel in posod za bencin. Kljub temu p» imajo orgle neoporečen glas kol orgle s piščalkami iz cina.
Sv. Tomaž Akvinec, zavetnik učeče se mladine
Dne 7. t. m. so praznovali goriški katoliški učni zavodi god svojega zavetnika sv. Tomaža Akvinca. Tudi katoliška mladina iz državnih šol je imela zjutraj posebno službo božjo. Sv. mašo je daroval prevzv. nadškof v semeniški cerkvi sv. Karla.
Štiristoletnica smrti sv. Ivana od Boga
V nedeljo, dne 12. marca, bodo zaključili proslavo štiristoletnice smrti sv. Ivana od Boga, ustanovite* lja Usmiljenih bratov. Ob zaključku tridnevnice bo prevzv. knez in nad* škof daroval v goriški cerkvi sv. Justa pontifikalno sr». mašo
TRETJA POSTNA NEDELJA
Iz svetega evangelija po Luku
Tisti čas je Jezus izganjal hudega duha, ki je bil nem. Ko je pa hudega duha izgnal, je mutec spregovoril in množice so se začudile. Nekateri izmed njih so pa rekli: Z Beelzebubom, poglavarjem hudih duhov, izganja hude duhove. — Drugi pa so ga skušali in so zahtevali od njega znamenja z neba. Toda on je poznal njih misli in jim je rekel: Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, se opustoši in hiša se na hišo zruši. Če je torej tudi satan zoper sebe razdeljen, kako bo obstalo njegovo kraljestvo, ker pravite, da z Beelzebubom izganjam hude duhove. Če pa jaz z Beelzebubom izganjam hude hihove, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki. Če pa s prstom božjim izganjam hude duhove, je res prišlo k vam božje kraljestvo. Kadar močni oborožen varuje svoj dom, je na varnem njegovo premoženje; če pa pride močnejši od njega iti ga premaga, mu vzame vse orožje, na katerti se je zanašal, in razdeli njegov plen. Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne zbira z menoj, tattresd. Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja, iti ko ga tte najde, prahi: »Vrnil se bbm v svojo hišo, odkOdet sem izšel.« In ko pride, jo najde pbthetčho in okrašeno. Tedaj gre in si pH-hzdme sedem drugih duhov, hujših ko je sam, in gredi) vdnjo in ondi prebibajO; in končno stanje tega človeka je hujše od prejšnjega. — Ko je pa to govoril, je neka žehd iz množice povzdignila glas in mu rekla: Blagor telesil, ki Te je nosilo in prsim, ki so Te dojile! — On je pa rekel: Da, še bolj pa blagor tistim, ki božjo besedo poslušajo in ohranijo.
Kako dobro poznajo brezbož-aiki nekatera mesta svetega pisma, na primer stavek: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, se opustoši in hiša se na liišd zruši.« V Cerkvi ne vidijo nič nadnaravnega. V njej ne najdejo Kristusa, ki naprej živi in dela. Vso moč Cerkve vidijo nasprotniki v njeni edinosti iti enotnosti. Po vsem svetu razširjeno Cerkev vlada eh sdtti papež; povsod se učijo iste resnice, razlagajo iste zapovedi in delijo isti zakramenti.
Ker vidijo v tej čhdoviti edinosti silno moč CelkVČ, zato hočejo zanesti vanjo razdor in tipajo, tla bo potem santa propadla, se bo sama uničila. Vsako cepljenje cerkvene edinosti jim je dobrbdošlo. Trgati je treba ljudi od duboVhika. tJfaiizati ga je treba, da mu ljudje ne bodo več zaupali. Temu namenu služijo napadi po časopisih, laži širjene po fari in podobno.
Duhovnike je treba navajati k nepokorščini do škofa. »Saj naš gospod bi bil čisto dober mož, če ne bi poslušal škofa,« se včasih sliši. Kjer je to mogoče, je koristno organizirati duhovnike v državnih cerkvenih organizacijah in jim obljubiti podporo proti lastnemu škofu. Dobro vedo, da bo marsikdaj škofova beseda padla v prazno, če se jim ta namen posreči, ker je ne bodo vsi duhovniki poslušali in izvedli.
Še večjega uspeha si obetajo brezbožniki od tako imenovanih »narodnih cerkva.« Hinavci se skrijejo v ovčja oblačila. »Nismo proti veri, samo tega ne moremo trpeti, da bi se Vatikan vtikal v naše domače notranje zadeve. To je žalitev in ogroža državno samostojnost. Škofje naj pretrgajo vse stike in vsako zvezo z Vatikanom. Vera ostane nedotaknjena, samo tuj in škodljiv vpliv bo s tem odstranjen.«
Res modri so »otroci tega sveta«! Dobro vedo, da se narodne cerkve ne bi mogle dolgo upirati pritisku brezbožnih vlad, če ne bodo imele opore v vesoljni Cerkvi. To se je očitno pokazalo pri narodnih pravoslavnih cerkvah. ki so klonile druga za drugo in postale orodje v rokah komunistov.
Jezus bedi nad svojo Cerkvijo in ne bo uničena. Od nas pa pričakuje in zahteva, da skrbimo za cerkveno edinost vsak po svojih močeh:	verniki morajo po-
slušati v verskih stvareh svoje duhovnike, duhovniki škofa in škofje papeža.
Jezus opozarja: Kdor ni z menoj, je zoper mene, ih kdor ne zbira z menoj, raztresa! — Kako je z nami? Bog nas varuj te nesreče, da bi se kdaj postavili proti Kristusu in njegovi Cerkvi, ali da bi celo raztresali-, kar On zbira!
NEDELJSKA MOLITEV PROSIMO, VSEMOGOČNI BOG, OZRI SE NA MOLITVE PONIŽNIH IN STEGNI V NAŠO OBRAMBO DESNICO SVOJEGA VELIČASTVA!
Koledar za prihodnji teden
12. marca. NEDELJA. Tretja post* na — brezimna. Gregor Veliki, papež, God ljubljanskega škofa dr. Gregor* ja Rožmana. Obletnica kronanja svetega očeta.
13. PONEDELJEK. Teodora, niuč.
14. TOREK. Matilda, kraljica in devica.
15. SREDA. Klemen Marija Dvor* žak, spozna valeč; Baragov spovednik na Dunaju.
16. ČETRTEK. Herbert, škof.
17. PETER. Patricij, škof, misijo* nar Irske.
18. SOBOTA. Ciril Jeruzalemski, škof.
Tržaško romanje y Rim
Tržaško škofijsko romanje v Rim se bo vršilo v mesecu sep-tembtu. Odhod iz Trsta 8. sept. zjutraj; V Rimu bodo romarji ostali 9., 10., 11., 12. in 13. Septembra, odhod iz Rima bo 13. zvereh, Od petih dni bivanja v Rimu bo en dan prost za morebitno romanje v Pompej ali kak drugi kraj. Stroški bodo znašali 13.000 lir (vožnja v Rim in nazaj, hrana za časa bivanja v Rimu, prevoz po mestu z avtobusi). Kdor bo hotel posebno sobo, bo moral plačati seveda več. Pri vpisu mora vsak romar plačati 1000 lir, do konca aprila pa drugih 4000. Kdor hi se pozneje romanju odpovedal, ne bi dobil povrnjenih vseh 5000 lir. Slovenski romarji, ki se hočejo udele-
žili tega romanja, naj se priglasijo pri svojih dušnih pastirjih.
Vsak posamezni romar, ki gre v Rim, ima na železnici 40 "In popustu in razne druge olajšave v Rimu. Imeti pa mora romarsko knjižico, ki stane 500 lir. Kdor bi jo hotel imeti, naj se obrne do svojega dušne,gu pastirja.
Prevzvišeni g. škof je dovolil, da si slov. verniki organizirajo svoje romanje. Bivanje v Rimu bi v tem primeru trajalo samo tri dni. Stroški bi bili manjši, kar bi bilo prav za tiste, ki imajo mulo denarja in malo časa na razpolago. Slovenski odbor za sveto leto prosi slovenske vernike, ki bi hoteli v Rim s tem romanjem, naj se priglasijo pri slovenskih dušnih pastirjih, in to čimprej v teku tega meseca. Ta prijava ni še pravi vpis. Radi bi namreč vedeli, koliko romarjev bo, da moremo romanje sploh organizirati.
Slovenski verniki prijavite se! Ne odlašajte!
Zakaj sem postal katoličan...
»Jaz sem iz Ukrajine. Kot večina Ukrajincev imam tudi jaz rad seme sončne rože. Toda ne obiram ga rad s stranskih vejic sončnic, ker glavi* ce na vejicah imajo prazno seftic. Zato jaz rajši obiram seme z glavice, ki se nahaja na steblu, z glave, ki se vedno obrača za soncem po nje* govi poti.«
Če me ne razumejo, potem bolj obširno objasnim:
»Živel je gospodar (KHstus). Pose* jal je zrno sončnice, da bi uporabil njene plodove. Nihče ni skrbel, kako sončnica raste; sama se je morala boriti z viharji. Včasih je venela, drugič je rumenela, toda prišel je dež in sončnica je spet oživela in rasla vse više itt VlšČ. Tli ih druge okoliščine SO poVžtočilfc, dft jt zHšlo še nekaj vejic, ki so kvarile njeno vitko lepoto. Na vrhu stebla pa se je razkošno razevela velika glava. Zjutraj je zmeraj obrnjena k sonč* nemu vzlodu in sledi poti sbrlea do njegovega zahoda. Njeni plodovi pa se napolnjujejo s sladkim sokom. Slabe glavice, ki so na vejicah, se piav tako trudijo slediti soncu, to* da, ali ovirajo druga drugo s svoji* mi vejicami ali pa so skrite s senco velike glave, ki rase nad njimi. In njihovi plodovi ostanejo ali po* polnoma prazni ali pa slabo napol* njeni. Ob svojem času bo prišel gospodar, obral, kar mu bo po* trebno, a nepotrebno bo pustil, da sc posuši, ali pa bo vrgel v ogenj.«
Širših pojasnjenj ne morem dati. Toda mislim, da niti niso potrebna, ker je v tem majhnem primeru vse zapopadeno. Kdor pa se hoče pre* pričati o pravilnosti moje poti, naj se zamisli globlje, pa moja »sončni* ca« naj mu bo za smernico, kažipot na križiščih miselnih potov.
Tako veste, dragi moji prijatelji, zakaj sem postal katoličan.
Sedaj šc na kratko nekaj o se* mehišču, ki se na kratko imenuje »Russicum«, kamor sem prišel, da razširim in poglobim svojo versko izobrazbo. Ko sem prišel sem, sem takoj spoznal marsikaj, česar prej nisem vedel. Na primer; Mem so vedno govorili, da so katoličani sovražno usmerjeni do pravoslavnih. Tukaj pa sem videl, da vse to ni res. Pri »Russieumu« obstoja dobro* delni odbor za pomoč ruskim bc» gunccm. Predsednik je O . . . Ta je tako zaposlen, da celo med obedom prebira pisma, ki mu jih pošiljajo z vseh koncev Italije in izza meje. On pomaga beguncem čez ocean, da* jo materialno pomoč ubogim. Pogo* sto vidim mnogo ruskih ljudi (se razume, da so po večini pravoslavni), ki stoje pred skladiščem komiteja
in dobivajo hrano, obleko in drugo. Razen tega je tukaj, v Rimu zavod za ruske otroke, kjer se trenutno uči in vzgaja čez štirideset otrok. Za* vod, jasno, vzdržujejo katoličani. In tretji dokaz, da se katoličani zani* majo za usodo ruskega naroda ie v tem, da je sam sv. oče, skrbeč za bodočnost ruskega naroda, ustanovil »Russicum«, katerega cilj je, da vzgoji in pripravi duhovnike za Ru* sijo v bodočnosti. Duhovniki bodo katoliški vzhodnega obreda. Obred se v nobeni stvari ne razlikuje od pravoslavnega. Vse to dokazuje, ka*
ko je usoda ruskega naroda pri srcu svetemu očetu in vsej kat. cer* kvi. Hvalim zato Boga, da me je pripeljal na prave pot. Srčnoi želim, da bi mnogi sledili mojemu primeru in bi sam kdaj mogel delati za cerkveno spravo. Prepričan sem. da bo prišel čas, ko bodo ljudje uvideli-svoje zablode in se zedinili v edino pravi Kristusovi cerkvi. Za enkrat vsi pozdravljeni!
Vaš zvesti v Kristusu
V asilij ( Nadal jevanje)
PASTIRSKO PISMO GORIŠKEGA NADŠKOFA
Prevzvišeni goriški knezonadškof msgr. dr. Karel Margotti je napisal svojim duhovnikom in vernikom za letošnji post pastirski list o svetem letu.
Začenja se tako:
»Po raznih poslanicah in pozivih vladajočega papeža se ha marsikomu zdelo odveč, da bi ob začetku postnega časa l. 1950 govorili vernikom o tem, kar je že vsem znano, namreč o letu milosti in blagoslova, ki je že v teku in že kaže tolažljive sadovi. Zato se bomo omejili na našo nalogo, da spomnimo vernike na vzvišene namene sv. leta s priporočilom, da se okoristijo v največji meri z dragocenimi duhovnimi zakladi, ki jih sv. cerkev nudi v lem času svojim otrokom.
Sveto leto je leto velikega povratka in velikega odpuščanja . . . Bog je varuh tistih duš, ki so mu vedno blizu, ga ljubijo in mu služijo z vso zvestobo, a ne neha vabiti k sebi tudi tistih, ki sš zašli, ki so jih zapeljale strasti, krivi nauki, varljivi obeti bežnih dobrin, ali pa so na krivi poti, ker še niso slišali resnice in še tavajo v temnih zmotah in nravnih zablodah.«
V naslednjem priporoča preVzvišeni vsem dobrim, naj se čina-bolj posvetijo in tesno oklenejd Boga in naj se potem vsak po svojih močeh, vsaj z molitvijo ih žrtvami, trudijo, da bi čini v#c duš pripeljali k Jezusu, ki želL da bi se vse njegove Ovce, t. j. vse duše, združile v eni čredi pod enim pastirjem. Zato molim« in delajmo za spreobrnjenje grešnikov, za združitev vseli ločeiiitl krščanskih bratov z edino pravo eekvijo KristiisovO, za spreobrnjenje nekdanjega izvoljenega naroda, t. j. Judov, in za veliko zadevo misijonstva med številnimi milijoni pogahoV;
Iskrenemu povratku k Bogu sledi božje usmiljenje in “ odpuščanje.
»Odpuščanja bodo na pbseben način letos deležni svetoletni romarji. Kdor bo letbs tdlio srečefii dti bo totnal V Rim$ bo s tem potrdil zvestobo KrištUsu fft ši). bčlrkvi ter bo na zemlji, JJHSKBčgflž s krvjo mučencev, z vročo molitvijo ter pokoro izprosil od Boga milost, da se oddaljeni bratje spet povrnejo nt1 pravo pot in dri-bijo v Kristusu odpuščanje, mir in srečo, ki so jo zgubili tili je še sploh niso okusili. Tisti pa, in teh je največ, ki ne bodo mogli osebno romati v Rim, naj poromajo v duhu tja in naj spremljaje romarje, pridružujoč se njihovim molitvam in pokoram, in naj mislijo na tisti čas, ko bodo lahko doma prejeli svetoletni odpustek. Medtem naj se tudi oni povrnejo k Bogu z dobro sveta spovedjo in sv. obhajilom, z dejansko ljubeznijo do bližnjega in z tipOštolškim delom:«
Nadalje priporoča pastirsko pismo vsem dobrim vernikom, naj radi sodelujejo s sv. očetom pri vseh naporih njegove vesoljne pastirske službe, zlasti pa naj vsak v svojem okolju dela na to, da bi na svetu zavladala prava socialna pravičnost in z njo trajen mir.
Potem daje pastirsko pismo navodila tistim, ki bodo roranli v sveto mesto, da bo njih romanje res tako, kakor si ga sv. cerkev želi. Predvsem priporoča romarjem pravega duha spokornosti.
Sadovi sv. leta naj bi pa bili sledeči:
Sklep res krščanskega življenja v milosti božji s pomočjo sv. spovedi, sv. obhajila in stanovitne molitve, ki
»nam bodi ščit pred napadi satana, naša moč na poti k Bogu: v njej bomo našli luč vdanosti v trpljenju, veselje in mir.«
Nadalje naj bi se po svetem letu verniki bolj oprijeli molitve s Cerkvijo, poslužujoč se zlasti pri sv. maši molitev, ki jih moli duhovnik pri oltarju.
Potem priporoča pastirsko pismo družinsko molitev, da hod* naše družine prava svetišča.
Naša pobožnost pa bodi zgrajena na trdnem verskem prepričanju in zato naj se ljudstvo v verskih resnicah temeljito poučuje. Nevedno ljudstvo se kaj lahko da zavesti od vsakega, še tako nespametnega krivega nauka.
Nadalje poudarja postni list:
»Tudi laiki so poklicani, da sodelujejo s cerkvenim vodstvom (hierarhijo) pri apostolskem delu. Zaradi tega je treba resno skrbeti za katoliške organizacije, je treba ustanoviti in voditi te organizacije po zamisli in smernicah, ki prihajajo od vrhovnega Pastirja za laični apostolat.«
Pastirsko pismo se končuje:
»Te želje se bodo uresničile, ko	si bodo vsi	naši verniki
prizadevali, da bodo preživeli to sveto leto. kakor smo priporočili, ko bodo romali v Rim s takimi nameni, da dobijo odpuščanje in se	vrnejo vsi navdušeni za dobro, prenovljeni	v	duhu, polni
take dobre VOtje in moči, da bodo	premagali	vse težave in
ovire in bodo pripravljeni na Vse odpovedi in boje in tudi na preganjanje zaradi Kristusu in Cerkve . . .«
»Z željo, da bi to sveto leto naklonilo vsem duhovnikom in vernikom polno nebeških sadov in tolažbe, jih prav iz srca blagoslavljamo o imenu Očeta in Sina in Sv. Duha.«
Sesede n a šal« škefe«
PASTIRSKO PISMO TRŽAŠKEGA ŠKOFA
V začetku postnega časa letošnjega svetega leta je poslal tržaški škof svojim vernikom pastirski list z namenom, pripraviti njihove duše, da bodo kolikor mogoče dobro porabili ta tako dragoceni čas.
Najprvo poziva, naj bi bila velika noč svetega leta klic k številnejšemu in odločnejšemu vstajenju naših duš.
»Če smo doslej malomarno poslušali poziv, da opravimo velikonočno dolžnost svetega obhajila, in se odzvali le v malem številu, bomo to leto odprli srce zaupno in z neomejeno vdanostjo. Na to temeljito in trajno vstajenje bomo v poslu pripravili sebe in pridobili tiste, ki jim hočemo dobro. Vsakdo med nami jo bo praznoval tako,da bo pustil, da Bog uresniči v njem svoje načrte milosti in svetosti.«
Dalje poziva nadpastir vernike, naj se pripravijo na Marijino romanje, na tiste dneve, ko bo Marija pri obisku tržaških mestnih okrajev prožila svoje roke, da hladi rane, da seje upanje in ljubezen.
Nadpastir nas kliče na božjo pot v Rim, na grobove apostolov m mučencev, k svetemu očetu. Kot božjepotniki miru in svobode bomo v s'vetem mestu dobili svetoletne odpustke.
»To romanje bo torej božja pot trdne vere, lepega veselja in krščanskega bratstva:	da postanemo boljši, krepostnejši in
mirnejši.a
Sveto leto naj bo velika vrnitev k Bogu: dobri naj postanejo boljši, izgubljeni sinovi naj se vrnejo v Očetovo hišo!
Ne samo posamezniki, ampak tudi družba mora najti pot povratka k Bogu. Zlasti mladina, ki je v nevarnosti, da zaide v duhovno in telesno pogubo. Nezaupnost in dvom o vrednosti človeškega spoznanja, nemoralnost in nepoštenost, sla po uživanju in beg pred požrtvovalnostjo in zatajevanjem, ji srkajo pamet in kri; pa še današnje modroslovje, umetnost, moda in šege. Vse to tira ■aladino v obupno bodočnost, ker jo trga od Boga.
»Starši, vzgojitelji in mladina naj bi vendar spoznali prepad, kamor jih vodi ta pot.a
Ni samo mladina bolna, bolne so tudi družine.
»Z večjo pazljivostjo in odgovornostjo bi se morali pripravljati tisti, ki si ustvarjajo dom in dtužino. Mtiogo potrpljenja j zatajevanja in smisla za krščansko življenje je pogoj ta srečen zakon in dobro družinsko življenje. Potem bi bilo manj nesrečnih zakonov in nesrečnih družin. Samomori, umori, ločitve, divji zakoni in nepošteno sožitje zadajajo smrt tej prvi in temeljni družbeni ustanovi. Okuženi so studenci ljubezni, miru in življenja.«
»Le odločen in popoln obrat s te smeri pomeni ozdravljenje. Jaatu) je treba pogledati zlu v oko in prijeti za pravo sredstvo, da ga zabranimo. Taka sredstva gotovo niso niti ražporoke, niti ločitev zakonskega sožitja, niti prikupljive zvijače, da se izognejo postavi, ki so v modi v nekaterih slojih, niti bolestno navdušenje in hvalisanje določenih pojavov Zločinskega življenja, tudi če še dogaja med denarnimi mogotci in dozdevnimi slavljenci sveta, it nogi so polni pomislekov in dvomov in smatrajo za nekoristen vsak poskus rešitve iz tega brodoloma. Gotovo je brez uspeha in nekoristno, če pojdejo še nadalje po poti, ki trga družiho in mladino od Boga. Zlo prihaja od tod. Toda če se v družine in mladino vrne Bog in pride kot oče in Gospod, potem bo rana ozdravljena. Tako se vrne dan, ko vzide sonce.a
Kot nadpastir razdeljene škofije, katere en del je njemu nedostopen, opozarja škof na razmere, ki vladajo v tem delu.
»Nestrpno čakamo, da se vrnejo zopet redne razmere, da se vrhe tudi tja svoboda ih mir. Ob judovskem svetem letu so sužnji postali prosti; tudi mi čakamo nestrpno to za naše brate, čakamo, da bo tudi zanje konec nasilja in sužnosti.«.
»Med sadovi, ki riaj bi v svetem letu dozoreli, naj bi bilo uveljavljanje Večje socialne pravičnosti.a »ROHč sedati je dobe so: pomanjkanje stanovanj, pomanjkanje dela in pogosto nezadostne plačen. »Te rane se zajedajo kot rak n današnji družbeni red. Ker pa so te stvari temelj življenja, je treba hitro najti način, kako zagotoviti ljudem blage volje, kolikor jim gre po naravnem pravu, fudi na tem polju moremo govoriti o veliki vrnitvi k Bogu, ker krivičnost odtujuje ljudi od Boga, pravičnost mu jih pa približuje.n
Potem ko je škof pokazal na rane današnje družbe in pozval
vse, naj se vrnejo k Bogu tudi po poti krščanske socialne pravičnosti, javlja svojim vernikom veselo vest, da bo letos odprto tržaško semenišče.
»To je zlat pečat, ki ga bomo pritisnili na naše sveto leto.n
Ob zaključku kliče:
»Ne zapravimo svetega leta brezplodno! Ne izgubimo ga! Vsak dan se veselo spominjajmo velikodušnih obvez in visokih ciljev svetega leta! Odločno se podajmo na pot!«
Gospodarski listek
Kriza italijanskega kmetijstva
Dne 6. februarja je bil v Milanu velik shod italijanskih kmetovalcev, oziroma kmetijskih posestnikov, se* veda predvsem veleposestnikov. Raz* pravljali so o gospodarskih vprašaš njih, ki se tičejo kmetijstva in prišli do naslednjih zaključkov’:
1) Ugotovili so, da se dohodki iz kmetijstva vsak dan bolj krčijo, in sicer iz treh razlogov:
a) davki in pristojbine so vedno višji;
b) delovna sila je vedno dražja;
c) cene kmetijskih pridelkov so vedno nižje, prodaja je otežkočena in enako tudi izvoz.
2) Ker so dohodki vedno manjši, nimajo posestniki ne veselja rie vo* Ije vlagati nove kapitale v kmetija stvo. Vsled tega bodo odpadla vsa izboljšanja posestev, kmetijstvo ne bo napredovalo, kmetijska posest bo zgubila na vrednosti in bo težje dobiti posojila na zemljiško posest. Zaradi tega bo zrastla brezposelnost in socialni spori se bodo še bolj zaostrili. Kmetijski posestniki tudi ne bodo mogli kupovati toliko indu* strijskih in obrtniških izdelkov, kar
bo imelo zle psledice za vse narodno gospodarstvo.
3)	Če se hoče izogniti vsem tem zlim posledicam, je treba
a) določiti mejo davčne obremeniš tve, posebno pa občinskih in pro* vincialnih doklad;
b) proučiti in znižati socialne da* jatve;
c) znižati obrestno mero za posos jila kmetijstvu;
č) določiti stalne cene temeljnim kmetijskim pridelkom in odpraviti veliko razliko med cenami, ki jih dobijo pridelovalci in onimi, ki jih morajo plačevati potrošniki;
d) onemogočiti uvoz onih kmetij* skih pridelkov, katerih je v državi dovolj in organizirati ter olajšati iz* voz odvišnih pridelkov, četudi z izvoznimi nagradami
Predsedstvo shoda je dobilo nalo* go, da zaključke shoda predloži in raztolmači predsedniku republike.
Opomba k zgornjim zaključkom
Ugotovitve in zaključki so pravil* ni, a celotni položaj ni tako kata* strofalen kot izgleda. Upoštevati je namreč treba, da pride med vsako vojno vse gospodarstvo države v ne*
kakšen nered. Ta je posebno velik, če država vrhu tega vojno izgubi in če izgubi valuta na svoji vrednosti. Italijanska lira pa ne predstavlja da* nes niti ene petdesetine vrednosti, kot jo je imela neposredno pred vojno, leta 1938. Na podlagi »50« pa skuša vlada ozdraviti in urediti ita* lijansko gospodarstvo. To pomeni, da bi morali dati danes 50 lir za to, kar smo dobili 1. 1938 za eno liro-. Temu načelu bi moralo slediti cc* lotno gospodarstvo. Kmetijski pri* delki in industrijski izdelki bi lahko bili petdesetkrat dražji, temu so ra Z* merno bi morale biti višje tudi plače, najemnine in seveda tudi — davki in druge dajatve. Seveda ne smemo smatrati količnika »50« za trdega, okorelega, temveč za neko sredino: lahko kaj manj ali kaj več.
Kako stoji s količnikom »50« v kmetijstvu? Med vojno so bile vse cene kmetijskih pridelkov zelo vi* soke in kdor je imel naprodaj kaj pridelkov, je lahko z njimi zaslužil ogromne svote. Umljivo je, da so z urejevanjem in ozdravljenjem go* spodarskih razmer morale te cene pasti, nekatere za polovico in šc več. Zdravo bi bilo, če bi padle na ko* ličnik »50«. Danes pa je prav malo kmetijskih pridelkov’, ki bi bili sa* mo 50krat dražji kot 1. 1938 in zato je predvidevati, da bodo cene še padle, seveda, če bo imela lira isto vrednost, kot jo ima danes.
Umljivo je tudi, da bodo davki še povišani, saj danes niso še 50krat višji kot pred vojno.
To mora imeti pred očmi, kdor hoče presojati stanje in razvoj ita* lijanskega kmetijstva in gospodar* stva sploh.
Kongres komunistične mladine v Pevmi
Prvo postno nedeljo dne 26. fe* bruarja se je vršil napovedani II. kongres delegatov Zveze slovenske mladine v Pevmi. Prišli so zastopni* ki iz Benečije, STO*ja in Kofoške. Izostali so »po sili razmer« delegati iz Slovenije. Udeležba iz Italije je bila, kot poroča »Soča«, tolika, da niso mogli vsi udeleženci v dvora* no. Spored kongresa je obsegal dvo* je: zjutraj politične in organizacij* ske zadeve, popoldne pa so nasto* pili nekateri zbori z narodnimi pe* smimi ter podgorska frontaška mla* dina z igro »Postržek«. Ne moremo mimo tega kongresa, ne da bi opo* zorili našo katoliško javnost nanj posebno zaradi političnega referata tov. Vižintina Oskarja.
Iz tega referata spoztlarrto, da je prelom med komunistično mladino (kominformistično) v Italiji ;n ZSM izvršeho dejstvo. Kominformovei st) iz svojih vrst izključili frontaške mladinsjce organizacije in ni izgle* dov, da bi jih zopet sprejeli. Zato tudi ni bilo v Pevmi nobenega ita* lijanskega govora, kaj- bi se bilo brez dvoma zgodilo, če bi KPI še
vedno koketirala s fronto. Svoje na* sprotstvo do frontašev so kominfor* misti pokazali tudi na zunaj, ko so pomazali asfalt pevmske ceste Z raz* nimi svojimi gesli tako, da se je bi* lo bati pretepov.
Verskega problema se tov. Vižin* tiri difektrio ni dotaknil, vendar ni mogel riiimo, he da bi se obregnil ob Vatikatiri; češ da ta vodi vso zu* nanjo ih nottanjo politiko Italije. Nato je pokazal še odnos ZSM do ostalih skupin slovenske mladine. O tej mladini, ki ni v frontaških vrstah, je tov. Vižintin izjavil: »Po* leg klerikalnih oblastnikov ter in* formbirojevcev imamo za nasprotni* ke tudi tako zvane »bele«, ki izda* jaijo svoj narod ih so predstraža ameriške politike pri nas. Naša dolžnost je, da prikažemo njihove puhle fraze v pravi luči, ker Človek, ki je danes proti Jugoslaviji, ne mo* re biti niti Slovenec niti demokrat«. (Uboga »Soča« ni pomislila, da jc v isti številki prinesla vest o 20 mili* jonih dolarjev, za katere je Tito za* prosil Ameriko. Je Amerika prija* teljica, ali nasprotnica Titova? Če
je sovražnica, zakaj Tito sprejema od nje posojilo, ko prej ni pustil, da bi Amerikanci zidali Primorcem hiše? Če pa je v prijateljskih odno* šajih z Ameriko, naj ne očitajo ti* tovci drugim, kar sami delatjo). Proti Jugoslaviji ni hoben Slovenec na Primorskem, mnogi pa smo proti sedanjemu režimu, ki tam vlada, kar pa V demokracijah ni nobeno izdajstvo.
Iz poročila Vižintinovega in dru* gih referentov je vidno, kar je »Glas« že poudarjal, da je Fronta * vsemi svojimi organizacijami le Ti* tovo komunistično gibanje, ki se bo* ri za iste cilje kakor Tito v Jugo* slaviji, torej za tako življenje, da gredo ljudje rajši v smrt, kakor na* zaj v Titov raj, za tak režim, ki je zapravil Slovencem Koroško in bi sedaj rad zabarantal še Trst, kar je tov. Vižintin pozabil povedati. In za tak režim naj se navdušuje svd* bodna slovenska mladina?
,t^atollSki glas" v vsako slovensko družino!
ROBERT MERLE:
IZDAJALEC
»Povejte nam kaj o Montanocu,« ic rekel živahno tožilec.
»Ah, Montanec! Montanec! Dobro w*ri ga poznal! Vprašali ste mc, če •e*n ga poznal. Bil je visok, suh, Črne lase je imel.«
Slišati je bilo dvoje, troje začude* •>81 »oh« v občinstvu. Predsednikove °č* so se zaokrožile in javni tožilec io mršil obrvi in glodal izdajalca.
»Ah, nc! Oprostite!« je hitro rekel izdajalec, »zmotil sem se. Montanec ■l bil visok, ampak oni drugi — maj* h on z očali. Oprostite mi gospod »*vni tožilec, povedati vam moram, d« odkar sem tu pri vas. gospod to* Mec, se nc morem več zanesti na ®yoj spomin.«
»Skratka, spomin vas vara?« se jo
začudil tožilec.
V dvorani se je oglašal smeh. Predsednik se je nagnil do desnega prišednika.
»Priznati vam moram,« jc zašepe* tal, »da mi je postalo malo vroče,«
»To je tepec, gospod predsednik,« je odvrnil desni prisednik.
»In kaj sta počenjala z Montane* com?« je vprašal tožilec.
»Eh, takole srečavala sva se po gostilnah, pila sva kozarček, dva, skupaj, kadila sva cigareto, dve in — izdajala sva.«
»In v čem je obstojalo, da se toč* neje izrazimo, vajino izdajstvo?« je vprašal predsednik.
Izdajalec jc obupano pogledal predsednika, nato se živahno obrnil proti tožilcu kot bi ga hotel poklicati na pomoč. Javni tožilec je stisnil ustnice in ni nič rekel.
»Eh,« je zopet povzel izdajalec v zadregi, »izdajala sva, to je vse.«
Javni tožilec je tedaj očitajoče po* gledal predsednika sodišča.
»Že prav, že prav,« je nato naglo rekel predsednik, »ni treba da nam navajate podrobnosti svoje nepošte* ne dejavnosti.«
»Hvala, gospod predsedhik,« ga je hvaležrto pogledal izdajalec.
Javni tožilec je zakašljal.
»Gospod predsednik, dovoljujem si vas opozoriti na veliko pomemb* nost tega pričevanja. Če se morda spominjate, so se svoj čas v našem javnem mnenju širile čenče na račun tega Montaneca, ki na procesu svoje krivde ni izpovedal na zadovoljiv način.«
»Spominjam se,« je rekel predsed* nik, »tisti Montanec je bil slab izdajalec.«
Predsednik sodišča je zakašljal in z roko napravil majhno kretnjo v višini čela. Porotniki so se odstra* nili. Vrnili so se čez nekaj minut
Prinašali so razsodbo, ki so jo vsi pričakovali. Ko je bilo vse končano je straža odpeljala izdajalca. Stta* žarji so morali zadrževati svoj obi* čajni korak, ker je izdajalec težko hodil. Sli so po dolgem in temnem hodniku Za tem hodnikom je bil šc drug hodnik. Potem se je straža ustavila pred nekimi vrati in po* trkala.
»Naprej,« se je oglasil predsednik.
Stražar je odprl vrata, narahlo po* rinil izdajalca notri, zaprl vrata in odšel.
Izdajalec je mežikal z očmi zaradi močne luči v prostoru. Potem jc spo* znal predsednika in vse, ki so pri* jateljsko stali okoli njega: javnega tožilca, svojega zagovornika, rablja in desnega prišednika. Imeli so v rokah čaše šampanjca, kadili so ci* garete in bili so zelo veseli.
»Ah, glejte ga!« je spregovoril nek* do z veselim glasom.
Izdajalca so takoj vsi obstopili. Javni tožilec ga je potrepljal po ra* mi, desni prisednik mu je stisnil v roke čašo, branilec ga je prijel za roko in celo rabelj si je dovolil, da mu je za trenutek stisnil roko pod pazduho.
Ko se je to preobilje prijaznosti poleglo, je predsednik zakašljal, ne* kajkrat zamahnil s svojo debelo ro* čico in se naslonil na mizo. Vsi so stopili okoli njega, tako da se je za* ključil krog okoli njega ih izdajalca. Predsednik je pogledal izdajalca, sklonil glavo in dvignil čašo v viši* nc čela, kot bi hotel nazdraviti.
»Moj dragi izdajalec ...« je fe* kel.. . »Če mi vsaj dovolite, da vas tako imenujeta,« je nadaljeval * vljudnim nasmeškom. »To majhno družinsko slavje sem hotel prirediti na vašo čast.«
»V mojo čast?« je vprašal izda* jalec.
D o p
Pismo iz Jeruzalema
Dne 24. novembra zvečer so ža* Icstno zazvonili zvonovi bazilike božjega groba v Jeruzalemu. Iz ku* pole, ki pokriva sam božji grob, je prodrl močan plamen. Prihiteli so redovniki, krščansko in muslimansko ljudstvo ter gasilci in poskušali rešiti in oteti, kar se da. Sam transjordan* ski kralj Melek Abdulah je prihitel iz svoje prestolnice Aman na kraj nesreče. Židje izza bodeče žice od onkraj pregrade so takisto ponudili svojo pomoč, ki jo je pa kralj z za* hvalo odbil, ker se je že videlo, da njihova pomoč ni bila več nujna.
Kupola s premerom 20 m počiva na 18 močnih kamenitih stebrih. Zgrajena je iz lesenih gred, od zno* traj ometana s štukom in lepo okra« šena, od zgoraj pa pokrita z bakreno pločevino. Sedaj je les ves zgorel in baker se je raztalil. Ogenj se je pa k sreči ustavil ob sami kupoli in ni dosegel cerkvene notranjosti. Kapela božjega groba, ki je sredi rotunde ravno pod kupolo, ni poškodovana, prav tako je tudi vse drugo na dveh galerijah okrog rotunde celo in zdravo. Tu so znamenite in krasne frančiškanske orgle, ki so bile v ves liki nevarnosti, a so ostale nedotaik* njene. Angleške oblasti so 1. 1941 proglasile baziliko za razpadljivo in nevarno. Zabranile so vstop večjim skupinam ter podprle loke z mnogi; mi lesenimi gredami, vse to na stroš* ke krščanskih veroizpovedi:	Latin*
cev, Grkov in Armencev.
Posebna milost božja je bila, da ogenj ni dosegel teh lesenih pod* pernikov, ker tedaj bi bila nesreča neizmerna in škoda nepopravljiva. Te nesreče se vse veroizpovedi boje ▼se od onega časa, ko so jim Angle* ži proti njihovi volji podprli cerkev; to po sodbi velikih graditeljev ni bilo potrebno. Požar je nastal po nesreči zaradi ognja, ki so ga klc* parji uporabljali pri popravljanju pločevine na kupoli.
Trans jordanski kralj je izjavil, da bo on sam nosil vse stroške za po« praivila po tej nesreči.
Pismo iz Belgije
Slovenci v Belgiji z veseljem bere* mo »Kat. glas« in z zanimanjem zasledujemo veliko delavnost Slo* vencev na Primorskem in drugod po svetu ter občudujemo njihovo borbo za obstanek in verski in kulturni napredek. Zelo nas veseli, ko bere* mo, kako se slovenski' človek uve* ljavlja povsod, kamor pride. Res so težke borbe in zahtevajo naporov, zato bodo pa uspehi tem lepši.
Tudi mi storimo vse, kar moremo, da obdržimo »glaive nad vodami«. Ob stiku z drugimi narodnostmi
i e ====== laiffir;":::	'	 —
Bil je sredi med njimi, prav nas sproti predsedniku. Krčevito je ti* ščal v roki čašo in povešal oči.
»Seveda,« je povzel dobrohotno predsednik,* v vašo čast, zakaj vedi* te, prijatelj dragi, da naša justica kljub vsej svoji neizogibni strogosti zna pač dobro ločiti med dobrimi in slabimi izdajalci.. Hvala Bogu, z novimi metodami, ki se jih zdaj po* služujemo in ki jih nimam namena sedaj hvaliti, se nimamo bati zares slabih izdajalcev. So pa tudi srednji, povprečni med njimi. Dovolj je, da vas spomnim na onega zoprnega Montaneca, ki ga je nedolgo od tega omenil gospod javni tožilec. Ta Montanee je bil tako predrzen, da je- pri polni dvorani celo dvakrat ze» lo trmasto zanikal vsako krivdo.«
Tedaj so se narahlo omračili obra* zi vsem pričujočim. Rabelj je na* rahlo zardel.
»So pa tudi dobri izdajalci,« je zo* pet povzel predsednik skoraj veselo,
lisi
smo spoznali, kako visoka je naša kultura, kako bogati so naši verski in narodni običaji in kako lepa je naša pesem. Vsemu temu se nočemo odpovedati, ker nočemo zamenjati bisera za kamen. Da ne omagata naša ljubezen in zvestoba do naših na5 rodnih svetinj, poskrbijo naši pevci in igralci, ki nas prav pogosto pri* jetno presenetijo s svojimi bogatimi programi. Zelo smo hvaležni našim sorojakom, ki kljub težkemu delu v rudnikih posvetijo ogromno truda naši skupni stvari.
Pri mesečni slovenski službi božji poslušamo svetoletne cerkvene go* vore, ki nam prikazujejo, kako nuj* no je, da se posamezniki, družine in narodi spet iskreno vrnejo k Bogu. Tudi mi vedno bolj' uvidevamo, da bo človeštvo zaman hrepenelo po lepših in mirnejših časih, če se ne bo vrnilo nazaj k Bogu.
*
Smrt pogosto redči naše vrste. Pre* tekli teden nas je zapustil rojak Jo* žef Juršič, doma od Kostanjevice. Delo v rudniku je izčrpalo vse nje* gove sile. Umrl je krščansko, /ato smo ga tudi po krščansko pokopali. Globoko nas je pretresla nenadna smrt vdove gospe Gostišarjeve iz Vuchta. O priljubljenosti obeh sta pričala lepa pogreba. Naj počivata v miru, žalujočim pa naše iskreno sožalje!
*
Pa tudi veseli dogodki niso ta,ko redki med nami. Pred postom smo obogateli za dva slovenska zakon* ska para. V Eisdenu je bila poroka g. Martina Župovca z gdč. Vivodo* vo, v Vaterscheju se je poročil pa g. Stanko Novak z gdč. Dimčevo. Obema mladima paroma naše iskre* ne čestitke in prošnje k Bogu za njih življenjsko srečo'.
Jamlje
V toplih pomladanskih dnevih je tudi kršni Kras za mnoge postal pri* vlačna izletna točka. Zlasti ob sonč* nih nedeljskih popoldnevih je glav* na cesta kar nevarno polna vsako* vrstnih vozil, katera se prav rada ustavljajo nad doberdobskim jeze* rom, ki je v tem času skoro napol* njeno z vodo tako, da je zares lepo. — Vaščani pa so se s polnim za* upanjem in voljo oprijeli trdega dela na skromnih ikraških poljih, v kolikor niso zaposleni v bližnjem Tržiču po tovarnah. — Splošna brez* poselnost ne prizanaša tudi naši mla* dini, ki se mora ubijati s kopanjem in iskanjem železa po kavernah in jarkih izza prve vojne. Družine onih delavcev, ki s<> zaposleni v tržiški tovarni olja pa žo mesec dni s skrbjo in strahom čakajo na izid mezdnega spora v tovarni. Grozi jim namreč, da bodo vsi odpuščeni. Zato so zasedli tovarno in že peti
»in nič mi ne more vzeti dobrega mnenja o vas? Vi ste med njimi go* tovo najboljši. Če bi hotel rabiti primero iz športnega življenja, pri* mero, ki se morda ne spodobi ne moji starosti in ne moji debelosti...«
Tedaj so vsi šaljivo ugovarjali in pozivali predsednika, naj nadaljuje. Predsednik je znova zamahnil z ro= ko in vsi so umolknili.
»Rekel bi, da ste vi danes sijajno pretekli progo in da ste kljub ma* lenkostnim omahovanjem, ki gredo, kot je bilo duhovito povedano, na račun vašega spomina, ki se je včasih varal. . .«
Javni tožilec se je smehljal . . .
». . . pa morda tudi,« je nadaljeval predsednik, »na račun pisavo, ki jo mi vsi poznamo .. .«
Vsi pogledi so se obrnili na jav* nega tožilca. Glasno so se zasme* jali. Izdajalec je ostal s sklonjeno glavo. Držal je v višini prsi čašo šampanjca, k' ga še ni pokusil.
teden noč in dan vztrajajo pri svojih upravičenih zahtevah. — Med te te* žave in skrbi pa so nam naša dekle* ta in otroci za pustno nedeljo pri* nesli nekoliko veselega razpoloženja, kc so kar sami s svojo dobro voljo in požrtvovalnostjo pripravili lepo uspelo prireditev s petjem, rajanjem in burko.
Štivan
Drugič v tem letu je kosila smrt v naši majhni vasi. V nedeljo, 26 feb. je ugrabila »bela žena« Štefana Pernarčiča, po domače Lahovega, ki je bil zadnja korenina tega rodu. Pokojni Štefan je bil svoje dni zelo delaven človek, marljiv druž. oče in dolgo let tudi vesten cerkovnik na* šo farne cerkve. Kar velja v teh ča* sih še posebno omeniti je bil pokoj* ni značajen krščanski mož in zave* den Slovenec. Tri tedne bo od tega, ko si je Štefan pri domačem opravi* lu zlomil nogo v kolku. To je bilo usodno, da je 85 letni, toda še zelo krepki starček zaključil svojo živ* Ijenjsko dobo. Pokopali smo ga na* slednji ponedeljek ob veliki udelež* bi na domače pokopališče. Družini izkreno sožalje, rajnkemu pa naj bo Bog dober plačnik!
Sv. Jakob v Trstu
Ni težko ugotoviti, katere verske pobožnosti so pri naših ljudeh bolj priljubljene. Zraven lepe majniške pobožnosti zavzema brez dvoma pr* vo mesto postna pobožnost. — Tudi pri nas v Trstu ni drugače. Dovolj je pogledati v nedeljah popoldne v našo cerkev, kjer se zbirajo verniki iz mesta in celo iz okolice. Najbolj vneti romarji so naši otroci, ki na« domeščajo kratkomalo domači pev* ski zbor. Od postaje do postaje križevega pota se vije njih pestra, a resna procesija. Nato sledi postna pridiga. V pretresljivi obliki nam znani govornik č. g. Vidmar razlaga Jezusove poslednje besede s poseb* nim poudarkom na sedanje potrebe v Cerkvi. Potolaženi in okrepljeni se vračamo na svoje domove. Ude* ležba je razveseljivo dobra. Le moški spol je še premalo zastopan. Prepričani smo, da bo v naslednjih nedeljah tudi ta zavzel svoje častno mesto v cerkvi. — K poživitvi ver* ske gorečnosti bo v bližnjih dneh prispevalo 40 urno češčenje sv. R. Telesa, ki bo v naši župniji od 12. do 15. marca. Slovenci bomo imeli vsak dan svojo uro češčenja ob 3. popoldne. Tudi naši najmlajši iz Marijinega vrtca bodo tedaj imeli priliko počastiti svojega velikega Prijatelja na oltarju. Zato se že pridno vadijo.
Dr. Karol Rutar
zdravnik
SPREJEMA V GORICI NA TRAVNIKU 22
». . . vi ste,« je nadaljeval predsed* nik z rahlo vznemirjenim glasom, »vi ste izpolnili nalogo, ki vam je bila odkazana tako vestno, da je to vse hvale vredno.« Za trenutek je u* molknil in njegov pogled je postal zopet strog.
»Z eno besedo,« je zaključil glas* no, »vi ste se na razpravi zadržali tako kot se po našem pojmovanju mora obnašati vsak obtoženec. Ni več naš sovražnik kot nekdaj, ampak naš sodelavce.«
Te besede je družba navdušeno odobravala. Izdajalec pa je še vedno povešal glavo. Nič ni govoril, nič ni pil, nikogar ni pogledal.
»Zato sem se odločil,« je nadalje* val predsednik, »da. nagradim vaše vzorno obnašanje s tem, da napra* vim vse, kar je v moji moči, Ja iz* polnim vašo željo, ki ste mi jo izra* zili pred nekaj dnevi . . .«
Izdajalce je živahno dvignil glavo.
»Zaprosil sem merodajne oblasti
Nov
»Stella matuttina" in Slovensko Alojzijevišče
Slavni jezuitski zavod »Stella ma* tutina« v Feldkirchnu v Avstriji, ki so ga jezuitje prodali za časa na* cistične vladavine v Avstriji, ie bit sedaj s sodnim odlokom vrnjen sta* rim lastnikom. Sodišče je utemeljilo svoj odlok z dokazom, da je bil za* vod prodan samo zaradi nasilja totalitarne in nezakonite oblasti v Avstriji.
Popolnoma enako je s Slov. Aloj* zijevišeem v Gorici. Razlika je le tem, da se je zadeva »Stella rnatu* tina« odigrala v Avstriji in tam tudi pravilno in pravično rešila, zadeva »Slov. Alojzijevišča, se je dogodila pa v Italiji v dobi fašizma in je bi* la prizadjana slovenskemu zavodu velika krivica, katere merodajni kro* gi še nočejo videti. Zato mora slo* venski zavod čakati na svojo pravi* co, trpeti in moledovati. Je pač da* leč od Feldkirchna do Gorice . . .
Smrt onstran meje
Pred dnevi je umrl onstran držav* ne meje g. Franc Klavora, znani go* riški trgovec, ki se je svojčas preše* lil v Novo Gorico. N. p. v. m.!
Zopet sprejema
Zdravnik dr. Karel Rutar nazna* nja v oglasu, da sprejema v Gorici na Travniku 22.
Nova možnost za izselitev v Združene države
Tržaški urad N.C.W.C. (Pomoč ameriških katoličanov) sporoča: Dekleta in samske žene, katoličanke in begunke pred 21. XII. 1945, ki so vpisane v IRO, se lahko izselijo v Združene države. Tam bi bile nameščene kot gospodinjske pomočnice. Katera bi rada to možnost izrabila, naj se obrne na msgr. J. Harnett, ki vodi urad N.C.W.C. v Trstu, Via Canal pieeolo 1. Zglasite se čimprej!
Zopet dva, ki sta izvolila svobodo
Josef Patyk, poljski konzul v Pittsburghu v Zedinjenih državah, je te dni podal ostavko na svoje mesto, ker postaja Poljska vse bolj žrtev ruskega imperializma in poljska vla* da podrejena sovjetski. Pred dvema tednoma se je konzulov namestnik Stanislav Staržinski iz enakih vzro* kov odpovedal svoji službi.
Nove hiše na Rojcah
Občinski upravni odbor je sklenil dodeliti ustanovi INA*Casa brez* plačno stavbišča na Rojcah za grad* njo stanovanj za delavce podgorske predilnice.
Odgovorni urednik: Stanko SitrUi Tiska tiskarna Budin v Gorici
da bi bila mala ceremonija. . .«
Predsednik se je zasmejal na svoj vljudni način.
». . . da bi bila mala ceremonija, na katero smo namignili danes na koncu razprave in ki bi morala biti čez tri tedne, da bi bila znatno prej. Dosegel sem, kar sem prosil, čeprav ne brez truda. Vesel sem torej, da vam naznanjam, moj dragi izdajalec, novico, ki vas bo gotovo presenetila in ki vam bo obenem dokazala, ka* ko zelo vas cenimo. Justificirani bc* ste jutri.«
Izdajalec je napravil dva koraka, odložil na pisalno mizo čašo, ki se je še ni dotaknil z ustnicami, in dvignil zaprepaščeno ves svoj obraz proti predsedniku.
»Jutri?« je hripavo vprašal, »šele jutri?«
»Počasi, moj prijatelj,« je rekel predsednik z nekoliko strožjim gla» som, »dovolj truda nas je stalo že to. Ali bi hoteli, da zaradi vas spra*
i c e
,,Veliki politikant**
Veste, kdo je največji politikant na Primorskem? »Pastirček«. T.a* ko je povedal »Prim. dn.« z dn« 21. febr. In »Primorski dnevnik« je moder, zato ga poslušajte in ku* pujte svojim otrokom »Pastirčka«, da postanejo tudi oni kdaj taki »veliki politikanti«. Morda bodo kdaj celo ministri, kot napoveduje Stritar. Pa tudi sami radi berite ta »politični listič«, saj veste, da danes edinole politika še nekaj nese. Zato brž kupite marčno št»* vilko, ki je izšla te dni!
OBVESTILA BEGUNCEM
I. Po navodilih IRO iz Rima so vsi v IRO sprejeti begunei vabljeni naj javijo na Center sledeče podatke prošenj vojne Škode, DA SE JIM POSPEŠI IZPLAČEVANJE:
I. Število vloge, 2. dan vložil v« prošnje, 3. urad, kateremu j* bila izročena prošnja. 4. urad, kateri ima sedaj prošnjo.
II. Begunci, ki imajo »liber« sbareo« ali vpoklic za Argentino, naj prijavijo podatke teh listi* uradniku za emigracijo na sedežu IRO v Gorici ali pa mi Centru.	Urad Centrm
Krojna šola
Prostih je še nekaj mest »a krojno*šivalni tečaj. Zglasite se v prostorih Dobrodelnega društva naj« kasneje do petka 10. marca. (Pisarn« je odprta vsak dam od 9 do 12).
Družinski davek v Gorici
Pod predsedstvom g. župana j* zadnji četrtek 2. t. m. občinski u* pravni odbor ponovno razpravljal • družinskem davku in ob zaključku izglasoval sklep, ki določa:
1. Preklic glavnega seznama m prijave družinskega davka za 1. 193t, ki ga je smatrati za razveljavljenemu z razbremenitvenimi in izplačilnim: posledicami.
2. Da se bo v nadomestitev glav« nega seznama pripravil nov seznam.
Vprašanje družinskega davka se je v občinskem svetu in v vseh korat« sijah, ki so bile s tem vprašanjem zaposlene, reševalo zelo površno, nestrokovnjaško, brez kompetence. Šlo je vse tako na brzo roko, da se tudi pametni predlogi niso mogli uveljaviti. Šele katastrofalne posle« dice, ki jih je davek povzročil, g© ljudi prisilile k resnemu premišijeva* nju. Posledica taikega razmišljanja j« zgornji sklep, ki bo, upajmo, S» pravočasno preprečil nesrečo, ki ja grozila delavcem, uradnikom in dru« gim goriškim revežem.
vim s tira ves naš red.«
Izdajalec je sklonil glavo, se zaarl znova v preprogo in ni rekel nič.
»Ali se vam ne zdi,« jc zašepetal predsednik desnemu prisedniku, »da bi se ta človek moral pokazati bolj hvaležnega do nas?«
»Tepec je, kaj hočete, gospod predsednik!« je odvrnil desni pri* sednik.
Sledil je trenutek tišine. Izdajale# je stal nepremično, roki sta mu mr» tvi omahnili. Nič ni rekel, nikogar ni pogledal.
»Fant moj, povejte vendar,« Se j* oglasil tedaj javni tožilec z veaa* Ijaškim glasom, »ali ste res tako ne* strpni, da bi nas radi takoj M* pustili?«
Izdajalec jc dvignil oči, ga pogle« dal in lahno pokimal:
»Da.«
Vse je tedaj mrz'o spreletelo.
KONEC.