Bohinj.
F polkrogu kot trdnjave krog gradiča       Na jezeru, tik cevkve ograjene
breg spenja se sanjavega jezera,                čolnički zibljejo se kot lupine,
nad njim Savica sive skale biča,                v zamolklem ritmu vale režejo zelene,
postrvi v vodi zvrhana je mera.                ko Ave že tenklja v večer iz line.
Le ostra sapica v tišini brije                     Po cesti tovori drva škripaje
in v solncu val za valom se preliva,         premikajo se težko, polni truda,
od koče glas piščali se izvije,                     ob vozu sključen starec z bičem majef
po paši čreda se v grmovju skriva.             telo vpognila mu je rodna gruda.
In stari bajtar s pipo v ustih zase mrmra, zasopljen stopa v breg oveli, razbira toge, ki še zvrne nase, ko bodo s Črno prstjo ga odeli.
Matija Lipužič   .