NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 22, 1929. TOREK, 22 JANUARJA 1929.
Temeljite reforme
- - --
VOLUME XXXVII. _ LETNIK XXXVII.
SANJE HRVATOV 0 AVTONOMIJI SO SE ZAENKRAT RAZBLINILE
Kralj Aleksander hoče nasilno "pojugoslaviti" vso Jugoslavijo. — Izrazito narcdna društva bodo vbodoče prepovedana. — Obravnava proti morilcu Račiču se bo vkratkem pričela. — Hrvatsko Seljačko stranko bo lahko razpustiti.
BEOGRAD, Jugoslavija, 21. januarja. — Kral, Aleksander je danes podpisal postavo, s katero je reorganiziral sodišča in sodiščni sistem. S tem bore uveljaviti večjo enotnost v državi.
Iz vseh zadnjih odredb je razvidno, da so že vsaj zaenkrat končane sanje o hrvatski avtonomiji.
kraljev namen je vso Jugoslavijo "pojugosla-viti."	| 8j9H i
To
se pravi, da bo v državi prepovedano vse, kar I o liotelo biti izrazito narodno.
Nobena izrazito srbska, slovenska ali hrvatska r'ranka ne bo dovoljena.
Vse stranke bodo morale biti splošnega jugoslovanskega značaja.
Dosc daj so bile meje med Slovenijo, Hrvatsko in Srbijo. Zanaprej ne bo vec teh meja.
Glavni cilj vlade je, odvzeti vodilnim slovenskim, hrvatskim in srbskim strankam narodno izrazitost.
Ce se ji to posreči, si je ugladila pot k nekaki enotnosti.
Neko poročilo iz Zagreba pravi, da je rekel Kru-jevič, tajnik Hrvatske Seljačke Stranke: — Edino-I? po tem načrtu bo vlada lahko zlomila Hrvatsko Seljačko Stranko.
Priprave za proces proti Puniši Račiču, morilcu hrvatskih poslancev v zbornici, so končane. Po-] g Račiča sta obtožena tudi poslanca Dragutin Jo-vanovič in Tomo Popovič.
Proces se bo pričel po preteku enega tedna.
HOOVERJEVI PRIJATELJI IN
PRISTAŠI SO SI V LASEH
Ko je novo-izvoljeni predsednik odšel na jug, je pu stil za seboj stare garde, boreče se za patrcnanco Hoover ima še vedno dosti dela. — Spor bo trajal do inavguracije.
WASHINGTON, D. C., 21. jan. — Ko je zapustil novo izvoljeni predsednik Hoover Washington ter odšel v Florido danes zjutraj ob polenajstih, je pustil za seboj rastoč prepir med republikansko staro grad o in veliko armado osebnih rekrutov, k? so se očividno zbrali, da potrgajo sadove nove admini stracije.
ZANIMIVO
RAZKRITJE
Prepir, ki se jo pričel radi po- ! ložaja v New Yorku ter inolvaral tudi š? "vilne <Inijre države, je pre-til narasti v oster propad <lo 4. marca in še dalje naprej.
Xi š<* znano, če b >do prvoborito-iji pir-t ili >i»r>r v "WaishLnprtonu ali f?a pa škilili ponfsti a- Florido, da vznemirijo kratke "počitnice'1 novo izvoljenega predvduika.
Hoover sam je iskreno želel pustili le stvari /.a seboj. Sestavil bo k:;H!net t» r napisal iiiavjruracijski najrovor tekom svojih ]>o<vrtnie. l~pa. da ho našel nekaj časa za o-lajšanje, pred no prične s predse d -n Lšk i ril po s 1 o v a 11 jen 1.
Le majhna družba j - spremljala Hoover;a in med temi se je nahaja! tudi Hubert \Ynnk, načelnik rojni-blikaiiskejra narodnega komiteja.
V skupini je bilo nailal.je šest jik>ž tajne -h:žb- in nekako t ride set časnikarjev in fotograf >v.
Hoover pričaku je le razmeroma malo obiskovalcev v Floridi in najbrž bo .'-tal v r-'no ča a ;ia posestvu lVnnvea. trgrovskejra mn-jrnata na Belle Iste.
GUATEMALSKI VSTAŠI SO BILI PORAŽENI
Tri njihova mesta so padla v reke vladnih čet. — Voditelj je bil ubit v bit-ki z vladnimi četami.
CI'ATM ALA CITY. Guatemala. -A. januarja. — Tri me.-ta. kjer >0 se vojašk - -iIe uprle proti vla-■ii. - - u '.da ter p is;i;a zvezne' -.••te v <l» jans'vi kontroli dežele.
-Maz;'trna.'!■.:■>. Sarama in UV-TaJ-!)u!hji	udala pn b >ju. Qu^al-
"'■itaiiiro pa >,■ j,. ;.<tir;jjal k pn-d-■a'dnikum. La/.aro Chacon. «rlede pobojev predaje.
Vstaši bil: oslabljeni vsled ' ]";lkov:dka Kuir.-nio Cnn-:-e":;s. slavji <_ra voditelja, ki je Vi uh'r v bitki v bližini Mazate-anjri. Drujr: vstaški voditelji pa s'» !>il u.'-;i. Pozneje ko bili skoro vsi u-mr.'eni.
Poripravijo, da so se vstaši razprš '-i n da pomikajo po deželi.
USMRČENJE TRDOVRATNEGA MORILCA
Paul Jaworski je umrl z zaničljivim smehljajem, potem ko je zavrnil duhovnika.
BELLEFOXTE. Pa.. 21. jan,— Država Pennsylvania je danes usmrtila z elektriko svojega najbolj notoričnejra zločinca. Paula Javarske-ra. ki se je bah a I s tem, da je ubil dva ducata mož. Umrl je z zaničljivim .smehljajem na
obra zu.
Jawarski j.> bil zbujen ob polastili zjutraj. Zaviti! je zajtrk. Ob sedmih zjitfraj so ga odvedli v smrtno celico in par minut ]>ozne-]<J je bil mrtev.
Jiil je 11 smreen radi umora I. i.umpa. -stražnika, ki je bil smrtno zadet pri nekem roparskem napadu v MoOlermauer, Pa. dne 23. decembra 1!>2.").
Xa daljni morilec, Calvin E. JaiuCs, je sledil Jawarskeniu na električni stol. le par minut pozneje.
Jawarski je odklonil duhovnika. — liilo bi proti mojemu prepričanju, ker .sem pridigo val ateizem vse svoje življenje, — je rekel Jawarski, predno je umrl.
VELIKA NESREČA NA MORJU V ZADNJEM HIPU PREPREČENA
Nasedli parnik je ostal nepoškodovan ter bo lahko obnovil svoje potovanje. — 83 potnikov s parni-ka Garfield na poti v Nassau, Bahamas. — Parnik je nasedel na skale v megli.
Tri in osemdeset moških in žensk, ki so zapustili -\ew York zadnji četrtek na Dollar parniku President Garfield za brezskrbno potovanje krog sveta se nahaja na poti v Nassau, na Bahamas otokih'
PU ra2bur^ivih dogodkih, ko je parnik nasedel na skale pri Manatilla Reefs.
Dva mrtva v
hotelskem požaru.
Parnik "President Garfield" je bil ve era j zjutraj še vedno na »'e-ri. liil je približno C>:i milj r-110 iztoinio od Palm Meaeh in L'."> milj od severnega konea lialiamas skupine. Posadka l.",4 mož j.' ostala še vedno na krovu.
Potnike je prevzel Mnnson parnik Pan-America, ki je vzel tudi potniško prtljago in poslu.
Ladja, nepoškodovana. k<-r ni zajemala nikake vode, bo splov-Ijena najbrž danes ter bo odšla naprej v Nassau, da pobere potnike ter nadaljuje * svojim potovaniem krop: sveta, — *r> izjavili dane* uradniki družbe. Vlačil ni čoin Warbler pomaga parniku.
"Presodent Garfiled" nosi splošen tovor kakih 70(){) ton. vključno številne avtomibile večinoma za Orijent. I>a se pospeši /ope: no splovljenje. bodo tovor premestili s čolnov, ki so sedaj na pot: * i,i-kaj.
Uradniki Dollar črte so izjavili po komunikaeijah s rastni k i. da niso vzm mirjeni glede stanja par-nika.
"President Oarfilel" je plnl proti Havani v gosti megli in mirnem morju, ko je kapitan Tlionar QuLnn zapazil, da je eno milj proč od majhne boje, pri kateri b\ moral zaviti na desno, da se i/.otrne čerem.
Obrnil je ladjo 0i»tr0. a bilo r,> že prepozno, kajti ladja je zv nasedle. K!'c* na pomoč j»- h;! poslan takoj, in parnik Pan-Ame* tea se je odzval na mestu in za njrn tudi p»'t mornariških ladij.
Na parniku ni vladala nikaka panika.
MINNEAPOLIS. Minn.. 21. januarja. — Dve osebi ista bili ubiti iti de>et poškodovanih. k<» ju danes uničil požar tukajšnji National hotel.
2eno Salamona so našli zakopano v razkošnem grob! ju v Jeruzalemu. Pergament je baje pisal kralj lastnoročno.
LONDON. Anglija. 21. jan. — M i Miki j a najbolj priljubljene žene kralja Salomona je hila razkrita v -fijajnem yrroblju v, Jeruzalemu, v katerem j > ležala skoro tri tisoč b*t. — soglasno s poročilom, ki je izšlo danes v Daily Mail.
S;ijf.].isno s tem poročilom p reka-š.i jrrabnica, 'katero >0 delavci i*avii'«kar razkrdi. gletle razkoš-ni>»'i zadnje počivališče Tutank-amena iz Egipta. Grobišče je bilo zgrajeno od kralja Salomona, ko-jeira vlada s? je pričela j>ribližno pred 7 leti. Zii ZMoti Maris. 11 je-crovo ejripčatijflko ženo. ki je žrtvovala -voje življenje. <la uniči /..t cttf.it proti svojemu možu.
Mumijo Moti Maris, katero je pr:vedel Salomon m seboj iz Memp-hl-a v Jeruzalem, so našli v zlati krsti, do katere je bil lahek do-•-■'op. Mum:j& je Hila zavita v najbolj drajro kritje, posejano z dra-fro-e.iinti kameni. Pj-sti so bili obloženi s prstan? in na jrlavi je počivala krona posejana * safirji, sin a rajrdi in Iv.seri.
Polejr trupla je bil hebrejski pergament, o katerem se domneva, da ^ra je kralj sani napisal in ki jHuor-a o tragičnih okoliščinah smrt-i njegove najbolj priljubljene h'iw ter jH»veličuje njene vr-
I Pergament priča nadalje, da je* M !i Ma^Ls umrla v šest in tride-eet«n leta Sakvmouovc vlade in
|da b'la ]• kopana jhuI palačo, v ■ kateri živela. V priznanje svoji- iiloboke I tibezni do nje, je kralj 1 Salomon pdožil na njen čelo svojo sijajno krono, katro so mu po-I klonili njegovi podaniki od pet-n Ivajs.-ti ehletniei njegov*.ga na-opa.
BOLEZEN V ROOSEVELTOVI DRUŽINI
V Miami Beach mu nameravajo prirediti velik sprejem, a vlak se bo ustavil ta'ko malokdaj na eeli pori. da sse ne bodo vršili nikaki formalni pozdravi.
Alekimist csleparil na tisoče ljudi v Draždanih.
BERLIN. Nemrija. 21. jan. — Neki avstrijski kovač. ]>o imenu Tausendt je v zadnjili par letih nsleparih š;eviln*> Nemee. vključno generala Ludendorffa. eelem gre baje za svoto dveh milijonov in pol nemških mark.
T^usenilt je bajf razumel na-pl a lita t i ljudi, da zna delati i/, svinca, zlato. Ilo'el je baje le denar. da izdeluje zlato na debelo.
Najstarejši sin go verne r-ja Roosevelta je zbolel na influenci. — Sprejem zakonodajalcev je bil odgoden.
ALBANY. N. Y.. 21. januarja. James R losevelt. najstarejši sin Tov-mrrja je retsno bolan v ekse-kutivn-i hiši.
Vrnil se je domov iz Harvarda v četrtek, trpeč na influenci. Njegovo stanje ni bilo vznemir1 jivo. a se je obrniol na slabše včeraj.
Po sprejemu poročila zdra mikov včeraj popoldne je governer Roosevelt objavil nedefinitivno godite v zakonodajnega spreje-aia. ki b; se moral vršiti v ekseku-tivni hiši v sredo zvečer.
Izza svojega po vrat ka je bil James v oskrbi državnega zdravstvenega komisarja Nieellr tir. Gorilama v Albany.
Dr. Gorh a m je izdal včeraj zvečer nasledmji buletin:
— Bolnik je preživel udoben dan iu tako temperatura kot re-spraeija sta pokazala majhno, a ugodno popustitev, 0b osmih zvečer. Splošno stanje je dobro. Trpi na influenci broahijakiega tipa.
Duševno stanje kralja vznemirja zdravnike
Pristaniški delavci v
St. Naza:re stavkajo.
ST. NAZAlliE. Francija. 21. januarja. — Pristaniški delavci so napovedali danes stavko. S tem je bilo preprečeno razloženje petih parnikov. ki so iospeli danes semkaj i7. inozemstva.
Kraljica Marija dc spela v Turčijo.
CARIGRAD. Turčija. 21. jan. Romunska kraljica Marija je dospela semkaj, da preživi tukaj par dni. Pred kratkim je okrevala od milega napada influence.
LONL<KX. Anglija, 21. jan. — Danes je bilo oficijelno objavljeno. da je kralj vzdržal svoje okrevanj" od dolge bolezni.
<>b ist -m časti j ki se je razkrilo, la posvečajo zdravniki prav posebno pozorno-' njegovemu duševnemu stanju. Nobenega vprašanja Tii o tem. da bi bil prizadet nje-tr"v duh, vendar pa se «?lasi. da najde koncetraeijo težavno, radi naporo v dol tre bolezni.
SVETA VOJNA ZA PRAVEGA
KRALJA
---
Mohamed&nci v Indiji podpirajo odstavljenega Amanulaha ter obsojajo usurpatorja. — Prejšnji vladar dobil o-rožje.
ALAILABA. Indija, 21. jan. — Mohame,lanske simpat.ije za odstavljenega afganskega kralja, Amanulaha. je bilo opaziti v Peša varju in Lahori v Indiji tekom konca preteklega tedna, in namignilo se je celo, da je -b i ta napovedana sveta vojna afganistanskim duhovnikom, ki so pospeševali u-por proti ikraljn.
Oba sestanka sta se vršila pod j a vsj>ici ji komiteja kalifatske sekte. IW-a Sako.s. novi brigantwki j kralj, je bil obsojen "na večno j agonijo peklenskega ognja'' v resoluciji. ki je bila sprejeta na Pela v« r sestanku. Ponudilo t>e je i polno podporo Amamilahu, da ^e i mu pomore zopet dobiti nazaj svoj prestol.
Resolucija je tudi vsebovala j predlog, naj se napove "jeha i" ali sveto vojno proti afganistanskim duhovnikom ali Mulatom t<r jui-; prosi indijske moham^lanee. naj po svoji moči podpirajo Amatm-j laha.
Sestanek v Lahore je sprejel 1 resolucijo, v kateri se prosi Ama-nulaha, "naj v imenu klamske j azijske prostosti vrne .Uganista-ju status neodvisnega kraljestva".
Sestanke se je nameravalo za prihodnji petek po celi Indiji.
PRIPRAVE ZA DOLGOTRAJEN POLET.
UKOWWOOO A UMOEHWOOQ. M. T
Oliver C. Le Bon til ter (na l?vi) in Lewis A. Yancey Študirata zemljevid za polet v Parnambucio, Braiziiija. Razdalja med New York-oau in tem mestom znaša pet tisoč milj.
Kralj Zogu zbolel
na zastrupi jen ju?
BEOGRAD. Jugoslavija. 21. januarja. — Albanski kralj Z»gu je baje zbolel na znakih zastruplje-nja, — kot javljajo poročila iz Tirane. List "Politika" pravi, da je bilo odpuščeno vse njegovo o-sobje, ker obstaja sum. <Ia ga je nekdo iz okolice skušal zastrupiti. Dva dunajska zdravnika sta bila poklicana v Tirano. a sta izjavila, da ne more biti nobenega govora o kakem zastrupljenju. Kralj je baje bolan vsled preobilnega kajenja cigaret. Zogu pokadi na dan najmanj po sto cigaret.
Letska traktira
nezaposlene z bičem.
RIGA, Letsko, 21. januarja. — Policija je nastopila danes z naga jka mi. ki so bile posebno priljubljene v Rusiji pod carji, .proti množici nekako osem tisoč oseb, ki so se udeležile neke demonstracije, pri kateri so zahtevali od-pomoč proti nezaposlenosti.
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanj naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
SMRTNA KOSA.
V So. Korwalk, Conn., je umrla v 7D. letu starosti Mrs. Mary Rihtar iz Domžal. Pokojniea je bila mati Mrs. Jennie St.irn iz Chicago, 111.. Mrs. Barbare Pirnat kz So. Xorwalk, Conn, in Mrs. Tessie Henigman iz Daubury, Conn.
Naj v miru počiva!
v Jugoslavijo
Din. 500 ................$ 0.30
1,000 ................$ 18.40
2,500 ................$ 45.75
5,000 ...............$ 90.50
" 10,000 ................$180.00
▼ Italijo
Lir 100 ......................$ 5.75
" 200 ......................$11.30
" 300 ......................$16.80
" 500 ......................$27.40
" 1000 ......................$54.25
Stranke, Iti nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6.
Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naka-*ilih priporočamo, da se poprej z nam sporaznmete glede način*
nakazila.
IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH
"NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA, PRISTOJBINO
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET,
Telephone; Barclay
NEW YORK, N.
0380



i \
\ ' • • - '
jpi■<—i■■■iiMiini.................m » ,	^^
Nmjve^ji slovenski dnevnik g	mj M H 1 H 'Hi jf •	jk | A	^	A	-
v Združenih državah 9 B H /M J^k j /Wk M M ■ M /tt	| The largest Slovenian Daily m
I Velja za v^ leto - . . $6.00 ii W wT K 1 / % I I / M ■ ■ ■ ■ / M	| the United States.
r,! Za pol leta.....$3.00 m Wk Jk A It ^ W 1 ^ JM ■ li m M M M / M	llj . , ,	„ .
Za New York celo leto . $7.00 I? ^ W ^^ JL^T J^ J^,	s Issued every-day except Sundays g
^ Za inozemstvo ce*o leto $7.00 i	I ^^ legal Holidays.
. Ust slovenskih delavcev v Ameriki	i 75,000 Readers. |
TELEFON r BARCLAY 6189--- Entered as Second Class Matter, September 21, 1903—thT^tTT^^^ yo^N. Y^S&Ta** C^Tof Mar'ch 3, l£S--"'	" w " ' '"Ulf
MO. m - toy^_~ NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 22, 1929. TOREK. 22. JANUAP,,	__________BABOLAY 6189
■IT SLOYEXSKJ DXEV.XfF ROJAKI. NAROČAJTE SE N/ "GLAS X A RODA", NAJ VE** V AMERIKI

GLAS (NARODA, 22. JAN. 1929
trn-. % ■
L-'--«
POJMI O SLAVI IN ČASTI
Ameriški .študentje so tudi navdušeni športniki. Prav-za prav i^ra šport na nekaterih ameriških vseučiliščih skoro večjo vlo^o kot pa študiran je.
Da je fatit le v nogometu, basebalhi in rokoborbi dober, se b«. zv prerinil. Pri drugih vedah mu bodo profesorji radi pogledali skozi prste.
Pred kratkim sta se vrnila dva študenta na University of California, ki sta se udeležila Olimpijskih iger ter
odnosi« prvo nagrado.
Prebivalstvo ju je navdušeno sprejelo. Vse šole so bile zaprte, da ju je mogla šolska mladina pozdraviti. Večina trgoveev je zaprlo svoje trgovine. Slavnosti so trajale ves. dan in pozno v noč.
Vse to je napotilo nekega sivolasega profesorja, da je na nekem javnem sestanku izpregovoril naslednje:
-- ("e bi Gilbert Lewis, ki je načelnik našega depart-nn nta za kemijo, napravil kako iznajdbo, ki bi zrevoluci-jonirala svet, ali bi mu ljudje nazdravljali ? Ali bi tr-govei zaprli svoje trgovine t Ali bi šole proglasile praznik t Nikakor ne.
— Ali če bi prišel k nam slavni učenjak dr. Milli-kan, ki je razkril kozmične žarke, povejte mi popraviei, itii bi se kak človek zmenil zanj ?
Edina sreča, da resnični znanstveniki in učenjaki ne dajo nič za puhlo slavo, ampak žive le za stvar, kateri so .se posvetili.
KONEC ŠTRAJKA
Premogovni baroni so zmagali in njihove majne zo-) M?t ob rat ii j e j o.
V njih so zaposleni deloma tudi linijski premogarji, ki pa morajo delati pod neunijskimi pogoji.
Vkloniti so se morali sili in razmeram, dasi se navdušenje za organizaeijo v njih še ni poleglo.
Dolgotrajna stavka je pahnila na tisoče družin na rob propada. Ni kazalo drugače: treba se je bilo oddahniti tekom težavnega boja.
United Mine Workers snujejo nove lokalne unije. J
Premogovni baroni prav dobro vedo, da ne morejo svojih rovov uspešno obratovati brez izvežbanih premo-garjev.
Stavka, ki je izbruhnila 1. apri!a leta 1927, je zada-3.( hude rane delavcem in delavski uniji.
Ttwla posledice stavke se občutno poznajo tudi v bla-1 gajnah in v knjigah premogovnih baronov.
Večjidel so obratovali s skebi, ki so bili skoro vedno pod policijskim varstvom.
Mezde so _ dobivali razmeroma velike, toda o kaki uspešni produkciji ni bilo govora.	!j *	,
Izsledi ca vsega tega je, da sta obe stranki nekako veseli, da se je odprti boj neoticijelno končal.
Nasprotstvo pa še vedno traja in bo trajalo toliko časa, dokler ne pridejo majnarii do svojih pravic, dokler ne bodo za svoje smrtnonevarno delo že vsaj primeroma plačani.
Skebi odhajajo na Jug in v mesta, odkoder so jih importirali, delavci se pa vračajo v kompanijske hiše.
Kdo ve, če se jim bo nudila kdaj prilika, da izvojuje-,.o svoje nadvse upravičene zahteve?	4 v
------------.-I_!
Neki slovenski učitelj
I -'(§§	"Hoče gospod,
ki je ravnokar zakašljal, stopiti k blagajni... po zavojček OLD GOLDS?"
' Teh besed nisem seveda nikdar z odra povedal, toda z vso uljudnostjo bi rad nudil to poippč ubogemu revežu, kojega kašelj prekinja predstavo ter ne dovoli onim v njegovi bližini, da bi se zabavali,
"Pred letom ali tako nekako so izdelovalci OLD G-OLD objavljali oglase glede mot-ljivega vpliva, ki ga proizvaja kašljanje v gledališčih. Kot igralec sem bij hvaležen za te oglase. Še bolj sem pa hvaležen zdaj, ker so QXJ> GOX.D povabile igralce, naj dajo informacije, ki naj bodo kot nekaka "prva pomoč" našim nesrečnim prijateljem "gledališkim krehačem".
"Po mojem mnenju je preprečba prva in najboljša pomoč. Taka preprečba kot jo da kaja OLD GOLDS. Rezek tobak vznemirja grlo ter povzroča kašelj. OLD GOLD pa pomirijo grlo ter odstranijo vzrok "ščegetanja'\
(Podpis)
Zakaj ni kašlja v celi kari?
OLD GOLDS so delane Iz SR^NWJSTASTEGA tobaka, nsjmehkfjhPKa in najbo!j svilnatega, kar ga raste— tobaJt se stara dve leti, da je uležan kot vino... "pregret" je Šestkrat, da se mu omili okus. Ni čuda. re OLD GOLDS pomirijo grlo in istot&ko zadoščajo okusu.
pojejte čokolado . . . nažgite
.^iišjt i .sama1
Peter Zgaga jI
Zakaj me maškarade ne zanimajo?
To vprašanje mi j? že marsikdo stavil. zadnjič pa tudi tajnik Slo-vana Mr. Padar. ki jo hotel jk> visej s*ili vedeti, /.akaj me ne bo na Slo v aMovo inaškara do. i^i se vrši menda *». ti'bruarjii v !\n,'-cvsk -m domu u;i Fairwiew Ave.. Ridge-\v »od. Številke n • bom zapisal. k< :* se (loswiaj ve.lno /motil. kadar sem jo i. \o, če že bas hočete, vedeti, vam h »m razkril -kri vi) m,t. ki pa že ni nobena skrivnost več.
Kilo je pre« 1 leti. Menda pred <b«-ift>inii a!i dvanajstimi leti. ko smo hili š- bolj mladi in ko me - »venska javnos- ni š.. tako dobro
•na i'.
ROUCHO MARX Ltinh Mar* others ki bril i i -
v eni največjih os(l\nry pred-
t t^m letu. nI Cra'.k-
OLD GOLD
Cop>w P. Lo.-illard Co., Ustanovljena 17C0
. . in uživajte oboje
Dopisi.
| no d dana ^ o zabavo, okusno v čerjo 'pripravi pa gospodinjski odsek za goste iz Milwaukee in <'hiea<ro. katerhi je bilo tudi na Subije-vem ikoru»trt4i i recejšnje število, ter enako za domače. Za one. kateri se radi za>iu-ajo, bo pa m ii artist na hroma! ir-ile harmonike pripravljen.
Torej 27. januarja nasvidenjc
v Slovanskem Narodnem Domu. \
Pozdrav!
Jože Zelene.
Delmont, Pa.
Cenjeni urednik, prosi^n Va<, da bi mi teh par vrstic priobčili v Vašem cfnjenem listu.
Kar >e <iela tiče tukaj v maj-!iah. se ne morem pohvaliti. Dela se vsak dan. ali plačajo, kako; povrni, drugod.
Naznanjam žalostno ves: vsem rojakom in znancem. lino v Dcdson. M d.. (Jallnvay. \V. Va. in Central City, Pa., da nam je kruta smrt -j:o kratki bolezni, pljučnici. pobrala Luka Snir l -la. lio-jen je bi! v Selcih na Notranjskem. star je bil 39 let. Cmrl je G. januarja	v .Somers't. Pa.
Ranjki zaj>ušča žalujočega ore-ta in enega brata in štiri s:-stre in mene seštrično.
Pozdrav!
Lucija Sprohar.
TURŠKA PRINCESA MILIJONARKA
Turška prince.-a Modžidže Mustafa. snaha bivšega sultana Ab-dula Hamida. je bila v zadnjem ča.sn predmet raznih škaiuia] »znih afer. Živela je v liudimpešti kot filmska igralka in je pred kratkim od tam neznano kam izginila, i)«' <1h bi poravnala nekih svojih dolgov. iiudinipeštansko državno pravd n i>tvo j«> izdalo za njo tira-lieo. Sedaj pa j 1 prejel nje impresari j Friedrieh Pter iz _\njro-re obvestilo, la je turška vlada dvignila zaporo nad imetjem nj -nega očeta, ki je znašalo nekaj nad 2 milijona dinarjev v jug. valuti. Tako j- sedaj rešena vseh skrbi "n "s>' takoj pokazalo, »la človek le toliko velja, kolikor pod palcem ima. Na impresarijev-» intervencijo je državno pravdn:štvo tiralico umaknilo in dovolilo princesi povratek v Budimpešto, ker .j" sporočila, da hoče poravnati vse dolgove. Ti dolgovi pa niso bili niti tako veliki. Znašali so okrog 500 pengov.
OGLASI NAJ SE
.JOSIP ČEKCCE. ki potuje za Glas N^r « la. Njegova hči Marta je na tmrtni jiostelji. — Rozalija Černe, Box 45, Steyer, Md.
iz Športnega sveta
. . A "r,~ • V ' - A.
- /

»mesam&mm

wmmsm^m j
fsm. - MKSKSm ..........m&m

poznala kot ^lab.
Nekega sobotnega večera sem otlj»ravil. s nii — kakor vedno - ob takih prilikah.
Ii 'o je nekje v gorenjem delu nie-raiNew Vorka. Katero dništ\T, je pr;;t'di:o m; škara ! >. se ne spominjam več. In če bi <e i>p<vminjal, '•i na/rajši pozabil.
1'r.š d s? »n pree.-j pozno.
V dvoran > ni" pustili }>rez vstopim«, kar se mi je jako dobro zdelo, in tud: malo smejali so se n5i. kar se mi je v risrih časih rudi Š»- dobro zdelo, pa sem se kmalu prepričal, da je bi'a zadeva temeljito za vožma.
/a;bava j<* bila izborim, za kogar je bila seveda.
Kdor je hotel plesati, je plesal.
Ellen Brockhoeft, uaj&oljtša nemška drsalka.
oni. ki jim ni biio za plos, so pa zbrali v mali sobie.i jMjIeir ba-r> ter vrgli marjaš.
•laz znam marsikaj, kar smatrajo nekateri sveti možje za lumpa-rijo. ne znam pa plesati in kvart ne poznam.
\'ečkrat sem se /.<• pokesal, zakaj se nisem priučil teh dveh umetnosti, kajti mogoče bi mi bila sreča mila in bil prikvartal par tisočakov, ali bi }»n izbrani devici lahko med pl - un po ved a . kai :ni ji^ težilo sree. V odmorih <C-namreč k, . ]»l salke tako vztra.j-no in jm) takih opravkih porazgn-be. la jim človek nikakor ne more odkriti ljubezni.
C' naprhiter gode nmzikant : .Mtadram — mtadram — mtadram 1 idldidi — mtadram — lahko lepi plesalki kar naprej H v takta pi-has ji a sree: — Kad temam — rad-temam — ljubica moooja — rad-temam . . .
Viže. ki jih delajo naši nrtzi-kanti, <o <l«]ge kot romanje v sveto deželo. Tekom prve viže oziro-aa prvega plesa te bo le dt-beio uledala. misleč, da si zdivjal. <■ t'
boš pa tekom drugega. Tretjega jile.sa neprestano tak > vz*rajno prigovarjal, ni vrag, da bi <i je nazadnje tnalo ne prijelo.
Torej z "mtadra—radtemanf n bilo nič tisti večer.
Ko sem se nekoliko ]>ri bari o-kre|x"al. sem topil k stebru sredi dvorane in stal ko prilima.n.
Maškar je bilo toliko, da sem kar utonil med njimi. Poudariti moram namreč, da jaz nisem bil maškara. ampak drugih maškar je bilo toliko, da bi skoro utonil med njimi.
V tistih časih se nam je zdela "baba v hlačah" največjo č.ulo.
— T>tt pojdi na ma»karado. Zgaga. — so .mi prigovarjali / ipeljiv-ci, — boš videl babe v hlačah.
In jaz sem šel. Le .bodimo pravični in odkritsorčni. Ali bi ti pred. desetimi leti ne šel. <>ragi ro-ialc ?
Danes seveda ne greš na maška-ado. da bi videl žensko v-lilačah. Naiiočili so namreč drugi časi. kr .ue da ženska za hlače niti počenega grošii. Se za kikljo do^ti ne fla. Če plača za tako kikljo, kot jih <landanes prodajajo, več kot sedemintrideset centov, je že prav polteno osle par jen a.
Toda. kam sem zašel. Namenil sem se povedati, .kako je bilo na maska rad i in zakaj ne grem na nobeno faškarado več, pa je že skero konec kolone.
No. bo pa v jutrišnji številki nadaljevanje.
Ne kaže drugega kot štiriindvajset ur počakati.	-
Letos je ikratek pred pust. Le potrpite in počakajte. Malo pokore vam že predpitstom ne škodi.
—--— ' 1 " » -
I-- ■
GLAS NARODA
; (SLOVENE VA1LT)
Owned and Published by 8LOVBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank S&kscr, President	Louii Benedik, Treasurer
Place of bus i nets of the corporation and addresses of above officer«: P2 CorUandt St., Borongh of Manhattan, New York City^j^Jg.
"GLAS NARODA"
(Voice of the People)___
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.__
Za celo leto velja list ta Ameriko Za New York za celo leto ~<$7-00
in Kanado ____________________& 00 Za pol leta--------------------*.%3.50
Za pol leta______________________$3.00 Za inosemstvo ta celo leto -47.00
Za letrt leta __________________Jil.&0 Za pel leta ------------------------<$3JS0
Subscription Yearly $6.00_____
Advertisement on Agreement.__■
^^Olaj Naroda' * izhaja vsaki dan izvzemii nedelj t n praznikov. Dopisi brez podpiaa in osebnosti ae ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejšnjo bivaliiče narnani, da hitreje
najdemo naslovnika. _____
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Barclay 6189.
,užb<1DO premeščen v sred-ffijt	Italijo. Moral je postiti xvo-
jjo nesrečne, bolno soprogo in tri
e -	""sla - H"HhSt
je pisal iz svojega službenega kraja, da kdor pride v šolski, zavod, ne^ride več živ ven. Strašno je v i šoli, strašno izven Sole. MtM^M
ftffl i ■	■ '	: -M
|	Barberton, O.
■ I	•
I Božični in novoletni prazniki so že za nami. pravo zimo smo pa šele dobili. 14. t. m. na^ je beli sne-žec cbIskal, katerega je precej na debelo zapadlo, tako da je jwsta-, lo pravo sibinsko vreme. To je bil največji -meg v •zadnjih treh Mih, stalnega mraza pa nimamo. Temperatura -se tako čudno sprejuinja, j kakor da je nekaj narobe mpd j vremenskim i bogovi. t Danes je tri ali štiri stoptnje /pod ničlo, j-utrr pa že trideset do štirideset stopinj nad ničlo. Po-I le in ni čuda, da je to vreme pra-(vo gnezdo zu influenco, katera je že vse države obiskala na ameriškem kontinentu.
^ Pri nas je ?>edaj že |>ojenjala, upati je, da se več ne povrne, ako-,ravno nam jo zdravstveni' uradi še obetajo.
' Naš 'narodni praznik "pust" sel nam tudi bliža, prirejajo se vsakovrstne zabave, dokler jih ne pre- i | kine dolgi štirideset dansko post. i
V stari domovini je bilo tudi ^ mnogo veselja in prireditev \ predpiLstnem času. Kakor nem pa ' sedtfj časopisje pove, jim je pa ' kralj zabranil prirejati pustne za-! bave.
1 Žkoda, da ni Peter Zgaga za j jugoslovanskega dikta torja, on sigurno ne bi kaj takega dopustil. 1 ker on se dobro razume «a narod-1 no vpraišanje.
Ko sem se preteklo polet je vračala iz obiska v stari domovini, na parniku 'lile de France", se«i se z mnogimi spoznala, tako sem bila dofoila vee novih prijatelj-ie. Obljubile s^mo si bile. da si bomo pisala drga drugi, kako nam ugaja in kako se počutimo v novi domovini.
j Ivo smo se pa enkkrat razšle, ni po iglasu me od ene, ne od druge, Naibrž je vzrok, da smo aguibile naslove, kakor** je z menoj. Rada bi »pisala! kateri, »li naslova ne vem.
j Zatorej se obračam do mojih prijateljic, s katexar^* s£m se »poznala na širokem Atlantiku, ako katera zapazi te vrstice, naj se mi ksij oglasi.
Posebno rada bi izvedela
za pn- j
doma. Pisala bi ji, aH naslova ni-mam cd nje. Ona je potovala za svojim soprogom v New York City. -Mr. Križ je naročnik Glas Naroda, in sem se bila tudi sestala ž njim. ko sem se izkrcala iz parnika. Njetrove soj>ro«r.* pa nisem mogla več videti.
Torej jo prosim, a ko bo sluča jno čitala te vrstice, naj se kaj zglasi. jaz bi jo ra^a vprašala, kako ji ugajja novi svet in velikansko newyonSko. mesto.
Na vožnji -%mo imeli vsakovrstno zabavo in dobro postrežbo, ali 1 morje je morje, ki nekam fanta-stično vpliva na človeka.
I'pa m vseeno, da ho zopet prišel čas. ko bouuo še jadrali proti domovini, katero človek tako težko pozabi pa inagari ako je s jtrnjem posuta.
Pozdrav!
Jennie Trolia, 213 Columbus Ave.
Wankegan, No. Chicago. HI.
I Kako smo praznovali božič, praznike. SilvCstrovo in desetletnico 'tukajšnjega Slovenskega Narodnega Doma. opišem v daljšem poročilu 'pri drugi 'priliki.
V decembru pr. 1. smo imeli tu-di tu priliko slišati lepo slovensko petje na koncertu opernega pevca j A. Subel^, pa tudi o tem več dru-
s* iyBy
Mnogo se piše in govori, sedaj tudi o koncertni in operni pevki •ge. Lovšetovi. katera prireja kon-eerte v slovenskih naselbinah tu v Ameriki z velikim uspehom.
Da bodo imeli tudi rojaki te naselbine in okolice zopet priliko sliša-ti lepo -petje, »priredi gospa Lovšetova pod avspicijo Slovenskega Narodnega Doma v Wauke-garm 27. januarja koncert lepo izbranega programa opernih in narodnih [>esmi.
Sodeč po izrazih priznanja ge. Lovšetovi r slovemskem časopisju, sean tuverjen, da ne bo nikomur žal, kdor poseti tudi ta koncert v nedeljo 27. jaztuarja ob 4. popoldne. Vstopnina je 75 centov.
Po kooeertu priredi Narodni Dom v spodnjih-prostorih prijet

DVA LJUBLJENCA ANCLE-' ŠKEGA KRALJA
Ljubezen med živalmi.
O bolezni angleškega kralja Jurija V. se piše v zadnjem ea.su manj kakor prve dneve. Waleski ■ princ ima polne roke dela; tudi v primeru, če kralj ozdravi, b0 iz vrševal .svoje regentske posle šc naprej. ni niti misliti, da bi kralj tnJi v najsrečnejšem .slučaju ozdravljenja prijel takoj za delo, ki mu ga nalaga njegov po-ložaj.
Po zadnjih poročilih iz Londona .so pritegnili h kraljevi p'isteiji še enega zdravnika, ki je po številu enaj.sti. Ta zdravnik je veščak v biokemiji ji še zelo mlad; prekoračil je jedva 30. leto. Poklicali so ga zaradi tega, da bo dozi-ral kalcij. .s katerim hočejo okrepiti kraljevo kri. Baje je to .-red-stvo kralju najpotrebnejše za obnovo njegovih omoči.
Ves čas, odkar kralj leži. ni videl svojih dveh ljubljeveev. ki sta. kajpada, iz živalskega sveta. Prvi je pes. foksterijer, in sliši na ime "Snip ', drugi papagaj iz daljne Avtralije. Krstili so ga na žensko ime "Šarlota."
Kralj je poprej vsak dan prebil po kako urico v družbi svojih ljubljencev. Odkar pa ga je prikovala bolezen na posteljo, ne .^meta k njemu ne Snip, ne Šarlota. Prvo dni kraljeve bolezni je Snip straži; zvesto pred gospodarjevimi vrati; vstopiti ni smel. Ko jc videl, da ga no puste k gospodu, je žalostno evil i I po hiši.
Nekoč se je skušal Snip preriniti k gospodarju .vkozi noge zdravnikov, ki so prihajali od konzut-taeije. Toda popadle so ga krepke roke in ga odrinile v stran. Pu-Mraži še sedaj pričakujoč, da nekega dne uzre svojega gospodarja. Snip je prvo dni kraljeve bolezni žalosten ležal in ni hotel nič jesti. Niti zalajal ni na številne profesorske kraljeve obiskovalce otožen je buljil predse in le tu in tam časih za renčal.
Sarlota je seveda manj Ivstro-umna ol Snipa in ni pokazala tolike /.ulo>ti. Prve dni. ko .i*1 ležal kralj v postelji, je kričala. Ilotela je pač priklieati kralj::, s katerim sta se imenitno zabavala. Potem pa se je zadri a na vsakega prišle-ca, ki je »topil v hišo: "Kje jo polkovnik!" To vprašanje jo namreč imei kralj Jurij vedno na nstih. Ce si ji približa kdo iz kraljeve okolice, je j«\z*ia in si puli perje od ogorčenja. Pomiri se samo takrat, kadar stopi k nji kraljeva mala nečakinja Elizabeta in ji ponudi košček sladkorja, katerega razs'ka redno z nepopisnim zadovoljstvom in ga pozoblje do xartnjega drobčka.
NAROČA rrE SF. NA "GLAS NARODA"«
i [vlomilec se ni dal motiti. Mirno
-	se je spuščal po rjuhi doli in poli-
-	cija za njim. Tudi z ulice j" začela > policija streljati na vlomilca.
Padlo je nad 60 strelov. Konč-. no se je vlomilec zatekel v sušilnico bližnje pekarne, kjer ga je razorožil olumuški igralec Strejček. i ...... . .
Na policiji je vlomilec priznal, da
je vlomil v trgovino in ukradel . 3000 Kč. Nekaj časa je simuliral blaznost, ko so ga pa trdo prijeli, je priznal,,- da se piše Josip Schwarz, je rodom iz Banata. Njegova izgovorjava res spominja na srbščino, toda policija je prepričana, da mož laže in da bo treba njegovo identiteto ugotoviti potom daktilo.skopi.je.
MOŽ — GLAVNI DOBITEK
V zadnjem desetletju se trudijo skoraj vse evropske države, da bi nadomestile zgubo na človeških življenjih, ki jih je zahtevala vojna, in predvsem, da bi zajezile stalno padanje števila rojstev. Premiranje rodbin s številnim "blagoslovom*', davek na samce se ne obnese.
Na kratko pa rečemo: Ljudje dandanes niso več tako naivni, da bj smatrali za nekaj brezpogojno koristnega, in lepega pomnožer^ti j svoj rod z nesrečniki, ki bodo ime-lli isto tako malo zadoščenja in le-ippga od življenja kakor n. pr. | dandanašnji rod v splošnem. 1
| \ endarle jpe p>ojavljajo vedno novi izumitelji idej, ki menijo, da je mogoče to vprašanje rešiti mimo glavnega vprašanja, s kurijoz-nimi predlogi. Zadnji takšen izumitelj se je pojavil na Poljskem in se imenuje Adalbert Golka- Gol-kovski.
Adalbert Golka-Golkovski je opazil, da boleda poljoka država na kroničnem pomanjkanju mo-jškega spola. V Varšavi n. pr. pride šele na dve celi in tri četrtine ženske en moški. Dve celi in tri četrtine ženske na enega moškega je v računu zelo preprosto, v praksi pa neverjetno komplicirano. Ne glede na to, da bi se morali marsikakšni možje na Poljskem iz formalno aritmetičnih razlogov zadovoljiti z enočetrtinsko, dvečetr-tinsko ali tričetrtinsko ženo, se zgodi vendarle dostikrat, da stopita dve ženski v znani "tri-kot", da o tričetrtinski ženski 'sploh molčimo ki si mora poleg moža iskati še lastno zadnjo četrtino. Tako je posledica vseh teh tužnih celih in četutinskih dejstev na zadnje ta, da je veliko število žensk obsojeno na večno sani štvo. Znano pa je, da možje, kjer imajo veliko izbero. izbirajo tako dolgo, da ne izberejo na zadnje — nič. Tu se je pojavil Golka-Golkovski v notranjem ministrstvu z načrtom, da bi izbere ne prepuščali moškim, temveč neizprosni usodi v obliki državne lote- ^ rije, čije glavni ddbitek bi bil samec — mož. Za ceno dveh zlotoVj
IGRALNICA S PATRIOTICNO SVRHO
Vodilni možje največje družbe
za proizva jan je elektrike na svetu.
Pred kratkim so začele obratovati pod skupnim si stemom N. Y. Edison Company, Brooklyn Edison Company, inc., United Electric Light and Power Company, New York 6c Queens Electric Light and Power Company ter Yonkers Electric Light and Power Company. To je največji si-stem na svetu za proizvajanje električne luči in sile.
Society, New York Electrical jLeSgue, National Electric Light j Association. United States Chai I er of Commerce, Long j Chamber of Commerce in ! lioroiiirh Chamber
John W LIES. Sr.
podpredsednik New York Edison Co.
John W. Lieb Sr., je podpredsednik New York EdLson Company iter j" v zvezi s to družbo že več desetletij.
Nvoječasno lm je .Mr. Edison poslal v Milan. Italija, kjer je volil inštalacijo Milanske Edison posta-'je.
Leta 1924 je bil izvoljen podpredsednikom in generalnim u-praviteljem New York Edison Co-jiany in istega leta mu je American Institute ( f Electrical Engineers podelil Ed sonovo kolajno.
Mr. Lieb j * tudi ravnatelj New York Edison Company, p. hI predsednik in član ravnateljskeira sveta Yonkers Electric Light and Power Company, član ravnatelj-skega zbora I'nited Electric Light and Power Company, podpredsednik Edison Electric Light and Tower Tustallati >n Company, predsednik ravna tel jskega zbora Electrical Testing Laboratories ter ravnatelj Green Mountain Lake Farms Inc.
KAKOR V FILMU
T- dni se je odigral na najpro-metnejšem trgu v Olomucil razburljiv prizor, ko spominja na fantastične filme. Masarvkov trg
je bd še doljro potem poln radovednežev, ki živahno razpravljali o razburljivem dogodku. Na omenjenem trgu je trgovina z ro~ kavicami, v katro je v opoldanskih urah vlomil neznan vlomilec. Vlomilca je opazil iz bližnje hiše neki uradnik, ki <jh je skušal zadržati, toda neznanec je potecrnil iz žepa revolver in začel na vso moč bežati. Uradnik j? opozoril mimoidoče na zločinca in začela se je divja gonja za njim. Vlomilec je opetovano ustrelil v zrak. da bi preganjalce prestrašil. Zatekel se je v bližnjo hišo in zakleni za seboj vrata. Kmalu je prihitela policija. ki je vlomilca pozvala, naj se vda, češ da se mu ne bo nič zgodilo. V orlgovor je počilo več strelov, toda k sreči ni bil nihče ranjen.
Ko je vlomilec spoznal, da nn uide, je raztrgal v stanovanju, kamor se je skril, tri rjuhe in spletel iz njih zasilno vrv, po kateri se je spuščal počasi iz tretjega nadstropja v drugo. Pred hišo je bila zbrana množica radovednežev, ki je drznega vlonrlca z zanimanjem opazovala. Naenkrat je pa vlomilec opazil, da rjuhe ne sežejo do okna drugega nadstropja in zato čel nato zopet jesti, vendar jc ležal po cele dneve v kotu kakor nbir. Od časa do časa se je naslonil na železne palice sosedne kletke, v kateri je živela levinja. Neko jutro so ga našli — mrtvega.
Veterinarji so raztelesili Šival, da bi dognali vzrok smrti. Imeli so zelo težko stališče. Naposled so izjavili, da je tiger poginil zaradi neke želodčne bolezni. Osob-je menažerije pa je bilo drugega mnenja: trdilo je in še sedaj govori vsevprek, da je tiger poginil od žalosti nad odvedeno levjo nevesto. To sodbo je tudi usvojila zgodba, ki jo danes lahko bereš na palicah kletk kjer sta se znašla in prenašala muk ljubezni tiger : in levinja.
Rai Bahdur 1». K. Bose, vodjž velikega zoološkega vrta v Kalku ti pripoveduje v nekem angleš ] kem listu pretresljivo ljubezenske
•	zgodbo med prekrasnim tigrom ir j levin j o, ki je bila ponos njegov«
menažerije. Obe živali sta bil ' občinstvu dobro znani in oblsko j valci z bloškega vrta so se lahko n i lastne oči prepričali o tem, kai j' pripoveduje p Isec. J Leta 1926. so ujeli v Ilimalaj: prekrasnega mladega tigra. Pc I stal je plen lovcev čisto po nak-j ljučju. Zaprli so ga v kletko, ki J je stala poleg kletke levjega para Mladi himaljski divjak se je kmalu udomačil in je postal skoro kro tak, kar se le poredkoma primeri. Osobje, ki je streglo živalim, ga je im»lo zelo rado in tudi tiger je vzljubil svoje strežaje.
Kmalu pa so opazili, da leži tiger najraje v železni pr<graji. ki meji na sosedno kletko levjega pa-5 ra. Ni trajalo dolgo, pa je začela itigra posnemati še levinja. in si-Jcer je najraje ležala ob palicah. 7 ki so se lolikale tigrove kletke. 1 Leva je to jezilo. Spal je po kletki sem in tja kakor bi hotel pokazati, da je razdražen. Toda le-ivinja se ni zmenila za njegovo ne-j je vol jo. Začela je koketirati s tigrom. Z njim sta se gladila, stikala glavi in tičala po cele ure /skupaj. Za ljudi, ki so prihajali v menažerijo. se nista zmenila do-»' sti; zanemarjala sta celo hrano, ki so jo jima pokladali. j Ko je vodstov menažerije videlo, ..da levu ni všeč obnašanje družice. . je skušalo stvar popraviti na ta _ I način, da je nabavilo mlado ti-. gro, ki naj bi odvrnila himalajskega krasotca od levinje. Zaman . vsak poskus! Tiger se je zmenil . za tigro toliko kolikor levinja za i leva. Tedaj so prišli na misel, da . bi kazalo ti:rra in levinjo ločiti. - Tehnične težkuče pa so b le skoro neizvedljive; vodstvo menažerije i ni imelo na razpolago nove kletke in tako je ostalo vse tako. kakor je . bilo.
Lev. ki je cel« tedne zadrževal I izbruh svoje togote, je nenadoma i pobesnel Vrg»l se je na nezvesto i j lev i njo in jo je napadel. Streža-i ji so poseprli vmes, oteli napol razmesarjeno družico levu iz šap ter 1 jo preseli v bolnico za živali. Tam je podi »gla zadanim ranam. Ko 1 j< tiger videl, da so mu vzeli le-■ vinjo. ni hotel nekaj dni nič jesti. Čakal je, da mu vrnejo drago levinjo katero pa so medtem
•	že pokopali. K"r je bilo sedaj do-1 volj kletk na razpolago, so leva do-
peljali. da ne bi prišlo do spopada 1 med njim in tigrom. Tiger je za-1 se je ustavil na prizidku, kjer je raztrgal še en k os rjuhe in si podaljšal vrv. Tako je srečno zlezel v čakalnico nekega zobozdravnika, kjer je naletel na njegovo asistentko in pomočnika. Toda
POGLED NA OTOK GUAM
VELIKONOČNI IZLET
s parnikom
U
PARIS
15 MARCA 1929
SAMO 8 DNI V JUGOSLAVIJO ALI ITALIJO
Prtljaga čekirana do Ljubljane oziroma Trsta. Kot za vsak drugi, so preskrbljene tudi za ta izlet vse udobnosti.
Pričakovati je velikega navala potnikov. Prvi zavzamejo vedno najboljše prostore. Zato priporočamo vsem: Preskrbite si takoj prostor.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: —
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
FRANK W. SMITH
podpredsednik in gavni upravitelj
Frank Wbitnvv Smith je pod-predsednik in glavni upravitelj Electric Light and Power Company. predsednik zbora ravnateljev Xew Y"Hc and Queens Electric Light and Power Company ter podpr dsednik in ravnatelj Bru-"h Electric Illuminating Company, je že 49 let v službi elektric-ii*h družb.
V Xew Vork j" prišel kot mlad fant iz Erie County ter je tukaj šolal. Ko je bil sta v 13 let, to jc 1880. je vstopil v električno industrijo. Za"-el je na najnižji .stopnji.
Ko je bil star šestnajst let. je bil že generalni klerk in plačilni mojst' r ter pomožni tajnik 1'nit*.d Electric Liirlit an I Power Compa-ny.
Leta 1912 je bil izvoljen pod-pred-ednikom. štiri leta kasneje pa generalnim upraviteljem te družba
--
HARRY L. SNYDER generalni upravitelj in podpredsednik 1 New York and Queens Electric Liqht and Power Company
Harry L. Snyder je pri Xew York and Queens Electric Light and Power Co. že od leta 1899. Rojen je bil v Jersey City ter j« obiskoval šolo v Montclairu. Kot klerk na Wall Streetu se je seznanil z bankirsko tvrdko Wilson & Stevens, ki je razvijala družbe za javne potrebščine.
Leta 1899 je bil stvorjen v to svrho sindikat. Mr. Snvder je bil imenovan nje<ra zastopnikom.
Sedaj je Član American Gas Association, Illuminating Engineering Society/ New York ElectrieU.
mi

\ Mr. Sloan je posvetil večino svo - jega življenja industrijam za jav i ne potrebščine.
MATTHEW S. SLOAN predsednik teh združenih družb.
1 Ko j" bil star devetnajst let ter je dovršil Alabama Politeehnie In stitute, .j" bil za po len v neki to-j varni za javno službo v Alabami . i Pozneje je delal za Memphis Stree; ' j Railway Company. s -.-r me> ee\ 'kasneje je bil pa že član General Electric Company v Slehenecta
Od leta 1906 do leta 1!>14 je bi: v zvezi z Birmingham Light an<i " Power Company kot glavni inže nir ter predsednikov namestnik, j Leta 1914 je postal upravni vod 'ja Xew Orleans Railway and Lighl " Company. Leta 191 (i je bil njer [podpredse.Inik in generalni upra
/
i vi tel j.
| Leto kasneje je bil podpredsed nik in Ereneralni upravifel i j York Edison Company. Dve let kasneje je bil izvoljen predsedni 'jkom Brooklyn Edison Company [Sedaj je predsednik vsega s is te ma, ki je največji .sistem na sveti za pre.skrbovanje eTektrične luči ii sile.
Leta 192."> je bi! predsednik ?n Jblie Relation odbora National Eloe j trie Lisrdt Association, si-daj je p,-i prvi podpredsednik te asocijaeije ^Svoječasno je bil predsednik E li son Illuminating Compan'es i? j Empire State Gas and Electric Association. Pripada American Tn ~ stitute of Electrical Enginetrs New York Electrical iSociety in Academy of Political Science. Nadalje je Mr. Sloan ravnatel; . People's Trust Company. T'nitetl ^ States Title Guaranty Company . of Brooklyn, Irving Bank and Co-jlumbia Trust Company ter Ame-■rican Exchange. Irving Trust Co. j of Xew York. Mr. Sloan je ravna-
itel] Brooklyn Chamber of Com-
• ■ •
meree ter United States Chamber of Commerce. Xadalje je blagajnik Polytechnic Institute of Br-xik-lyn ter ravnatelj Brooklyn Academy of Music.
m HMn
| #
WALTER F. WELLS I podpredsednik in general upravitelj Brooklyn Edison Company
J Walter Farrington Wells, podpredsednik in generalni upravitelj Brooklyn Edison Company, je i-gral aktivno vlogo v razvoju Brooklyn Edison. Company in The tNew York Edison Company.
. - ' ,. : ' - - i .	-J- -	•..;- r
T- dni se je odigral na najpametnejšem trgu v Olomucu razburljiv prizor, ko spominja na fantastirne filme. Masarvkov t:g .]*■ bil še dol^o patem poln radovednežev. ki .so živahno razpravljali V New York j- prišel kot mlad 0 ^-'»nrljivom dogodku. Na fant iz Erie County ter se je tu- Ollieiijencm trgu je trgovina z ra-kaj š-»Ial. Ko je bil staV 13 let, to krtvic'ai,li- r ™ .i(> v opoldan-je 1880. je vstopil v električno	nrafl vlomil neznan vlomilec,
industrijo. Začel je na najnižji vlom'lca je opazil iz bližnje hiše stopnji.	neki uradnik, ki L'a je skušal za-
Ko je bil star šestnajst let. jevlržf5' to<lj' neznanec je potegnil bil že generalni klerk in plačilni "z	revolver in začel na vso
mojst"r ter pomožni tajnik Unit-d mo<*	Uradnik j? opozoril
Electric Light an I Power Coin pa- mimoidoče na zločinca in začela se ny_	jc divja gonja za njim. Vlomilec
Leta 1912 je bil izvoljen pod- ie opetovano ustrelil v zrak. da bi predsednikom, štiri leta kasneje pa Preganjalce prestrašil. Zatekel se generalnim upraviteljem te druž- Je v bližnjo hišo in zakbn l za se-hn	(boj vrata. Kmalu je prihitela po-
.licija, ki je vlomilca pozvala, naj se vda. češ da se mu ne bo nič zgodilo. V orlgovor je počilo več strelov, toda k sreči ni bil nihče ranjen.
Ko je vlomilec spoznal, da ne uide, je raztrgal v stanovanju, kamor se je skril, tri rjuhe in spletel iz njih zasilno vrv, po kateri se je spuščal počasi iz tretjega nadstropja v drugo. Pred hišo je bila zbrana množica radovednežev, ki je drznega vlonrlca z zanimanjem opazovala. Naenkrat je pa vlomilce opazil, da rjuhe ne sežejo do okna drugega nadstropja in zato čel nato zopet jesti, vendar jc ležal po cele dneve v kotu kakor ubit. Od časa do časa se je naslonil na železne palice sosedne kletke, v kateri je živela levinja. Neko jutro so ga našli — mrtvega.
Veterinarji so raztelesili Šival, and Power Co. že od leta 1899. Ro- da bi dognali vzrok smrti. Imeli jen je bil v Jersey City ter j« ob- so zelo težko stališče. Naposled Iskoval šolo v Montclairu. Kot so izjavili, da je tiger poginil za-klerk na Wall Streetu se je sezna- radi neke želodčne bolezni. Osob-nil z bankirsko tvrdko Wilson & je menažerije pa je bilo drugega Stevens, ki je razvijala družbe za mnenja: trdilo je in še sedaj go-javne potrebščine.	jvori vsevprek, da je tiger poginil
Leta 1899 je bil stvorjen v to od žalosti nad odvedeno levjo ne-svrho sindikat. Mr. Snvder je bil vesto. To sodbo je tudi usvojila imenovan njega zastopnikom. ' zgodba, ki jo danes lahko bereš
Sedaj je član American Gas As- 'na palicah kletk kjer sociation, Illuminating Engineer- in prenašala ing Society/ New York Electrical, in 1c
OLA S NAIEODa, 22. JAN. 1D29
V San Remu ob italijanski ri-vijeri so ustanovili pred letom dni . igralnico, ki naj bi konkurirala z . igralnicami ob franeoski Rivijeri. Po laških zakonih so hazardne igre strogo prepovedane in igralnice seveda tudi, šele fašistični režim se je drznil prelomiti zakone tudi v tem pogledu. Senat je bil že od vstjga početka proti temu in še i te dni je moral državni podtajnik za notranje zadeve odgovarjati r.a i neko interpelacijo. Vsa fašistična ideologija; ki dovoljuje v znamenju nekega zlaganega patrijotizma vsako nemoralo, je bila v tem odgovoru. Državni podtajnik se je j izgovarjal, da je dovolila občina San Remo osnovanje igralnice le .proti izplačilu pavšala 50 milijonov lir in samo za dobo 5 let. Ta pavšal se porabi za olepševalna dela na italijanski rivijeri. Baje pa je tudi dotok tujcev zaradi igralnice narastel za nekoliko tisoč oseb in kar je glavno, igralnico je treba trpeti, čeprav je zlo, že za-j rafli tega, da ne bi Italijani svojega denarja zapravljali v in o.-1 -ranskih igralnicah. Bolje je. da i se onesrečujejo doma, njih denar ' gre na ta način le v prid domačemu gospodarstvu. To so seveda le izgovori, ki naj prikrijejo speku-i lacije fašističnih mogotcev na račun lahkovernega in nesmiselnega patrijotizma v laškem ljudstvu. Če bi šlo vladi resnično za to. da prepreči zapravljanje laškega de-■ narja po inostranstvu. bi to do-
'se<rtla z drugačnimi sredstvi, saj .' . - -t pravi, da ima vso moe v svoji ti rokah.
t _
Zaroka, ki je padla v vodo j Mlss Mercedes Gleitz-, ki je zaslovela, ko je preplavala Rokavski , preliv, se je. kakor znano, zaroč:-i la z nekim častnikom britanske ko-lonijalne armade, ki ga ni še nikoli videla. Nedavno je prišel presrečni zaročenec na dopust iz Indije v Evropo, da bi osebno spoznal svojo nevesto. Ali ko ga y Gleitze spoznala, j*1 rekla da se razroči, ker ji je morje ljubše od moža, ki si ga ni izbrala po srcu, ampak po pismu.
I \Q\tira)te za * Sla* Naroda".
glntopnultt d+*imilc ® A m/>r'.k*
bi poizkusila ne oženj en a ženska ; svojo srečo in ee bi zadela, bi bil j "dobitek" obvezan vzeti jo v zakon. Za vsak razred, t. j. za vsakega moškega, ki bi hotel "migirati ket dobitek, bi izdali 30.000 !srečk, srečka po 2 zlota. to je 60.-000 zlotov bi po končani loterijski 'proceduri ostalo njegova last — | z ženo-dobiteljieo vred. Za takšno ceno bi se morda res marsikdo J premislil ostati samec in ne bi gledal tako natanko na to, kakšna 'je ženska ki bi mu bila po usodi odločena za družico skozi življenje. Golka-Golkovski se je že premislil; dokaz v tem, da se je mini-'strstvu ponudil kot prvi kandidat j na mesto dobitka.
Dovršil j > Rutgers vseučilišče za inženirstvo. višjo matematiko in kemijo.
Mr. Wells je v aktivni zvezi z National EI ctric Light Association. Xadalje je član American Institute of Electrical lugineers. American Society of Mechanical Engineers. Brooklyn Chamber of Commerce, Franklin Institut \ New' York Electrical Society. United States Chamber ' Commerce, The; Xew York State Chamber of Com-' meree itd. Včlanjen je v Brook-1 lyn Club. Crescent Club. Delta Kappa Epsilon Fraternity. Engi-i neers Country Club. Lido Club in! Rotary Club.
wNccaarooo * uwouwooa. «. *..
B|:f ameriška lastnina v Pacifičcem oceanu. Otok je oddaljen pet
• • ' ViH , - /, '
(1LAS KAEODA, 22. JAN. 1923
v rm. -v

[ ' ™
{ ■
i
KNJIGARNA GLAS NARODA
5LOVENIC EUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York. N. Y.
: : IGRE : % RAZNE POVESTI IN ROMANI
HOUTVnNIKI: I I
Marija TaiUaJa:
▼	platno vezano ■r..»**..»>JI
▼	flu o platno ..............1.M
▼	upsje vezano..............L5#
t Ono usnje Tesano .........1.7t
r platno vezano ............1.88
▼	fino ila:co rezano ........Lli
t usnje rezano ............1.56
v fino usnje vezano .........1.78
Bkrtt za doio:
▼	platno Tesano .............81
v fino platno vezano ......1.20
▼	usnje vezano ..............1.65
r fino cl&dje rezano ........I.8f
Sveta Ura (z debelimi črkami) :
v platno vetfno ............ J?
v fino platno vexano ........1-59
v fino npoie Tea.............1,64
Nebesa Nal Dom:
v platno veztno •.......... 3.—
v usnje vezano ..............l^t
v fino n*nje vezano........ ..1.8§
Hvlibn srca mala:
v platno vezano ..............M
Iv f iobl vezano .............1--»
v fino nanje vez........... 151
Hrvatski Molitveniki:
rtjdia ktarusti. »s: i v.z.........1.—
najfinejši rez .......... ....l.fiO
Slava ISok'i '<e mir ljudem, fina vez 1.50
naj finejš _voz ..............l.C«
Zvončec nebeški, v pJjtno.......80
fina vess ....................1,—
Vienae, najfinejša vez ..........1.601
Put v nebo, najfinejša v»-z ......1.00
Angleški molitveniki:
(Za mladino) Child'« Prayerbook:
v barvaste platni.-e rezano.....it
t belo kost rezano..........Lii;
, Key of Heaven:
v nanje vezano ...............71;
Key of Heaven:
r najtinejPe usnje vezano Ut (Za odrasle.) Key at Heaven:
v fino usnje vezano .........1.51!
Child'« Prayerbook: Catholic Packet Alan as!:
v flno usnjo ?etano.....„,..UI
Ave Uarte;
Hv flao nanje vezano .... ____L4i
POUČNE Kft JIOT:
i ;<
Abecednik slovenski .............25
Atjgl^ko hloreudka berilo ......S.66
(Ur. Kern) Amerika In An.crikanel (Tronk) 5.— i Angeljska oitiiba ali nauk kako »e
naj streže k st. mail .........IS !
AnjleSko-sIov. bi slov. angl. slovar M 1,
Boj nalezlji*. im boleznim .........75 1
Cerkniško jezero................ 1.20
Domači živinozdravnik, trd. Ne/.. .. 1.60
Doinuei živlnozdravnik, bro-.....1.25,;
Domači zdravnik po knal|c
trilo vezano ................1.(10 i
»troSfrano ...................1.25:.
Ilomsiii vrt, trdo ver.............1.— '
Govedoreja .....................
Gospodinjstvo ...................1.— j
Jugoslavija, Mtlik 1. zvezek.....1.5«
2. zrezek. 1—2 eroplč ......1.8« ,
Kubična rafnnica, — po metereki
meri ............... ...... .75.
Kletarstvo (Skalleky) .......... 2.ii j,
Kratka srbska gramatika.........Si j
Knjiga o lepem vedenja,
Trdo vezano ................Lit
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov In Srbov .............. Ji
Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški driavljaa .15 ,
Knjiga o dostojnem vedenju.....50 ,
Kat. Katekizem . „.................r»0 (
Ljubaviia in snubilna pisma.....50
Mati: Materinstvo ____•........L—
Mlekarstvo .................... J.-:
Mladeničem (Jeglič) I. et....... .33
n. zv. ...... ji3 ]
Neaiško-angleški tolmač .........1.40*
Največji *pis<.vnik Ijuhavnlh eleeui . Najboljša slov. Kuharica. OGS str.
lepo vez. (Kalinšekt ..........5._•
Najboljša slov. Kuharica. 668 str. 5.— i! Nasveti za hišo In dom, trd. vez. 1,— J Na«« gobe, s slikami. Navodila ea ■poznavanje užitnih ln strupenih
...........................l.iij
NemAčina brez učitelja —
1.	del «•...•.•••••«.••....„ .Si
2.	dal ......................
Nemško slovensko slovar .......1.— |
Slovensko nemški slovar ......,. .80
Ojitčea beton .................. .6*
Obrtno knjigovodstvo ............2.50 :
Praktični sadjar, trd. vez. ......3.00 ,
Pcrotninarsi t e, trd. vez.........1.S0
Perotninargtvo, brt>3. ........1.50 j
Prra čitanka, ves. ........
Prra pomoč. Dr. M. Rus........L—
Plavila ca olike ................ JU j
Prikmjevanja perila po iivotni meri a vzorci ................ 1,—
Psihične motnje na aikefealskl
P*dla«i .................Ti
Pni; tičal račnnar .............. .75
Parni koiet pouk za rabo pare ... .L,ii ; Kadi®, osnovni pojmi iz Radio teh-ua*«% vezano .............. t—
brofiirano ..................Uli
patini spisovnik trgovskih, voščil-
nib ki IJnbavnlb pi« ......... .«5 j
K^onar v kronski la dinarski
valja vi .......................75 I
Sadje ▼ gospodinjstvu .........LW:
R^eoi«...................50
j£>a«<ixa oeraraost ............. J5
S! ikjo is i i vaistva. trdo vesana .M SKo"?eni3ka narodna —
cofl^Ri strani ........ mUif
'	.....ji
f
Spretna kuharica; trdo vesana ..1.45 9veto Pisma stare ln nove zavese,
lepo trdo rezana .......- »..t.M
§adns vino ................ii
Slovenska eJovnJra (Breznik)
trdo ves. .................. Lit
Lina Knjiga in berilo lahkega jezika .........................G0
Veliki vsevedei .................
VeliUi slovenski spKovnik trgovskih in druKih pis^m ........2.25
Vodilna knjižita .............. .50
Zdravilna zeti&ča.................4€
Zel in , 'T?l, ilovar naravnega
zdravih v a .................. L.li
Zbirka domačih zdravil........... .M
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ............1.90'
Zdravje mladine ............... 1,23
Zdravje in bolezen v domači iiiši,
2 zv.......................1.20
EAZuNE POVESTI Of ii OMANI:
Ituerika, pot sod aohro, doma
najbolje ....................
\gitator (Kersnik > bro^. ...... -84
Andrej Jfofer ..................JS•
Arsene Lupin ..................C0
Beneška v^ui-ževalka .............
Ileigiajški biser ................
Ueli uieee^t n ....................4i;
Bele nofi U-»ostoJevskl) »rdo rea .75
Bele noči. mali junak .......... .ii
Balk&nsRo-Tur&ks vojbka ........ j
Balkanska vojska, s ^likeml .... .25 1 Berač s stopnjic pri b- Roku .... Ji«
Rlai;ajna Velikega vojvode .......fiO
Uej, roman .................... .65
rtarska vojska ............................At
Bilke (Harijr Kmetova) .........25'
fi. «rin dnevnik................
koiii-ui darovi T.................35
Božja pot na Šmarno goro........26 r
Božja pet ca Bledu ............ .2*
Božja kazen .....................
Hoj in scaaga, r>ove*t ............
Cankar: Bela Krizanlema ...... .75
Grešnik L.'iiaid, trd. vez. .90 " Grešnik Lenard, Lroš-
alimo življenja,........
r
Cvetke ..........................Jf3 r
Ce^ar Jožef II...................30
Cvetina Borograjska ............ .Eij
^2rovnlca ......................85
Črni panter, trd. vez........... .80
bros..............GU j
Čebelica ........................ .25
Črtice la živJjenja ua kmetih.....35 i
■ roT.'i? *!jibi car la razne povesti ;—-
spiral Mlinski ..............Sij
Darovana, zsodovins-ka povest .... ^ftj
i;.iiuiatiireiie povesti .............35 j
Dekle Eliza .......................10;
Drama v zraku, r> m;in .........40 i
JJoiga roka ................... .5© j
l>(.bra hči (^vstaliija ............ .38;
Do Ohrida in Bit olja ............70 !
Deteljica ...................... .5i '
i 'Oli i orožjem ...................C«
Don Kišat iz I^i Manhe.........40 ■,
Dve sliki — Njiva, Starka —
(MeSko) .......................fl«,
Dcvica Orleanska ........... .. .50 i
Duhovni boj .....................5§
fte£ek je pravil; Marinka in
teljčkl ....................... .43
LUzabeta.........................35
Fabijo!u ali cerkev v Katakombah .45
CaroTška kuharica .............80
Fran Baron Trenk ...............35
Filozofska zgodba ................CO -
Fra Diavolo .................... ^i
(ru<ilovnik (2 zvezka) ............1.20
(»odfevbki katekizem ............ .25 ;
Gospodarica sveta ..............50
Gostilne v stari Ljubljani ...... .60
Grška Mytologija................1.00 :;
Gusarji ........................75
Iladži Murat (Tolstoj) ..........60
Hektorjcv meč ................ .75
Hei papeža broširano ............80
trdo vez.....................1.00
Hudi časi. Blage duše, veseloigra ... .75
Hiša v Strupi .................. ,50
(ledvika ........................41
Helena (Kmetova) ____ 4u
Hudo Brezdno (II. zv.) ........ .35
Humoreske, Grotesk* In Satire,
V6Z8Q0
broširana ....................(Ml
Izlet gospoda Broučka ..........1.29
Iz tajnosti prirodo .............5(t
Iz modernega sveta, trdo vez.....1.60
Igračke, trdo vez. .............. l.ii
>'^očirano ..........••••...•• .Si
Igral ec ........................ .75
<iagnje .........................
Janko in Metka (za otroke) .... .30 Jernač Zmagcvač, Med plazovi.... .54 Jutri (Strug) trd. v..............75
brofi. • • • • •	*t*' • p
Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zreško*.
lepo veianlli .................Ii.—
Sosedov sin, broš................4i
6. zrezek: Dr. Zober — Tngomer
broširano ...................78
Juan Mfserja, povesti Iz Španskega
življenja ....................ii
Kako sem se Jaz »kftiT
(Alešovec; L zvezek	M
Kako sem se jaz likal,
(AleSovec) II. zv. .......... .ii
Kako sem se Jaz likal,
(AleSovec) III. zTezek .........60
Korejska brata, poreet is mislJonov ▼ Kore.U .............. JI« j
Kmečki pni t, trd. rez. ..........1.20 j
Kmečki punt, bro§. ............ 301
Kujiga o Džungli .............. .80
Krvna osveta .................. J5
Kuhinja pri kraljici gosji ncild FšaJ se je Markaru sanjalo ...... JS5J
Kralj zlate reke, Črna brata ... M
#r■	■	te r, v
f
i Kratke povesti o Antekristn .... JZ5
Kaz^ikl .........................80
■	Kmetske povest, trda vea.......1.—
1 Kraljevič berač ................. .30
Kriiev pot, rotnan y Bar) trd. vez. 1.10
* Križev pot p:itra Kupljenika....."30 j
Kaj se je izmislil dr. Oks.......45
1 Kapeianova bvi ................ .75
Levstikovi zbrani spisi ...........i«
j' 1. zv. Pesmi — Ode in elegije —
) Sonet je — K> mu nce, balade ln
legende — Tolmafi (Levstik- ...7»
2. rv. Otročje Igre v pesencah —j
Raz?itne poezije — Zabavljice
►	In pu.;ice — Jeza na Parnas — I^jud*ki Glas — Kraljedvorski r.ikopis r— T^lmaC (Levstik).. .7«
;	trdo rez ..100
5. zv. Slika Levstika ln njegove
i kritike in polemike.............1 i
Ljubljanske siike, —Hišni lastnik, Xrgovee, Kup'ijskl stražnik, U-{ radnlk, Jezlč-ni dnktor, Gostllnl-Cir. Klepetulje, N&takarca, Duhovnik. itd. ................... .i®
Marjetica ...................... .50
, Mladi gozdar, broS. ............. JS«
I Moje življenje ................. .75
i Mali Lord .....................
I Miljonar brez denarja ......... .75
Miklova Zala ...................50
, Mrl v o mesto ...................75
\\
>IaIo življenje ...................iS
I Maron .krč-jacjkl de^ek Le Llba-
I! nona,............................25
Mladib saiiikrmei.-.F lastni živo-
)	"Ll^JilS «.••*••**•»••«*•« m m m m * m • m + C
' Materina žrtev ................. ,f§
» Mislerija, i man ...............1.10
i i Mlinarjev Janez .................5?»
' Muftuliiio .........................4£
f\l Gostač ..................«>5
■	Siali Klatež ......................75
(Mesija ...........................
Malenkosti (Ivan Aibreebt) ......J£5
^llaoim »ireem. Zbirk* povesti za
slovensko mladino ............ .25
i
I Morski razbojnik ...............G0
; Merski	.....................80
Mož s ra lr^iino dušo ...........1.—
j .Na valovih južnega morja ....... .38
Ns različnih potih .............4®
Notarjev 11 os, humoreska ........ «35 j
j Narod ki izndra................. .4©
Naša vas. 1. del, 14 povesti ......
/Naša vas. II. del 9 povesti....... JI5
i i Nova Lrotiks, trd. vez............79
| Naša leta, trd. vea................Bi
t brosir&no	r ■ *6y
j Na Indijskih otoKih.............. .3«
j Naši ljudje .....................-10
j Nekaj >z rusIie ijrJdvicc.........35
j Nihilist ..........................4€
(Narodne pripovedke za mladino.. .4i
1 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih o.-<hodov blvSe-ga slovensiioga polka ........IJ19
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka JK
Onkraj pragozda •.................SO
Odkritje Amerike -.............. .»50
Fasti in zanki .................23 !
j Pater Kajetan .................. 1.001
11'apižinja Fausta ............. .-..l.COj
iFing^inski otok ..........-......60
Povest o sedmih obešank.......50
Pravica kladiva ................ .51
Pabirk is Roža (Albrecbt) ......JC3
ParISkI
Petelinov Janez ................ 75 i
Prihaja«, povest ................Ji
Povesti, Berač s siopnjie pri bv.
. Rokn .........................Ei
! Požiga!e« ........................21
Po struni klobuk .................35
j Po! litra vipavca ............... .50
Plat zvona ..................-.....40
' Po stran klobuk.................35
Pri stricu .......................66
Prst božji ..................... .30
1 Praprečanove zrodbe .............25
Patria, povest iz irske junaške dobe .30
1 Po gorah iti dolinah.............SO
I
Pod krivo Jv-pio. Povest Iz časov ro-i kovnjačev na Kranjskem ...... .34
Poslednji Mehikanec .............Si
Pravljice H. Majat ..............Ji
Predtriani, PreŠern in drugi svetniki v gramofonu ..............25
Piigedbe čebelice Maje, trda vez .. l.ii
Ptice selivke, trda ve« .......... .75
i Pikova dama (Puškin) ...........Si
i Pred neviLto .................... Ji
i Pravljice (MilCinskl) ..........L—
Pravljice in pripovedke (KoSutnlk)
1 7-V P" A v	JŠ
2. arvez-k -..m- ....«.....4i
. Popotniki ....................... .it
1 Poznava Boga......\............Ji
1 ifhi ...................... . . . M
Povoden j........................ Ji
Praški jndek .....................29
Prisega Huronskega glavarja .... .SO
Prvič med Indijanci ........... Ji
' Preganjanje indijanskih misjoaar-
Jev ...........................Ji
Rinaldo Rinaldinl .............. Ji
Robinzon.......................... ,6i
Robinson (Crusee) ..............1.—
Roman treh src ................1.50
Rablji, trda vea .................75
1 Rdeča
megla .........................751
Revolucije na Portugalskem.....JO
1 Remantiene duše (Cankar > ......J)i
Razkrinkani Habsburžanl....... Ji
Roman treh src ................1.30
Roman zadnjega cesarja Habsbur-I iana .........................lJi
>	I Rdeča lu bela vrtnica, povest .... Ji
»j Slovenski šSlJlvee ............. -,4i
) - Slovenski Robinzon, trd. vea. .... .75
1 j Sunešk! invalid ............... J5
M Skozi Hm« Indij« ..............Ji
» Sanjska knjiga, mala ............ M
i Sanjska knjiga, nora velika	Ji
Sanj^ka knjiga Arabska .........1.5i
Spake, humoreske, trda vez....... Ji
Strahote vojne ...................50
Štiri smrti , 4. zv.	...35
Skrivnost najdenkc ...............50
Smrt pred hišo ..................65
Stanley v Afriki ...............50
Strup iz Judeje..................75
Spomin znanega potovalen........15©
Stritarjeva Anthologija, trda vez .. .00 Stritarjeva Antholotfja. bn>3. .. .8i Sisto J?esto, povest iz Afcrucer .... JZt Sin m.-dvedjega lovca, Potopisni ro-
...........................89
Stric Tomova koča ............. .53
Študent raj bo, V. zv........... ,35
Sveta Genovefa ................35
Sveta Notburga................... .55
Srfdoziniei, trd. ves. ............ !ii
...........................
Splsjc. male povsetl ..................35
Svitiinje (Govekar) ............1,00
>tezo-Iedec ......................30
Šopek Samotarke ...............
Spomini Jugoslovanskega dsbro-
volea, 1911—1918 ............ 1.25
Slike, Mož s sa?trgzno dušo .... 1.—
Sv* ta noč .....................3f
Svetlobe in Bence .............. lj»i
SHAIiESPEAREVA DKLAi
Machbet, trdo vez. ..............Ji
broširano.....................7f»
Othelo ...........................if>
Sen Kresne no« ..................7«
SPLOŠNA KM2NC4;
St. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena uda, livirna povest, ioi str.,
hroSlrano .....................jj,
Št, 'J. (Rudo MurnikV Na CJrdu,
Izvirna j»o\^st, 1SI str., broš.....50
št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska urama v 4 dej., brož,
105 strani .................... .35
Sc. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, Izbrane pesmi, 1S4 str.,
broširano ..................... jf
Št. (5. (Fran Mllčinskl) G xipod Friu'din Žolna !n njegova družina, veselomodre črtica I., 72 strani, broširano ..............
'-t. 6. (Lndlslav Xo~ak> L.!ubo-sumnost, veseloigra v enem de. Jaiiju, poslovenil Ur. Fr. Bradač, •ID Btranl, broš................2$ j
St. 7. Audersonove pripovedke.
Za slovensko mla-Mno priredila Uvva. Ill etr.. brofe...........J55
Štev. 8. Akt štev. 113 ..........7,V
Št. 9. t Cniv. j ,-of. dr. Franc Weber. 1 Problemi sodobne filozofije, o47 sItmuI. bro3............76
Sr. 10. * Ivan Albreht). Andrej Ternooc, relijefna ka^katurs i«
miuul< sti. 55 str.. broA.........J5 j
St. 11. (Pavel Goli. Peterčkove
poslednje sanje, beliču;! povest
v 4. ehkah. S4 prr.. broš. ______iS
ši. 12. (Frcn Milčinski) Mogočni prstan, nar xlna pravljica v 4
dejanjih, in s r.. broS. .........J4
Št 13. (V M. «.iar>in) Nadežda -i Nikolajema, roman, poslovenil ,
U. žun. 112 str., bro5............SI
5t. 11. (i»r. Knrl EngliSt Denar, narodno-go?p<idarski spis, posl<>-venll dr. Aibln O^ris. 236 str..
bro3...........................8f
St. 113. Edmond in Jules de Gon- ' court, Renee Maui>erln, prevel
........... « ....... .40
St. lfl. (Janka Samec) ZivijeDje,
pesmi, 112 str., bro<?............45
Št. 17. (Prosper Harimee) Verne dus^e v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str............i .36
Št. 18. r Jar osi. Vrehlleky) Oporoka lukovskega grajšeaka. veseloigra r enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradae, 47 str., broS. .. .25 St. 10. iGerhart Haui)traan) Potopljeni zvon. dram. bajka v pe-tili dejanjih, injsiovenll Anion
Funt t:k. 124 str., broS.........JO
St. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in iLomurasakl, japonski roman, la Če>ine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..............43
Št, 21. (Fridolin Žolna'; Dvanajst kralkočasnih zgodbic, 11-, 73 str. brog. .........................23
Štev. 21 (Tolstoj) Kreutzerjeva
sonata ...................G0
St. 23. (Sophokles) Antigone, Žalna isra. poslov C. Golur, 60 str.,
broširano.......................39
Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 3P5 str..
Št. 25. Poslednji dnert Pompeja,____
II. del ......................J»
Št. 20. (L. Andrejevi Črne ma • ske, poslov. Josip Vidmar. 82 st~,
broš............................81
Šfc. 27. (Fran Erjarec) Brezpo-slenost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broa. .....J5
Št. 29. Tarzan sin opice ........JO
St. 31. Roka roko ..............a
Št. 32. Živeti ..................Ji
Št. 35. (Gaj Salustlj Krlsp) VoJ. na s Jngurto, poslov. Ant. Dokler, 123 strani, broS. ..........Ji
•r. (Kpaver MeSko) ' Listki, 144 strani ...................«J
Št. 37. Domače i i vali .......... Ji
St.
S8. Tarzan in svet ..........1.— (
Stev. 39. La Dobeme ...........90
ŠL 46. Magda ................40
Št. 47. MisteriJ du5e............L—.
Št. 48. Tarzanove živali ........ J3
Štev: 49. Taržanor sin .........90
Št. 50. Slika De Graye ........1.5i
Št 5L Slov. balade in romance Ji
št. 52. Sanln ..................Ui
St.
54. V meteis ............ „ .L—
Št 55. NnmISljeni bolnik........JO
Št. m. To in onkraj Sotle------ Ji
ŠL 07. . Tarzanov« mladost .... M Št 58. Glad (Hamsun)	Ji
' ■ f Št. 59. (Dostojevski) Zapiski iz
mrtvega doma, I. del ........ 1.—
Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski iz
mrtvega doma, II. del.......L—
št. 61. (Golar) Bratje in sestre.. .75 Št. 62. Idijot, I. del. (Dostojevski).90
Št. 63. Idi jot, II. del ...........
Št. »14. Idijot, HL del ..........M
Štev. 65. Idijot, IV. del .......Ji ,
Vsi 4 deli skupaj............8.25
Štev. 66. Kamela, ek„zi uho šivanke, veseloigra........4?
Slovenski pisatelji II. zv: Tavčar:
Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni |
bog. Pomlad ............2.50;
Slovencu pisatelj: IV. zv. Podlim-barski: Potresna povest, Morav-si»e slike. Vojvoda Pero i Perica, Črtice ................2.50
Tisoč in ena noč, mala .........90
1
Tik za fronto ...................79
Tatič. Bevk, trd. ves..............75
Tri Indijanske povesti ............38
Tunel, soc. roman .............. 1.20!
Trenutki oddiha ............... JO j
Turki pred Dunajem ........... .30,
l ra z angeli ....................1.20 '
\ robcIin (Matielč) ............L25
Velika pratika Vodnikove druibe za leto 1927 ..................4§
V	gorskem zakotju ...............35
V	okl-jpiijakn okros sveta, 1 del... JO!
2. d l ......................£(] j
Veliki Inkvizitor ................1.— j!
\ era fWaldovai, brr.3?.___;.......35!
\išnjega repatica, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir a!i poganstvo I. zv. .. .35
V	pustiv je ila, III. zv..........35
Vrtnar, fRablndratb Tagore),
itiiu vezano ..................75
broširano ....................64,
Vojska na Balkanu, s slikami.....?5 ]
Volk spokomik in druge povesti. 1,—
Trdo vezano................ 1.25
Valelin Vodnik3 izbrani spl&i.....30 i
Vodnik svojemu narodu...........25
Vodnikova pratika 1. 1927 .......50
Vodnikova pratika !. 1928 .........50!
Vodniki in pr< poroki .............60
Vladka in Metka .................50 j
Zaroka o polnoči ...............JJ0
Zločin in kazen (1 knjigi) ......1.G0
/-misel smrti .................... .08 '
Zadnje disevi nesrečnega kralja .. .«4 ,
Za kruhom, povest ..........'.... .Sj
Zadnja kmečka vojska ...........751
Zadnja pravda, brog............. „5i :
Zgodbe Napoleonovega Iluzarja ..1.00, 'Zgodovina o nev:'Inem človeku .. .35i
; Zmaj iz Bosne ...................Ti !
! Zlatarjevo zlato ................. M .
Zs miijoni .......................ii
' Življenje slov. trpina, Jzhranl spisi
Aie^ovec, 3. zv. skupaj ........I.5t j
Zvesti sin, povest.................2A
Zlatokopi .....................M !
Ženini naše Koprnele.......... .45 '
Zmote in kouee gdč. Pavle.......45 I
Zlata vas .......................50
Zbirka narodnih pripovedk
I- del .......1................. .40
Zbirka narodnih pripovedk
Tl-del ...........................40
Znamenje štirih (Doyle) ...... J9,
Zgodovinske anekdote. .......... .Stf i
Z ognjeni in mečem •............3.— i
Zaroč'-enra, milanska zsodha iz 15.
stoletja......................3,—
Zsodhe zdravnilia Muznika .......70
Zvestoba do i;roba ..............1.60 j
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
1.	r,v. Vojnomir ali poganstvo.....35 :
2.	*v. Hudo brezdno ... .......85
3.	zv. Vesele povesti .. ........... J5
4.	zv. Povesti in slike ...._,.... ^ . JS
5.	7v. Študent naj bo. Na5 vsakdanji kruh .....................35
SPISI ZA MLADIKO:
(GANUL)
2.	sr. trdo zreno Pripovedke tn pesmi .........................
3.	zv. trdo rezano. Vsebuje 12 po-
^ * Sti	t S • • • a «
4.	zv. trdo vezano. Vseba.e 3. rc-vesti .........................»o
5.	iv. rdo v^iano. Mnskl brat......58
6.	«v. trdo vezano. Vsebuje 10 pojesti ......................... f®
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepeika; pravljiea s sliktint ____l.Ci
Rdeča kapica: pravljica b slikami 1—
SneguljCiea; pravljica 8 sllkiml ..1__
Mlada &reda................1.—
Trnoljiica, pravljica s slikami ....L—
KNJIGE ZA SLIKANJ® *
Mls d i slikar .....................71
Sliko iz pravljic .........................75
Knjige za elikanje dopisnic, popolna z barvami in navamltm;
Mladi umetnik ..................I.2i
OtroSki v 1 tec ...................1.5,8
Zaklad za otroka......o... ....-*..L20
I G E E :
Beneški trgovec. Igrokaz r n, dejasj.ii Cyrano de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo ve-mso •••••••»•••••••••■••*•««••
Edela, drama v 4. dej............60
[>2£rta. Semenj v PJebmondu, 4 dejanja ......v-............... .Si
Naši ljudje, veseloigra ln Ealjivl
prizori .....................40
Ob vojski. Igrokaz v Štirih slikah . Ji Tončkov^ Banje na Mildavšev večer, Mladinska Igra s petjem v
3. dejanjih....................Ji
B. tT. R. drar»»- - 3 dejanjih s predigro. (Čapek), vea. .......... .48
Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik care viae, veseloigra r 2 dejanjih .............a........ Ji
Veronika Desenlška, trda vea____1.5i
Za kriz in svobodo, Isrokaa v 5. dejanjih ...................... jj
Ljndskl oder:
4.	zv. Tihotapec, 5. dejanj .......Si
5.	zv. Po 12 letih. 4 dejanja ......
Zbirka gudskih iger:
Z naših gora.................... L—
3. snopič. Mlin pod ztmljo, 8v. Neža, Sanje.......................g«
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok ........Jfl
14.	snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica, Materin blagoslov .. ^fi
15.	snopič. Turki pred Dunajtm, Fabjoia in Neža ...............30
20. snopič. Sv. Just; Liubezen "Ia-rij šu"ga otroka ..............J«
PESMI IN POEZIJE:
Akropolis in Piramid? ...........80
broširano ....................80
Azazel, trdo \iz ................L—
Baiadf in romjnce, trda vez. 1.25
mehka vez. ................1.—
Bob za mladi zob, trda vez........40
(iregorčičeve potzije .............60
ioder; Pored narodnih pravljiv o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) —
Trdo rezano ................ .75 i
Kettejeve poezije, tr ia rez.......1.10
Kraguljčki t : aj ...............cr.
trdo vezano ..................80
Moje obzorje. (Ciangl) ..........1.251
Narodna p*-sn!:irira .............4(1'
Narcis 'Gruden), broš...........JO
Primorske pesmi, h;ruden- v z... .3t"i
Slutne (Albreht), br.is............30 j
Pohorske poti (Gb-er), bro5.-.....30
Pe.smi Ivana Zorni.iTia;
Originalne slovenske ppermt in Tirevo<ii znanih slovenskih pesmi
v nnjrleSeiol ..................1.25 j
Prešernove p<M'zije ..............€0
Oton Zupančič: —
C iciban, trd. v a .................50
Sto ugank .......................50
V	carje Vidove, trd. vez. .........90
Vijolica. Pesmi za milost.......60
Zvončki. ZMri;a p^nij za slovensko rulndino. Trdo vezano......90
Zl.itcroj;, pravljice trda vez......,60
;
PESMI Z NOTAMI:
MEŠANI in MOŠKI ZBGKI
Priložnostne pesmi (Grem) ......1.1® I
Slovenski akordi (Adamič) :
II. zvezek ...................75
Pomladanski odmevi, I. In II. zv.,
vsak .........................45 j
Ameriška slovenska lira (Hcimar) 2.—
Orlovske himne (Vodopivee) ____1.20 ]
10 moških in mcšauih zborov — (Adamič) .....................4Č.
MOŠKI ZBORI* Trije moški zbori (Paičič) —;
Izdala Glasbena Matica ...... .40
Narodna nagrobnica (Pavčič) ----aJ5 |
Gorski odmevi (Laharnar) 2. «v.. .15 i
SAMOSPEVI;
Nofne pesmi, (Adamič) ..........1.23
Stirji samospevi, izdala Glasbena Malica ........................45
MEŠANI ZBORI; Planinske, H. z>. (Laharnar) .. .43 Trije mešani zbori, izdala Glasbena »Matica .....................42
RAZNE PESMI S SFREMLIEVA, NJEM:
Domovini, (Foester) ........«... .4#
Izdala CGlasbena Matica. Gorske cvetlire (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvosp"v .......................20
V	pepeluični nuči (Sattner), kan- _ ! tanta za soli, zbor in orkoster. Izdala Glasbena Matica .......75 j
Dve pesmi (Prelovec), za moški
zbor ln bariton solo ..........J20
Uiipkti (Grum). Učeni Mihec, — Kranjske šege in navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1,00
Kupleta Kuza-Mica (Parmr.) .....40
Naši himni t'Marold), dvoglasno b spremljevanjem klavirja .......15
PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ....2.59 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSlč) 1., 2., in 3. zv. skupaj .................. 1.—
Slovenske narodne pesmi Benečije
(Orel) .......................45
mvnik), 3 zvezki skupaj.......D§
Slavec k, zbirka šolskib pesmi —
MALE PESMARICE:
Št. 1. Srbske narodne himne.....13
st.la Što čutiš, Srbine tužnl .... .15
Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15
t. '.». Pogled v nedolžno nko .... ^15
št. 10. Na planine ...............15
Št. 11. Zvečer ...................15
Št. 12, Vasovalce .............. .15 !
Narodne pesmi za mladino (Ži-....
(Medved) .....................23
Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30
Narodne vojaške (Ferjaniič) -----30
(Pregelj) ..................LOO
Lira, srednješolska, 2 zve«Ka skupaj ...........................2.—
Troglasni mladinski zbori Mešani in moški zbori. (AljaS) — 3. zvezek: Psalm U.8; Ti veselo poj; Na dan; Dlvna noč.........48
5.	zvezek: Job; V mraku; Dnevs nam pripelji £ar: Z vencem tem 'ovenčam slavo; Triglav........48
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sre-ta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo .........41
7.	zvezek: Slarček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri sradbl; Pri mrtvaškem »prevodu: Geslo .48
8. zvezek; Ti osrečiti Jo hotl (me-San zbor) ; Ti osrečiti Jo hotl (moški zbor) ; Prijatelji ln senca (mešan zbor) ; Stoji, solnčlce stoj ; Kmetskl bt£I .............ii
CERKVENE PESMI:
Domači glasi, Cerkevene pesmi za
mešan zbor ................
12. Tantum Ergo. (Premrl) Masne pesmi za mešan zbor. —
(Sattner) .....................Si
Slovenska Sv. Maša. za mešan
zbor, s spremljavo or*;elj ......J>i
12 Pamre Lingua Tantum Ergo Ge-
nitori. (Foerster) ............. ,6i
12 Pause Lingua Tantum Etgo Ge-
nitori. (Gerbic) ..............^i
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast
srcn Jezus vm. (F. Kimovee).. XI Hvalite Go>poda v njegovih svetnikih. 20 pesiol na čast svetnikom, ( Premrl > .................49
10 obhajilnib in 2 v Čast presv. Sr.
ru Jezusovemu. (Grum) .......33
Mis.ša io hi norem St. Joseph! —
(Pocaeknt*) ...................41
Litanije presv. Srca Jezusovega
(Foerster> ..........................48
Oremua pro Pordifice.............10
K.vrie .......................... .60
K svetemu Rešnjemn telesu
(Foerster) .....................
Sv. Nikolaj ............ ........,6i
KOTE ZA CITEE:
Buri pridejo, k »račnica...........25
Slovenski citrar. (Wilfan) .......25
Sarafan. Itu>ka pes.ui. (Wilfan).. .23
NOTE ZA TAMBUKICE.
. Slovenske narodni pesmi za tambu-raiki zbor iti petje, t Hajuk \ .... l-3i Boni šel na pian.are. p. Ipurl elov.
nar. pesmi. (Bajuk) ............1.88
Na Gorenjskem je fletno........ 1.—
i NOl E ZA GOSI.I S SPREMLJEVA-I VANJEM KLAVIRJA: Uspavanka.............-....... ."i
NOTE ZA KLAVIR:
Albinu evropskih in ameriških
plesov (Li-jak) ......... 1.00
Ljubavno blebetanje. Polka mazur-
I ka, (Jakl> .....................49
Primorski odmevi. Fantazija. —•
(Breznik) .....................58
Mabel. Intermezzo. >(AIetter) .....20
At a Peujjuin's Picnic. Irtermeazo. t Alctxer) ......................28
RAZ GLEDNICE:
Zabavne. K.-izII^dq, dn> at .......4i
! Newjorske. Različne, dueat.....48
] Velikonočne, Laične in novoletne
I ducat ........................ ,4i
Iz raznih slwenskitr krajev, dmat .40
' Narodna uota, ducat .............4«
posamezne po ..............t J3
i -Zemljevidi:
j Zemljepisni Atlas Jugoslavija ,...1.80 i Stenski zemljevid Slovenije na močnim i»:ii«iijp .s piatnejiimi
Zemljevid Ju?roslavije ...;.........30
Zemljevid: Slovenske dežele in
Istra ........................
; Pregledna Karta Slovenija .......10
I Pokrajni ročni zemljevidi:
Gorenjska ................... ■ .30
Slovenske (iorice, dravsko ptnj-....
sknpolje ...................:,{)
Ljubljanske in mariborske oblasti .30
Pohorje, Mozjak ...............30
Celjska kotlina. Spodnje slot en-
sko po^a\ je .................rili
Prekmurje in Medumurje ,.-.. .:J0 Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje. /10
I Canada ....................40
Združenih držav, veliki...........4i
Mali .........................15
Nova Evropa ...................M9
Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas, Kentuckv in Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki \>o.....23
j Zemljevidi:
: Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, We«' Virginia, Ohio, New York— vsa.
ki po ........................
Velika stenska mapa Evrope .. 2.t)i
Naročilom js priložiti denar, bodisi v gotovini, Monty Order ali poštne encimke po 1 al 2 centa. Č% pošljete gotovino, rekomandirajls pitfno.
Ne naročajte tnjig, lalerih n4 i ceniku.
Knjige pciiljam* poštnino proste.
"GLAS NARODA"
S3 Cortlaadfc St., York
BO JAKI, NAitOSAJTZ SE H« "GIAS NARODA", NAJVEČJI 8LOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH.
I PRAV VSAKDO — |
X kdor kaj išče; kdoi I I kaj ponuja; kdor kaj J f kupuje; kdor kaj pro- S f dajal prav vsakdo ! M priznava, da imajo | I čudovit uspeH — i
MALI OGLASI i v^G!a. Ni r <>3^ |
I? O U C N E KNJIGE
i
MOLrryENiKi

PPN:
Olj A« X A ROD A 22. JAN*. 1929
KIP SLAVNE AMERIŠKE IGRALKE
ANDRE DE LORDE
SKRIVNOSTEN NAPAD
"Drago dete. o t v r»j i bcnkRiio-sti bomo razpravljali j>ri drugi priliki," je odgovoril gospod Tersae in odvel hčerko iz sobe.
"Ta otrok je bolj krščanski od tebe!" jc dejala gospa Tersacova.
* * In ti si bolj otročja od nje!" Je odgovori! gospod Tersae ter prijel za njeno ljubko belo ročico. ".Vujno potrebuješ pet tisoč frankov. Trenutno ti jih ne morem dati. A dovolim ti. da zastaviš svoje prstane, /a katere lahko dobiš več ko pet ti>oč frankov, m prvega j ili rešim iz zasavljainiee.'
"'Xe. ne." je razburjala gospa Tersacova, *'svojih prstanov ni dam. .Ve morem se ločiti od njih. niti ?? uro ne. Podaril si mi jih in meni so tako drag spomin." Položila je dragulje in prstane v kaseto. Xat-» je odšla k prijateljici, nadejaje se. da dobi željeno vsoto o ! nje.
Mož se je čudil temu razburjenemu vedenju in mehanično odprl pokrov kasete, v kateri je ležal njen nakit. Ogledoval je lepo biserno ogrlico in jo tehtal v roki ko jo je hotel položiti na prejšnjo mesto, pa mu je padla na tla. Sklonil se je, da bi jo pobral in tedajci je zapazil, da sta se dva bisera razbila. Ves presenečen je strmel predse. Kako se morejo pravi biseri tako razbiti? Tesnoba in sum sta gn obšla; brez oklevanja je zgrabil kaseto in z 1 revi! k zlatarju. k.ter j1 bil kupil ves ta nakit.
"Vse to je imitacija, dragi go-snod. Pri meni tega niste kupili!"
Odtod tedaj njena osuplost! Zamenjala je bila bisere in dragulje? pQrabila denar v dobrodelne namene in sedaj se ni upala priznati možu resnice!
Tersae je hitel domov in si spotoma izmišljal razne izgovore, da bi ji olajšal muko priznanja. A Iren • še ni bilo domov. "Kako dolgo je ni!" je pomislil, ko je ura odbila osem. Xjegov nemir se je večal z vsako minuto.
Tedajci >o se odprla vrata, začni i so se klici V sobo sta stopila dva stražnika in položila gospo Tersae o vo na posteljo.
Kakor i/, uma je plani! k nji. Stražnika sta ga miriia. "Ni kake nevarnosti ni gospod! Nekdo jo jc udaril s palico po glavi in.... — "Zdravnik, ki je prišel je priporočil poj>oln mir. dokler ne po-
neha groznica. ki je stresala njeno telo.
Tersae je gledal ženo. Vsa tuja se mu je zdela. Premikala je ustnice in nnekaj jecljala.
"Kaj pravi?" je vprašal zdravnika.
"O. to ne pomeni ničesar. Rle-de se ji," je odvrnil zdravnik.
Tedajci se je bolnica vzravnala in s hripavim glasom zastokala:
"Jaz vem. dragi....	storim,
kar hočeš...."
Zdravnik je zgrabil gospoda Tersaea za komolec, da bi ga odvel iz sobe.
"Xe. pustite me! Vse hočem slišati." •
Tn Irena je nadaljevala z ihte-Čim glasom :
"Le tepi me.... samo ne zapusti me.... Ljubim te dragi, ne morem živeti brez tebe.... denarja hočeš? Nimam ga. Xič mi ni hotel dati. Rot'm te.... ne zapusti me. .. O. da bi imela vsaj še svoj nakit.... a rse sem že prodala zate.... Tvoja pisma, dragi.... spet in spet jih či-tam.... Ski la sem iih v molitve-nik...."
Komaj je bila izrekla zadnje besede, je že Tersae planil k njeni nočni omarici, vzel mol it ven i k in našel pisma — pisma, polna strastnih besed, moledovanja in groženj.
O poteke I se je kakor pijan. Ona ? Xjegova svetnica, mati njegovega
KAPITALIZACIJA OBRESTI PO
m
S 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na —
- "SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
od 4% na 4y2%.
Iv vlogam se bo pripisalo sedaj %% več obresti na leto od glavnice in tudi od medtem polletno prinisanih povišanih obresti.
Za primer navajamo obrestovanje vloge od $100.— da se vidi naraščanje vloge po 4% in po 4Vs% obresti:
vloženo
vloga z obrestmi v: 5 letih 10 letih 15 letih 18 letih
4% $100.—
41/2% $100.—
$121.84,	$124.78,
148.40,	155.71,
180.80,	194.32,
203.54,	221.99.
Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po 4'/2% pa v 16 letih. Kdor hoče podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po 4Vžs%.
Povišani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnosti najboljša inieijat^va za redn0 štedenje. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira Aive vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodočnost
SAKSER STATE BANK
82 Cortlaiidt Street	New York, N. Y.
otroka ?
"Doktor, joj. ne morem je več poslušati. Dajte ji morfija, da bo molčala!"
"Morfija v tem stanju? Povsem nemogoče! Najmanjša količina bi bila smrtonosna. Saj ji bo kmalu odleglo in jutri bo zopet zdrava. Lahko noč!"
Ko je zdravnik odšel, je zgrabil Tersae vsa ona usodepolna pisma in jih sežgal. Mirno je stopil k majhni omarici, vzel m u-fij in dal ženi injekcijo, ne da bi se mu tresla roka.
Bolnica se je takoj pomirila. Držal jo je za roko in čutil, kako nojema žila — čutil, kako se je u-stavila....
Sklenil je njene roke ter položil vanje majhen križec. In ko ji je tako gledal v pokojni obraz, je zdajci vzkipelo v njem :
"O. podla pustolovka!"
Tedaj je Jeanne odprla vrata, da vidi, kako je z materjo. Ko je zagledal Tersae svojo ljubljeno hčerko, se je zdajci začutil mirnega in trdnega.
"Jeanne", ljubljenka moja, bodi močna! Poljubi svojo dobro mamico!"
AMNESTIJA ANGLEŠKE KRALJICE
Te dni je izšel v Londonu službeni spis, s katerim se odpušča smrtna kazen krotilcu slonov San Dweju in se mu mesto smrti odreja 201etna ječa. Amnestija nasi podpis kraljice Mary, ki je prvič v svojem življenju podpisala tovrsten akt. Podpisala ga jc kot namestnica »svojega kraljevskega soproga, ki leži bolan že sedem tednov in ne more vzeti peresa v roke.
Podpis kraljice Marv je pomemben ne le radi tega, ker je bil prvič postavljen na tako listina, amrpak tudi radi tega. ker se izza časa kraljice Viktorije dogaja prvič, da je podpisala državno listino ženska. Če nedavno se je namreč v angleški javnosti razpravljalo, če ima kraljica takšno pravico priznal, čeprav pravijo tenkočutni jurist i, da je kraljica Mary juri-dično vzeto samo "soproga angleška kralja,'* ne pa tudi angleška kraljica, kar seveda res ni-eno in isto.
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
POJUKION LAWOUAQI INFORMATION SSRVICE — JUGOSLAV lUNEAV
LETNO POROČILO GENERALNEGA PRISELJENIŠKEGA KOMISARJA.
Ethel Barrvmore je napravil "zna li kipar A. Stirling ('alder. Na desni je igralka.	*	' v
Jugoslavia irredenta.
VSEBINA:
Jugoslovanski motiv
Koledarski del
Denar, ki dela predsednike
Pes
Deset eksperimentov, ki so
pretresli svet Sovražniki športa v starem veku
Izfnbljena Kolumbina Thomas Alva Edison Poganka
Nov trinmf človeškega genija Sočivni vrt tekom poletja L e k
Možje, ki kopljejo premog Trideset let Mozambiqija
Vročinski rekordi prejšnjih stoletij
Granate Iz vsemirja
Ford in njegovi delavci
Mrtvi v vinogradu
Zakonsko pravo v Združenih državah
Saj % ne Izplača
za leto 1929
CENA 50 CENTOV
GLAS NARODA. 82 Cortlandt St New York
VSEBINA :
Iz zgodovine polarnih ekspe-dicij
Z letalom preko Severnega tr-
__ 1 *
>■ h* lova hlamaža
Novci in papirnati denar \ Združenih državah
O dednem pravu in zapuščinskem davku
Ivan Zonnan
Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozemci in lovsko pravo Žena in mati v zgodovini Kakšna razlika Potovanja v Evropo
Cvetke z livade za mlade In stare
M i
Najvišja poslopja sveta
Šalilvke in zbadljivke
Koliko prednikov tea vsak človek
j KRATKA DNEVNA ZGODBA
"Ali mi lahko daš p*t tisoč frankov '
Žt- spet, draga Irena."' " Potnem jem jili v dobrodelnem namen«-. Te prošnje mi vendar ne, ho« odbil!"
" D 4>ro srce imaš in vse bi žrtvoval za siromake, a vendar ti to p«>t ne morem nčesai dati." " < ili. .. dragi.... ljubi.... ! " "Mnogo .sem ti že dal ta mesec. Tvoja dobrosrčnost mi je '.e' izpraznila vse žepe. "je rekel iro-i ;»od Tersae na pol za šalo na poli resno. Xjtgova /ena, ki je mnogo' potovala posvetu in vselej za dalj) časa '»stavila m o/a samega, se ir' bila v zadnjem času v.>a posvetila neg« siromakov, (» »spod Tersae j. : ljubil svojo ženo nad vse. Njena; lepota ga je omamljala in obože-j val joSpe zaradi njene velike do-J brote. Dajal ji je denarja, kolikor je hotela. A danes ni mogel ustreči njeni želji, zakaj vsota se mu j.- zdela dokaj visoka. Bil je imo-vil. t od ;e imel je se hčerko, ki jo je Ijubj! in za kapro je hotel varčevati, da ji pripravi lepo bodočnost. "Da sva sama, ne bi niti trenutka pomislil, a t&ko morava skrbeti tudi za Jeanno!"'
St irinastletna Jeanne, plavola.ska z velikimi sanjavimi o'mi. je slišala i/^tovc besede in se oglasila:
"Nočem biti vzrok, da ne da? mami denarja za siromake. Ničesar ne potrebujem, saj pojdem v
samostan!"
*
SBorite se influenci
Bo«:itc pripravljeni, ko skuša na-; ii-.lluvr.ia vas in vašo družino.
.■■!i.'liv.;,. u.'!c navadnih prctila-i t n kašljev, bolrCin v prsih, r U-i'u ter lplvšito uneto grio. Poskrbite za. 10 brc; zamude.
SWierri v vasi družini nai bi se vr le:..; ramami FAIN-EXFEL-LLRJEM. ]' >"etno v slučaju utrujen- sti in l-o'.ectn. Paiit>- na moicrc i pr — mo-'rio zdrgtsitc podplate in I reobujte nogavice.
Lažje je preprečiti kot ps idravid.
Vi!edte®» ii.iejre vr.ino donva stet- 1 Imijj PAIN-EXi-ELLERJA. Od-j-r.ivi mu-kularne *Lodljajc_ in boleti if. Vej kot O0 let star in v rabi
■L	svetu.	_
H V dveh velikostih, 35 in 70c. |H
Bb Vai itkzmzr bo priporočal Mm
i;ain-e::peller. BfE ^	/.t„«w„
mm ruHKMTFutco. M
fflKiU c	BflOOHUVN, h.v?
>" '"O dalo «lob i i" ka 11 os n:» razpeea-vati |i » urijentskih in drugih trži-seih .' Desetina v-eg.i pivbivaLtva v Italiji je zaposlena v industriji, j Za Jtalijo je *o veliko Sedaj naj bi se število še poninož lo z industrijami v Trstu. Značilno, da g >-vore samo s;»lošno o industrijah, kake vrste naj lji >e uveille. pa ne vedo povedati. Goriško indu.stri-ja'izirajo že d»set let. Rezultat je ta. da danes š" podgorski I>run-ner sili v Tržič!
II / ratsko st in» m'irt r S* h ju
na pošilja ver. i> » milosti božji in volji italijanskega naroda. tia kvarne!-.-!:;* rivijero apostolov bal-kan:zma. sovražnikov latinstva. rimljanske c rk\e zastrupi je valcev ljudsk h luš. fanatičnih glagolja-šev. S»'daj je na Reki donta"-e semenišče z istr-kim škofom, ki pri-]iravlja in daruje rivijero domače dubovnike. vrle sotrudnik" pri vz-go j i ninožie. Se traja tu upornost kakega balkanskega duhovnika kakor je oni v Poljanah, ki se še vedno no" - poslužiti latinske li-turgije. ali š" slabši je oni v i\I >-ščenicali iz -Tugoslavij" "1111 crog-iv »linr:,"" kateremu se ne more fM'-i-tati. da ne vrši dolžnosti jugoslo-venskega patrijota z gorečnostjo, ki bi bila morda na mestu v delovanju v njegovi domovini.... " Piccolo" piše tako. dostavljajoč, da se bo kmalu vs < korenito izpreme-nilo, to je. da se (pripravlja na hrvatsko in slovensko duhovščino ofenziva ki jo prežene iz cerkva ob kvamerski rivijeri.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA NA JVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V A VEM KI.
Pri financ nt m nn'nistrsf ru r Rimu
ležijo številne prošnje- z itoriškega za pr."zna nje vojne odškodnine optant im iu nujne prošnje, da bi se odpisala bremena, ki so padla na mno«e posestnike pri obnovi domov, ko so zadruge dobivrde nakazila. pa so se dela po krivili manipulacijah zaključila z obteže-njem lastnikov, kakor je v.-e to točno dognano. Zavod, ki je financiral obnovo, izkazuje napram takim žrtvam velike terjatve. V finančnem minLvtrštvu zavlačujejo vso stvar. Fašistični voditelji v Gorici obljubljajo, da bod - re za-d"ve ugodno rešene, to la prizadeti dobivajo vtis. kakor da bi bilo gospodi v Rimu ,najljul*še. a ko bi škoilovanci lepo mirno sprejeli krivična bremena. Kdor omaga pod njimi bo s{ i) drfbro delo za laškega naseljenca !
i
O i uri lust njalizaciji obmejnih pokrajin
so napisali laški listi že nešteto člankov. Sedaj imajo polno opravka z industrijsko cono v Trstu, ki naj i * i nadomestila :zgubo pristaniškega prometa. Ali industrijsko cono v Trstu, ki naj bi na-dom-stila izgubo pristaniškega prometa. Ali industrijske cone imajo tudi druga pristanišča in za Trst pride pred vsem v poštev beneška Mraghera. X; mogoče, da bo prospevala z novim beneškim pristaniščem, z modernimi industrijskimi uredbami zajedno tržaška industrijska cona. Clankarji naglašajo, da ne gre za konkurenco na domačih notranjih trgih. Seveda ne. ali gre za konkurenco na zunanjih trgih, na katere bodo silili iz vseli industrijskih eon in ne 1° iz tržaške. Kaj pa naj izu-mejo tako posebnega v Trstu, da
ČITAJTE
Slov.-Amer. Koledar
V minulem fiskahiem letu, ki sej je zaljiieilo dne 30. junija 1928. -se j je priseljevanje v Zdniženie države zmanjšalo, l >d leta 1!»*24. kn je! stopil v veljavo novi priseljeniški j zakon, je t)il lani čisti porantek prebivalstva v-slad priseljevanja najmanjši; — znašal je nainreefi 2(i.27."> oseb proti 2K4.4M:i v letu i 1!'2T. To je preostanek priseljen-j cev odbivši izseljence.	j'
Leta 1!»27 (.t. j. fiskalnega leta do 30. junija 1M27 je šf -vilo ino- ( zemcev, pripust'euiJi v Z Iružem .< države, znašalo "i38.001, od kate-rili je bilo 355.175 priseljencev in lOiprisel jeneev. Leta
pa jih je prišlo 500,631. namreč i; 307.255 priseljencev in 193.376 i:e priseljencev. .Vejrriseljenci so i.no-!" zenici, začasno priptiščei\i v Z Irti-žene države. Istočasno, ko je pri- v >eljevanje ]i?i Ho. jt- izs.-ljeva- : nje povečalo. V minulem fi-kal- i nem letu je odšlo iz Združenih držav 274.356 Ino zemcev napram 253.50s v fNkairiem letu 1927. 1.1 j. za 20.845 več.
\ajvei- rnoze.mcev je v minulem j fiskalnem l»-tu prišlo iz Kaiiade ;n ilehike. Kanada je nam poslala 73.154 priseljencev. Mehika p:i 59.016. Ali tudi ;z teh dv>di držav je .prišlo ilani manj ljudi kot let« !' {aiprej. Kar se tier Evrope, je pri-j šlo najve« priseljencev po redu i/.,' Nemčije. Irske. Velike Hritanije. 11 ali i je i;i škandinavskih držav. | l*o narodnosti so priseljenci v ; 1. 1928 klasificiram sledeče:
Meksikaneev 57,765, Xemcev 54.157. Ircev 3s.lf>3. Angležev 33.597. Škotov 23.177. Italijanov lS.74f). šiiandinavcev ls.664 in Francozov 17,963. Teh o-ein na-rodnrsti je dalo S5.3 odstotkov vseh priseljencev v lanskem fiskalnem letu.
Slovencev in Hrvatov je prišlo 93^ priseljencev in 909 nepri^e-Ijoneev in odolš 534 izseljencev in 441 ne-izseljeneev. Cisti prirastek bil torej s72.
Dalm; tincev. liosancev in Iler-eegovi:ev je prišlo 95 priseljencev in ISO .nepriseljencev. odšlo pa 3ftl izseljencev in 7f54 neizseljenccv. (li>ii pomanjkljaj S50.
Bolgarov. Srbov in Onogoreev je prišlo 531 priseljencev in f)fI4 np]>ri-seljencev. odšlo pa 1396 izse-' ljencev in 832 neizseljencev : čisti pojnanjkljaj je torej 1361. (Med neprise.ljence in neizs.djence spadajo tudi inozemci. gredoči na obisk v stari kraj oziroma povračajoči se Lz istega).
i
Po spolu je bilo leta 1928 več ; žens:k, kot kdaj poprej v tem razmerju. namreč 141.278 žensk na- • l>ratu 165,988 moškim. To dokazuje, da velik del imigracije obstoja iz že.n in otrokov, pozvanih od tukaj nastanjenih inozemcev. Drugi dokaz je veliko število žen in j otrok, ki so prišli kot priseljenci j izven kvote radi ameriškega državljanstva moža oziroma očeta. J Ta vrsta priseljencev silno raste, j Tako jih je bilo leta 1925: 7217 izven k vot.m'li članov družin, leta j
192«;: 11.154, leta 1927: 1*.5<)5 in v minulem fiskalnem letu: 25.700.
Deportiranih je bilo 11.025 ino-. zfuneev. največ v avgustu, potem v juniju. Število deportiranih je bito nekoliko manjše 'kot v prej-šnujem leni. Skoraj polovica vseh n->-eb i ."»:ji>7 je bila deponira-'!« radi nepoM.i vil -ga prihoda. 116."» pa zato. k«-r st> prišli z.aeasiio, p<i -.i dalje tukaj o-*ali Od ostf !'h j" bilo 1211 deportiranih koj kriminalcev. »>53 r;i li nemoralnosti in 07 iadi kršitVe narkotičnega za-kena. 959 je bilo deportiranih radi blazno* *i ali -labodu no-1 i.
Istočasno se je 1^.839 ljudem zabr.mil \*stop-v to deželo, skoraj vsem zat-o. ker niso imeli pravilne viz.e. I.,. i21fi7 teh je jKiskflsilo priti >kozi pristanišča, dočim ostali so okušali prihajati skozi kana 1-sko «j I i mehikansko mejo.
NAJVEČJA LOKOMOTIVA V EVROPI
Pr«"-*! nekaj dm vi si je avstrijski min sfer za trgovino in obrt dr. Seli ur ff, na dunajskem vzJiod-nem kohwlvoru oghflal novo orjaško brzovozn . lokomotivo, ki je bita zgrajena za promet na avstrijskih zveznih železnicah. Lokomotiva ni samo največja v Avstriji, marveč v obči- na kontinentu in daleč prekaša vs - dosedanje stroje za brzovlake. Xova lokomotiva bo lahko vozila /. maksimalno brzino 110 km na uro. v primeri z dosedanjimi stroji, ki so dosegli ^e 90 a'i kvečjemu 100 km brzine. Lokomotiva lahko razvija 3000 konjskih sil. kar popolnoma zadošča. da more z omenjeno brzino vleči 550 do 660 ton t- žke vlake. Od uvedbe te lokomotive si obetajo. da bo moči trajanje vožnje na nekaterih progah zelo zmanjšati. Računajo, da bodo semo na progi Dnnaj-Salzburg prihranili nad eno uro vožnje. Preden pa bodo nove lokomotive uvedli v i redni premet, bo« treba še izboljšati gornji ustroj železniških prog: stare tračnice zamenjati z novimi i močnejšimi in položiti nove jira-ge. Ko bodo v nekaj letih vsa ta dela narejena, si 'inženjerji obetajo, da se bo avstrijski žtlezivški promet povzpel na tako višino, da bo lahko služil za vzor ostali Evropi.
KONCERTI ANTONA ŠUBELJA.
27.	jan. Denver, C'olo.
3. febr. Collimvood, O.
5. febr. Cleveland, Western Re-.erve University.
17. febr. Detroit, Mich.
23.	febr. Johnstown, Pa.
24.	febr. Aliquippa, Pa.
28.	febr. Hartford, Conn.
3. marca. Milwaukee, Wis.
GLAS NARODA. 22, -TAX. 1<»20
Samotar iz West Enda.
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za "»IU Naroda" priredil O. F.
Ep)	(Nadaljevanje.)
Kontrast med takrat in . edaj jo je močno zadel. Spomnila se je Elizabete, kot ji* bila onega dne, — gracijozna, smehl ja joča se o-bcrna moškima, možu in sinu. ki sta jo oba oboževala. Sedaj pa je c v. al a tam le vidika, prazna hiša in samotna postava na stopnjicah, z bled xn obrazom in listnicama, ki so se le formalno smehljale.
E! /.bt-fa -e je vrnila v hišo, ko je izginila kara krog ovinka. Za trenutek j** čutila dvojno tnjukost.
Drug /ji drugim, mož. sni in ženska, katero s.traf?tno ljubil in 1'iitero je /.>•!• la v .leti knt njegovo ženo. — so odhajali, zahtevani od nt u>;.ii!,'t-nih zahtev blaznosti ljudi, imenovane Vojna.
15.!r» jt> pa ;■(- več. pred kar je morala stopiti. Bila je po7>olna propast \r>«di upanj, poraz \ >eh njenih na|>o?*ov. Prizadevala se je z > - !o, da zagotovi srečo Tima. Da doseže to. je raztrgala zaveso jretekk-Ti, proglasila era mot o moškega ter strmoglavila v prah novo ž vijt nje, katero je zgradil in ž njim j" šJa tudi vera ženske, ujmo zaupanje in njena sreča.
Vse Je biio tako brtf&ofktnol Dvoje življenj uničenih in nakupna o-na plaeaua r% olzami krvi! In koncenikonea je bila sreča Tima tako neizprosno oddaljena in preko dosege, da je ni pospešil niti potok nesreče\ K! i /m be? a je zajnan kiu}K*eva.la svojo dušo!
V saraot:, v kateri jo je pustila vojna, je spoznala to in ker je bila drugače /"o-ii^ka nežnrh in velikodušnih impulzov, je trpela v -[»"/.nanju pokvarjenih in uničeni;) življenj, za katera je biia odgovorna.
Ne, ■»bi drugače naKiopila, če bi -e ji zopet nudile iste prili-! «>»i.t ni ž«"Ha raniti ljudi. a primit i v-ni, materinski instinkt, ki ..»< !n: bistvo nj< 11 * življenja. ji> je zasleipil za zahtev drugih, če se te zahU v<* nasprotno reagirale napram njenemu sinu.
Le sedaj, v trpkosti poraza, ko je zrla nazaj na polnočni sestave,,; /. (»a tli Tri utoni, se je zavedla nekega bolcKtnega odj>ora. Xi i i!a prijt tna stvar zasaditi nož v staro rano. Tudi to je storila radi Tima. In«'ljenje tega je bLIo le to. da je Garth trpel i»o nepotrebnem — in brezkoristno!
MU ila je. da i>i vprašanje le med njim m njenim sinom in ker - ■ ;e n,i u duh koncentriral na to idejo, je pregledala možnoist kake-] h drugega izda. Sprejem nepričakovane posledice pa ji je bil vsi-l>u Sara se ue'bo sedaj poročila z nikomur! Elizabeta je spoznala, da so bili si njeni napori bretzuspešni in zaman.
Na višja trpkost pa je tičala v -dejstvu, da je ena dolžno Trenta tribut molka glede preteklosti.
Eno in trideseto poglavje.
ŽAREČA PEČ.
Ko je zavzela Sara svoj sedež na vlaku v Monk sli a ven se je za-vedla čudnega majhnega občutka, ki je lasten potnikom, ko vidijo prve fainilijarne prizore, iz katerih m> bili pregnani.
K<*!iu:j je mogla vrjeti, da je poteklo komaj ejio leto izza časa, i'ilkar je z;ipu-t :la M< nkshaven. Toliko st vari se je dogodilo — in to! ko i/preme-mb -e je završilo! Audrey ve je pretvorila v Mrs. Her-i Tim po<ta! častnik. Molly, nekoč metuljček, se je izjpremenila d«-!avi<i č e 1»i ■! ■» ter je delala \'sa.k i dan v O Id h a in.pt on bolnici. Se-l .t l)i -i komaj mogla naslikati tako metaiuorfozo!
Najhujša novica je bila ona o >mrti majorja Durwawla, — panel je v akciji, vodeč svoje ljudi, v prvot.nem delu leta. Elizabeta je i	S;«ri ob enem času junaško, pri prosto pismo tir zrla na svojo
i''.gubo s pogumom, katerega si Sara ni upala pričakovati. ker je poznala nje no oboževanje moža in njeno čudno antipatijo napram vo-„;.š • ni kot profi-s.:ji. liilo je nekaj sijajnega krog njenega mirnega spreji .aa ti ^a di jsvta. Dila je Sara v svoji najboljši obliki, — č!o-veško s*rta in zlomljena — a skoro junaška v svoji vztrajnosti sedaj, i o je dejanski padel u«larec. In Sara je molila, da bi se ne zahtevalo ■ ! nje nob< ne n, laijne žrtve — molila, da bi prišel Tim varno sko-; Zu samo sebe je žalovala za Geoffrey Durvvardoin kot za dobrim i iviii-i-'em. Vedela je, da bo pustila njegova smrt veliko vrzel v vr-Mah onih, katere je štela med svoje prijatelje.
lido je čudovito !e:o, — leto. katero je preživela v Franciji, — . i Invito v - v o p i zgodovini tragedije in požrtvovalnosti in v .svojem razkrit, u biutahn-ti in neizmerne finese človeštva. Ma.!o ljudi bi i-:oglo :i r>ko7.i take z k usnje, ne da bi >.e izpremenlli, a gotovo nikdo k j je bil ti:ko dovzeten in sprejemljiv kot Sara.
r ii s. laj je bilo naporno leto službe končano in "potisnjena je biia na zdravniško ipovelje na stran za nedoločeno dobo.
- Vrnite >e nazaj v Anglijo. — ji je rekel zdravnik. — v naj-l ol; mirni kotiček dežele, ki ga morete najti — ter ]>ozabite, da je »IV.oh vojna!
Ta tenka, poželjiva mlada ženska, o kateri je vsakdo v bolnici po v o ril z izrazi najvišje pohvale, ga je v veliki meri zanimala. Videl jc. da ji' vzelo njeno leto dela iz -nje dvakrat toliko kot je vzelo iz kakega drugega, manj občutljivega.
Skušal je izvedeti vse to od Ladv Aaronby tekom naglo zavži-t• ga obeda pred prihodom nadaljne -skupine ranjenih, a slednja je i* maja i a z glavo.
—	Jaz vam morem povedati le zelo tnalo. Jaz mislim, da je bila zla ljube«en>ka afera ravno preti vojno. Vse, kar vem. je to. da je bila zaročena in !:i je bila zaroka nenadno prekinjena.
—	Hm! In ona je živela od svojih reserv od takrat naprej! Pošljite jo nazaj v Anglijo — in sicer hi-tro.
I a ko se je oktobra meseca Sara zopot znašla v Angliji in ko je vlak prisopihal na Monk-shaveai j>ostajo ter je padel njen poželjiv pogled na majhno skupino na peronu, ki je čakala, da jo pozdravijo, so stopile naenkrat solze v njene oči.
V-i so bili tam, — Veliki Dick Sehvyn, Mollv v uniformi, Lavender Lady, Miles in njegova žena, debela in cvetoča.
Herriekova poroka se je zavišila na zelo ne oči viden način. Nekako en mesec potem, ko je odšla Sara v Franeijo, sta odšla Miles in Audrey mirno nekega jutra -ob devetih v cerkev ter se ]>oročila.
Morrkshaven je bil dejanski razočaran. Vse je pričakovalo sijajne pojedine, kot bi se s'j*odobilo vdovi milijonarja, eelo v vojnem ča>ni-
Mcsto tega pa je bila enostavna potoka in po kratkem poroč-J»m potovunju sta se Mik« bi Audrey vrnila ter se vrgla z vso vnetne na dek> organiziranja in opremljanja konvalescentne bolnice za koje stroške je nosila izključno le Audrey. O i tedaj naprej so bila usta oibrekov^lcev Audrey zamašena. Ona ni bila več "prescneMjiva majhna vdova s pobarvaannimi las-temveč ženska, ki se je poročila v vejo ene najstarejših družin v okraju in koje neizmerno privatno bogastvo ji je omogočalo nuditi izdatno |X>mO€ njeni deželi v veliki stiski.
iOiljt pniiodnjU.j,

Avgust Strindberg:
Dve črtici.
AMUNDSENOVA STEKLENICA
^r^tšini^ pomikov dipping ^f*
TEŽAVNO RIBARENJE

HtHRV MILLER. WAI»H. D. C
imajo lotos ribiči ob obali države Maršal m set t s. Včasi ladje ]xi.polnoma pokrite z ledom.
.so njihove
MRTVEC V PODZEMSKI JAMI
Avstrijsko časopisje poroča na 'lo!<ro in na široko o>tragičnem slučaju. ki je doletej ravnatelja dr-žavnrealke Ratsclr.dlerja iz Stey-j ra. Ratschnller je napravil turol v solnograške Alpe in je obiskal še malo raziskano Pranenmaner-! sko jamo. Nikogar ni iinel za vn ;-! nika in tako se je v njej izgubil. Sele po nekoliko dn li so našli njegovo truplo in poleg njega neke beležke, ki jih je spisal pred svojo! smrtjo. Poroča na kratko, kako so je izgubil. Zadnja sveča mu do-goriva, živila so mu p »šla. Izraža b 'jazen. da brez Inši ne bo našel nikoli izhoda iz svojega strašnega groba. Nekoliko pozneje je zapisal, da postaja okrog njega vedno temnejše. Končno j4i obupal popolnoma. Sveča bi vsak hip ugasnila in potem ga čaka samo še grozovita 'počasna smrt. Z zadnjimi besedami pozdravlja ženo. otroke, vse sorodnike in prijatelje.1
23. Januarja:
Republic. Cherbourg Bremen Berlin. Cherbourg. Bremer*
25.	januarja:
Paris. Havre
26.	januarja:
C'*nte ttianramanri. Genoa, Napoll Alb»-rt iiiiKin, Cherbourg, Hamburg
30. januarja:
America, Cherbourg. Bremen
1. februarja:
A.iUiiauia, Ctierbourg
2 februarja:
Ue de France, Havre Cleveland, Hamburg, Cherbourg New Amsterdam. Hu'ilugu.- Sur ATer, Kotterdam
1 torn a. Napoll. Genova
6.	februarja:
Leviathan, Cherbourg
7.	'"bruarja:
Presidente Wilson. Trst
Lresden, Bremen, B«JUiogfie Sur M>r
9. februarja:
Maje.stic, Cherbourg Westphalia. • Hamburg Conte Grandi, Najoli. Genova
13.	februarja:
President Harding. Cherbourg
14.	februarja:
Muenchen, Bremen
16. februarja:
i'aris, Havre
George Washington. Cherbourg D-utschland, Hamburg. Cherbourg Arabic. Cherbourg, Aniweipen Augustus, X&poli, Geneva
21.	februarja:
lierlin, Bremen
22.	februarja:
Vulcania. Trst
23.	februarja:
Olympic, Cherbourg Hamburg Hamburg. Cherbourg Kyndarn. Boulogne Sur Mer. liott^-r-dam
Republic. Cherbourg. Bremen
26.	februar la: Thuringia, Hamburg
27.	februarja: L>eviathan. Cherbourg
23. februarja:
Stuttgart. Bremen
1.	marca:
Aquitanla, ChTbourg
2.	marca:
de France. Havre America. Cherbourg Albert Ba.lin. Hamburg. Cherbourg Penntand, Cherbourg, Antwerj'en Conte Liancumanu, Napoll, Genova
7.	marca:
Dresden. Bremen. Boulogne Fur M r
8.	marca:
Uerengaria Cli. r!-- urg
9.	marca:
Cleveland, Hamburg. Cherb urg New Amsterdam. ii--u". .^ur Mer. Iiotlerdam
Koma. Naj>..li, Genova
13.	marca:
President Harding, Cherbourg
14.	marca: Muenchen. Bremen
15.	marca:
Paxis, Havre »Velikonočni iziet) Olympic. Cherbourg
16.	marca:
Arabic, Cherbourg, Antvrerpen Veendam, liou.ogue Si.r Aler. B.>t-terdam
Conte Grande, Napoli. Genova
19.	marca: Westphalia Hamburg
20.	marca:
I.e via than. Cherbourg
21.	ma. '.a :
President® Wilson. Vr3t lierlin. Bremen
22.	marca: Aqultania, Cherbourg
23 marca :
Deutschland. Hamburg. Cherbourg Argustu;*, Nip..:i. Gtr...\a 26. marca:
O lumbiu, firemen Hepublic. Cherbourg, Bremen
28.	marca:
Stuttgart. Bremen, [j.ulmie S»:r M. r Votelldarii, Uouljjjiie Sur .Mr-r l:,.t-terdarn
29.	r.iarca:
lie de France. Havre IwTcriK'aiu. '.'heibourg
30.	marca:
Vulcania. Tr«t
Hamburg, Hamburg. Cherbourg Pennhind .«*herr" 'arc. Antwvrpt n Ryndum, Boulogne S.:r \ler i{..t-terdam
NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO
Veliki parnik na olje
Presidente Wilson
ODPLUJE
7. FEB. in 21. MARCA
Ogromna motorna ladja
Vulcania
Odpluje na njeno prihodnje odplutje
22. FEB. in zopet 30. Mar.
Kot njena posestrimska ladja — Saturnia, prekaša vse ladje sveta v ji razkošju, udobnosti in naic!ii-i t.-r nudi ' najboljšo službo v Evropo. Posebne j! cene za tja in nazaj. Vef- novosti na j, Vul.-aniji i ti Saturniji. vključno p!a- ! valnl bazen v drugem razredu. PHELPS BROS. & CO, Gen. AgentJ-_17 Battery Place. New York
6 DNI PREKO OCEANA
Nftjkrajia ln najbolj ugodna pet z« potovanja "na ogromnih oarnlklh: ;
Paris 25. jan.; 15. februarja, i lie de Frar > 1. febr.; 1. mar.
(Ob polnoči.t
Najkrajša pol po ielesoicL Vsakd« Je v fHJsebnl kabini a vseiul minili judI udubuostl. — Pijača ln alataa francoska kuhinja. Iaredno olake
Vpratajta tititrn^koli »i^.hltMarrKtt/r-nu mJI
FRENCH LINE
19 Btate Street, H*jw York, T
STENSKI ZEMLJEVID
ZA VSAKOGAR
Človek, ki eita liste, ne mora in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako ^alih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepLsja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma jistregli našim čitateljem. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam.
CENA
SAMO
(Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.)
Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano.
VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU
Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morat« posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar i.šče-te, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ucotove. kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja.
Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole Je 38. širok pa 25 inčev.
Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno.
V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO:
Veliki in krasni zemljevid cclega sveta in vseh kontinentov, t<skan v petih barvah.
Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste.
Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah.
Zemljevidi Pacifičnega oceana, otočja in ameriške lastnine. t
Opis dežel, mest, otokov, rek itd.
27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
Ne oziraje se na to. Če že imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnostt Ko ca boste en teden imeli, ga ne boste dali niti za pet dolarjev.
NAROČITE GA PRI:
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY sz cortiandt st New York, N. Y.
. -ta :
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da Je poučen o potnih Ustih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne la-kučnje Vam mi zumoreaio dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzupari-ike.
Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti b1 morajo dovoljenje all permit ia Washingtona, bodisi za eno leto ali 0 mesecev in se mora delati proSnJo vsaj en mesec pred od potovanjem In to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naselni&kega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila ▼ veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit i»o poŠti, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniskl u-rad aH pa ga dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na bviJo lastno odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Od prvega Julija Je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žene ln neporočene otroke Izpod 'JI. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvot&
Jugoslovanska kvota znaša Se vedno 671 priseljencev letno. I)o polovice te kvote so opravičeni Bta-riSi ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. Junija 1928. leta poročili in i*> Uedelel, oziroma žene ln neporočeni otroci Izpod 21. leta onih n*-državljanov, ki so bili postavno prlpuščeni v to deželo za stalno bivanje tu. Val ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto bres
vsake prednosti v isti, pa se n« sprejema nikakih prošenj mm m«, rlkanake vise Je.
SAKSER
STATE BANK
SS Cartlandt Strt** MW vhrk

' Port oh ur,
< e tudi dobi mož v svoji ž-ni mojstrovino stvarstva. >e kljub temu trudi, da bi izbrisal male j>o-e pre.ške v risbi in v barvah in .svojo umetnino na ta način oprostil e vsakega jm^reška do zadnje meje možnosti. Tega ljuba ženica ne razume v.s- lej. pogosto je razdraž-
i
i
'"Ti vidiš same napake na me-
1 ni." i
"Nasprotno, ti si zame najlep-! ša; to.]a jaz hočem, da .si popol-j na. Ti bi ne smela biti nikoli ) jezna, v jezi .so tvoje lepe oči gr-. de. in radi tega trpim. Ti bi s* ne smela v zelene barve obla-iti. ker ti ne pri^toja : videti si stru-. pena, da obrnem svoje poglede od i tebe." In tak » dalje.
Je ti ni lepo. in gledati, kako ljuba oseba poklada je li v lepa usta, ki bi morala govoriti lepe besede, smehljati ljube nasmehe, stisniti melik" ustnice v rožni pop^u za poljub, je celo o-tudno! Radij tega je nastala navada, da se skrije nelepo opravilo za zastor polglasnega razgovora; nato se poza- : b:, kaj lepa ust • med tem delajo.
"Vedno m * samo karaš! Po- -vej mi vsaj enkrat kaj lepega!" I
"Ali ne znaš brati v mojih očeh, i da te obožujem; ni treba, da ti to i šele 7 ustnicami povem. Ali jaz hočem, da si popolna. To je vse ! " i
j	S poni iv i
8 dem let zakona je preteklo; nl-tii t'L-ti',1 .vvetiljke. kadila se je Tako. da je postal lepi dom ve.s črn in saja-t. Tedaj sta sedela vsak na svojem koncu .■stanovanja, k»*r ni>ta mogla ve** pogledati drug drugemu v oči. Žalovala >ta druir za drugim kot za mrliči, izgrešila >ta pf>t kut izgublj n: otroei.
Te laj je odprl mož predal in vzel škatlo iz njega. Vonj po svežih ro/;iii v;*' je razlil po sobi. če-t t t d i je prihajal od suhih rožnih lističev, ki so bili stisnjeni med listi papirja.	I
To so bila njena pisma, pisma njegove n veste, ki mu jih je j>i-sala pred sedmim: leti. Kako je vse lepo: modrikasti papir, z zlatim robom, kot ženitovanjski ko-zart-i. še ni bil zbl-del; ovitki lepo zioženi kot vezena pr vleka blazin zh zibk >. Črke .so stale v lepih vrstah mehkih besedi zalili ustnic, ki so se .smehljale v tankih lokih....
Lepota in ljubezen v mislih in cuvstvih — j0 j,- li zop- t našla.' Lepota in ljubezen sta ležali v škatli, balzam rani od rožnih lističev in suhih vijolic! Toda ona je mrtva! Tedaj je zajokal! ,
In na drugem koncu stanovanja1 je sedela žena nad svojimi s]>omini in govorila s svojim ljubim mr!i-j r*em. Zajokala je!
Za v dno izgubljen!
Za vedno!
-
-Nedavno so hsti pisali, da se jr»' našla steklenica /. Amundsenovim' sporočilom o katastrofi "Latha-1 nia.'' Pergament je baje nosil« Amundsenov podpis in je bil zaprti v steklenico za pivo angl škega iz-^ vora. Že takoj j>o najdbi se je pojavil upravičen muh v avtenti'--, ii ost Amundsenove pošte. Zdaj pa javljajo iz Kodanja, da se stvar razrašča v velikanski škandal, ki odjekuje širom skan linavskin de-/, 1.
Steklenico s pergamentom je kupil trgovec Digre iz Ingoja. in sicer ne iz idealnih razlogov, mar-1 več iz dobičkaželjnosti. Hotel jo j je prodati za najvišjo dosegljivo e°no. Ko so v Skandinaviji zah-! tevali. naj se najdba ])reišče, je' Digre h '»tel najprej imeti denar.' Iver mu ga ni>o takoj poslali, je steklenico obdržal še napr j zase. j Zdaj se doznava, da "Latham", sploh ni imel na krovu piva. Ste-, klenico so torej morali zagnati v J morje kvečjemu angleški ribiči, ki večkrat ribarijo v teh vodah. Da ' si je tnrov u Digre na .tako podel' način upa! varati javnost, se zgražajo posebno v Oslu. kjer zahtevajo intervencijo policijskih oblasti. -------