Aktualno riala (Mengeš) in s podjetjem lesnopredelovalne in- dustrije (Javor Pivka d.d .). Obisk je potekal od 8. do. 11. maja. Zadnji teden maja bo v Zagrebu (Hrvaška) potekal kongres TUFRO z naslovom OAK 2000. Tema kon- gresa bodo nižinski hrastovi gozdovi. S predstavitvami in referati se ga bo udeležilo večje število raziskoval- cev iz Gozdarskega inštituta Slovenije, ki aktivno ra- ziskujejo na omenjenem področju . Maja in prvi teden junija bodo potekale še zadnje pripravljalne aktivnosti (testiranje metode popisa, pri- prava priročnika za terenske ekipe, izbira lokacij za pripravljalni seminar itd.) pred letošnjim popisom po- škodovanosti gozdov. Popis bomo opravili v sodelo- vanju z Zavodom za gozdove. Potekal bo od zadnjega Stališča in odmevi Divji petelin in intenzivno gozdarstvo V zadnjem času je mag. Čas sam ali v soavtorstvu objavil nekaj raziskav o ekologiji i.n ogroženosti po- pulacij divjega petelina (Gozdarski vestnik št. 3/1999, Zbomik gozdarstva in lesarstva št. 57 in 60). Rdeča nit zak.Jjučkov vseh navedenih raziskav je stmjena v zadnji z ugotovitvijo, daje divji petelin pri nas ogrožen zaradi ;'močne ekspanzije neusmerjenega in moto- riziranega gorskega turizma, intenzivnega gozdarstva, plenilcev in nameščanja številnih krrnišč v zanemar- jene odmaknjene gozdove za divjega prašiča". Zlasti v zadnjem članku mag. Čas ugotavlja drastično upa- danje populacije divjega petelina predvsem v nižjih nadmorskih višinah, medtem ko je nad I .400 m popu- lacija še dokaj aktivna. Zato predlaga, da bi pas nad 1.400 m n. v. razglasili za naravni park. Ocenjujemo, daje avtor na osnovi rezultatov razis- kav, v katere ne dvomimo, izpeljal nekaj napačnih zaključkov. Zlasti nas moti, daje avtor temeljne vzroke za upad populacije pripisal turizmu in, na kar smo gozdarji najbolj občutljivi, intenzivnemu gozdarstvu. Intenzivnost ni primeren izraz, če obravnavamo to ogroženo vrsto. Z vidika divjega petelina gre za pasiv- no gospodarjenje, ki ne upošteva zahtev te živalske vrste. Intenzivno gospodarjenje bi pomenilo, daje bil poseg v gozd usmerjen k ohranitvi habitata divjega petelina, tako rastišč, zi.movališč kot tudi odprtih povr- šin z jagodičevjem. Najvišjo gostoto populacije avtor ugotavlja na Smrekovcu, kjer gre v veliki meri za antropogene ses- 154 tedna junija do sredine avgusta. V tem času bodo te- renske ekipe popisale stanje gozdov na okoli 700 ploskvah (mreža 4 x 4 km) po vsej Sloveniji . To bo po letih 1987, 1991 in 1995 že četrta ponovitev popisa na omenjeni mrežL. Za letošnji popis je Gozdarski inštitut Slovenije pripravil izpopolnjena metodo, ki naj bi dolgoročno zagotovila predvsem nižje stroške po- pisa ob enaki kakovosti podatkov. Poleg izpopolnjene metode smo hkrati nekoliko zmanjšali število paramet- rov popisa. Izločili smo tiste, ki niso dah pričakovanih infonnacij. Metodologija popisa je vključena tudi v Pravilnik o varstvu gozdov (7. poglavje), ki ga priprav- lja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Robert Mavsar toje (sekundarne smrekove združbe), pedološko-eko- loške razmere pa so podobne tistim v Skandinaviji (tajgi), ki predstavljajo optimum areala divjega petelina. Značilne so tudi vsakoletne sečnje zlasti v zasebnem gozdu, zelo je izrazito tudi nabiralništvo in planinstvo. V letih 1986-1998 je obseg poseka in novogradenj gozdnih cest, ki jih avtor uvršča med glavne vzroke pešanja populacije, v Sloveniji drastično padel (KRAJ- ČIČ 2000), populacija divjega petelina pa se je zlasti na nižjih nadmorskih višinah zmanjšala. V gozdnem rezervatu Poljšak (GGE Luče, gozdni predel Veža, gorski gozd, 342 ba, razglašen pred več kot 20 leti) se številčnost populacije kljub možnosti nemotenega razvoja in miru ni povečala. Lani sta pela dva petelina. Na drugem bivalnem prostoru v istem gozdnem predelu (Podvežak, gorski gospodarski gozd, 236 ha) pa divji petelin kljub rednim "motnjam" (po- sek, posegi v prostor) vztraja. Na Kraš ici nad Nazarjami je bilo v času, ko se je tam še oglašal petelin, su.kcesivno okrog 600 ha "frat'' z mladjem in buj nim jagodičevjem, ki so danes vse zarasle z letvenjak.i, drogovnjaki in debeljak.i različnih vrstnih struktur. Na območju Velike in Goteniške gore na Ribniško- Kočevskem, na šjršem območju rastišč divjega pete- lina, je bilo v prejšnjih desetletjih več skupinsko po- stopnega gospodarjenja s številnimi manjšimi in po- sameznimi večjimi jedri, kjer so posadili smreko. V zadnjem desetletju je več prebiral nega gospodarjenja. GozdV 58 (2000) 3 Posajena jedra so pretežno v fazi gošč in lervenjakov, zato tudi izginja jagodičevje; le~tega je sedaj največ ob gozdnih cestah. Turizem petelina tu ne ogroža. Veliko izkušenj z gos podarjen jem za ohranitev divje- ga petelina imajo naši sosedi Avstrijci, ki ponekod zelo intenzivno gospodarijo za divjega petelina. ZeiJer in sod. ( 1999) ugotavljajo, da so bili velikokrat preveč obremenjeni gozdovi s pašo in steljarjenjem v pretek- losti dober habitat za divjega petelina. Naraščanje lesne zaloge v Avstriji povzroča, da prej optimalni habitati postajajo za petelina vse bolj neprimerni. Zato upad številčnosti in krčenje življenjskega pro- stora divjega petelina v Sloveniji poleg globalnim (klimatskim) spremembam okolja pripisujemo pred- vsem: - zmanJsanju prehranske kapacitete, zlasti jagodičevja in mravljišč, - spremenjeni strukturi gozdov. Te razmere za obstoj populacij divjega petelina je človek v preteklosti mnetno omogočil s sečnjo v obliki kulis ali golosekov tudi zunaj petelinovega naravnega areala. Z zmanjšanjem intenzitete poseka, višanjem lesne zaloge, podaljševanjem pomladitvenih dob, tudi s pretežno naravnim pomlajevanjem so postale raz- mere za petelina neustrezne in se je umaknil. Če želimo divjega petelina ohraniti in krepiti, je najbolj intenzivno gospodarjenje potrebno v predelih, kjer je populacija divjega petelina najbolj ogrožena (npr. Dinaridi, nižje lege). Vse renaturacije divjega petelina v Evropi so v 20. stoletju propadle. Primerno gozdno in lovno gospodarsko načrtovanje in izvajanje paje pogoj za dolgoročno ohranitev te vrste. Podobni razlogi govorijo tudi proti ideji o razgla- sitvi gozdov nad 1.400 m nadmorske višine za naravni park. Intenzivno gospodarjenje za divjega petelina mora biti nujno tudi tu, če želimo populacijo ohranjati in krepiti. Menimo, da pasivno ohranjanje prostora nad 1 .400 m n. v. tej ogroženi vrsti dolgoročno ne bi koris- tilo. Zavzemamo se za kompleksno in aktivno varstvo vseh redkih živalskih in rastlinskih vrst. Pri tem opo- zarjamo na napačne predstave nekaterih, da v mnogo- namenskem gospodarskem gozdu z visoko 1 es no zalo- go ter brez posegov ali z minimalnimi posegi človeka kar mrgoli vseh mogočih živalskih in rastlinskih vrst. Takšen gozd je navadna utopija, saj ustreza nekaterim ozko specializiranim vrstam. Gostota nekaterih vrst se bo v takem gozdu zmanjšala ali pa bodo vrste celo izginile (med njimi je morda divji petelin najmarkant- nejši, ni pa nujno najpomembnejši), druge pa se bodo številčno okrepile. GozdV 58 (2000) 3 Stališča in od1nevi Divji petelin v gozdovih vse težje najde primerno jagodičevje (foto: Mirko Perušek) Zato je gozdarstvo Slovenije sedaj pred dilemo: - ali gospodariti petelinu primerno in povečati in- tenziteto poseka v obliki, ki petelin o ustreza, ter celo dopolniti in v praksi spremeniti razumevanje sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja (do- sedanje razumevanje, zlasti pa izvajanje načela traj- nosti v gozdarstvu, je morda soodgovorna za vrstno obubožanje, prebiralna zgradba in prebiral no gospo- darjenje na velikih površinah petelinu ne ustrezata), - ali pa petelina zlasti v nižjih nadmorskih višinah ne bo. Za proučevanje problematike divjega petelina se odpira potreba po vrsti nadaljnjih raziskovanj (fitoce- nološke raziskave, raziskave struktur gozda, prehran- ske kapacitete, raziskave o medvrstnih odnosih- pre- datorstvo in konkurenca, vpliv lovnega gospoda~enja itd.). Viri KRAJČlČ, D., 2000. Višina poseka v slovenskih gozdovih.- Les, 52, 3, s. 61-64. ZEILER, H'. 1 BREUSS, M. 1 GOSSOW, H., 1999. Case examples and consequences for a forestry integrated capercaillie habitat management in ~entral Europe.- Submitted for the Proceedings of the 2nd International Wildlife Management Congress in Godollo, Hungary. mag. Darij Krajčič, Tone Kladnik, Mirko Perušek 155