Uredništvo in uprsynistyo : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ uchaja v ponddjek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopokl Telefon št. 113. iìsrocnina listu: Celo leto................... 12 K Pol leta....................6 K Četrt leta..............3 K Mesečno................. 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati aji oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust. Neodvisen političen list za. slovensko ljudstvo. Št. 122. Zgod#vinski dan. To vam jo bil 'včeraj (dan, ki bo ostal v po-vestnioi hrv.-slov. naroda zapisan z zgodovinskimi, zlatimi črkami. Iz vseh slovenlskih in hrvaških dežel so se zbrali v Ljubljani najodličnejši i in najuglednejši zastopniki, da so pred vsem svetom glasino povedali, da je hrvaško-slovenski j narod ) enega srca, enega’ ojuha, ene duše-. (Z'apustììi smo torišče praizpih besed in stopili na realna tja. Z/ai nami so velike in neplodne besede o bratski ljubezni in vzaj-etmnosti jin pred nami stoji mogočna ' in enotna Hrvaško-slotinska stranka prava z eriaikdmi političnimi cilji, (osnovana na e.notnem kulturnem pravcu krščanstva. Hrvati in Slovenci se ne bomo več izgubljali v besedah, ampak bomo delali pod enotnim vodstvom, na enakih načelih ) za J skupnim ciljem. Vsemogočni, blagoslovi! Združenje slovenskega in hrvaškega ) naroda. Naše poročilo o dogodkih včerajšnjega dne v Ljubljani naj pričnemo s poročilom o zgodovinskem zborovanju, v katerem 1 so odobrili I najmerodajnejši zastopniki Stranke prava in V. L .S. sklep hrvaš-ko-slovenskega zvršilnega odbora ' ter resno ( in možato določili: Stranka prajva in V. L. S. se spojite v enotno Hrv a š k o - s 1 o vensko stranko prava. Koj po tretji uri popoldne so se zbrali v veliki dvorani hotela „Union“ poslanci in Člani vodstev obeh strank. Zbranih je bilo 82 mož. iZlastopane so bile vse hrvaške in slovenske pokrajine od. ponosne Bosne do našega Korotana. Od Hrvatov so bili navzoči : dr. Mile Starčevih, fAkačič, dr. SegviČ, Vlar hovič, Peršič, >■ dr. Banjavčič, Kirao, (dr. Laginja, Hrustič, dr. Pazmam, dr. pl. KiŠ, Polič, Mrljič, dr. Tkalčič, Zfagorac, Novak, ITomaje, ; pl. dancas,^ dr. Mazzi, Scarpa, dr. Petričič, (Jialkuba, i pl. Vučetič, Veseličič, Grašič, dr. Prebeg. Od Sloviencev, ki jih je bilo vseh 56, so bili iz Kijanjske: dr. Šušteršič, dr. Krek in vsi drugi držaivlpi in deželni poslanci; iz Goriške : dr. Gregorčič, Pon z vsemi [poslanci, iz Koroške: Grafenauer, dr. Brejc in glavni zaupniki; iz Štajerske; \ poslanci dr. Korošec, dr, Verstovšek, Roškar, Pišek, dr. Jankovič, dr. Benkovič, Brenčič, Terglav, Vrečko, Novak, Ozmec, član vodstva V. L. S. dr. Hohnjec in dekan Tomažič. Dvorana „Unionovja“- je bila svečano okrašena-Na balkonu so viseli grbi hiRjaških in/ slovenskih dežela z zastavami. Že zunanjost je kazala, ila se pripravlja nekaj velikega, (zgodovinskega. Ko sta vstopila voditelja dr. Šušteršič in dr,. Mile Starče-vič roko v roki, 'so ju zbrani viharno pozdravljali. Tudi pozdrav med hrvaškimi in slovenskimi zastopniki je bil živahen, prisrčen. Zborovanje je otvoril dr. Šušteršič: Potvarjam hrvaško-slovenski zbor (živijo). 'Pozdravljam iz vseh delov hrvaško-slovenske domovine ’ zbrane zastopnike, ki ste prišli, jda sodelujete pri zgodovinskem dejanju, pri ; hrvaško-slov|eniskem\ zjedinjienju. Dal Bog, da bi bili, naši ukrepi srečni in bi se dosegli tisti vspehi, ki jih pričakuje narcfk“ (Živijo.) Na predlog dr. Šušteršiča je bilo nato izvoljeno med velikim navdušenjemI sledeče) predsedstvo: predsednik dr. Mile StajreeviČ, I podpredsednik posl. Grafenauer, zapisnikarja Cezar Akačič in dr. Brejc. Predsedstvo zavzame svoje prostore J n dr. Sta-rče-vič se zahvali za izkazano čast v prisrčnih besedah. V svojem nagovoru izvaja med vili apnim pritrjevan-' jem: Globoko ganjen zavzemam mesto predsednika na zborovanju, ki združuje zastopnike enega naroda, hrvaško-slovenskega imena,. Nismo se sestali, da eden drugega ukanimo.. Mi smo vsi' prepričani o sp neon on osti idteje, ki i zahteva slogo in (jedinstvo hr-kaško-slovensko. 'Došli smo, da pred celim svetom pokažemo, da smo na jugu monarhije faktor, ki sa ne pusti upogniti, preko kojega se ne da stopiti. In ideja združenja je vodila naše dede od kneza Sapia do Ljudevita Posavskega, od tega do Zirinskega in Frankopana, jod teh do stvoriteljev, hrvaške pragmatične sankcije in potem dalje do naše dobe. Ta ideja tedaj ni samo utemeljena v krvi, veri in jeziku, temveč tudi v skupnosti' interesov, v geografski legi in v skupni povestnici. Mi hočemo danes udar riti temelje skupnemu delu. Ganeš je znamenit, hi- WffiWF' ^ Maribor, dne 21 oktobra 1912, storični moment za hrvaško-slovenski narod, ki mora delati z vsemi dopuščenimi sredstvi za oživotvor-jenje hrvaško-slovenske ; države. ((Živahno pritrjevanje. Stjepan Z a g ;o r a c g o v -o r i. Bivši poslanec hrvaškega sabora/ Stjepan Z' a g o r a c govori najto- v imenu Hrvatov. Govornik izvaja: Današnji dan je zgodovinskega) pomena za bodočnost slovanskega juga v habsburški monarhiji, jv prvi vrsti za bodočnost hrvaško-slovenskega naroda. Današnji dan je svečana manifestacija hrvaško-slovenskega jedinstva, ne samo j kulturnega, socialnega in etn iškega, ten\več tudi političnega. Temelji so bili stavljeni fee pred Meč nego sto leti, ko so naši očetje na zboruj v Ziagrebu 1. 1712 ustvarili hrvaško pragmatično sankcijo, v kateri so izjavili, da hočejo samo onega člana habsburške dinastije priznati za svojega kralja, ki bo (vladal tudi nad Kranjskim, Štajerskim in Koroškim. (Nato nar-vede govornik še razne druge zgoddtvfinske momente, ki gov'ore o našem jedinstvu in nadaljuje: '\ Kar danes ustvarjamo in 'delamo, to je utemeljeno v historiji in v narodnih načelih. (Jedinstvo, M ga danes proglašamo, ni jedinstvo kričavih besed, ampak jedinstvo dela, jedinstvo akcije za eden veliki, skupni cilj. Kaj hočemo? Hočemo, da živimo življenje dostojno naroda z našo kulturo,, z našo historijo in našega; pomena. Nikogar nočemo ovirati š i t e v j u g o s 1 o v a n-s k e g a v p r ,a| Š a n j a v smislu S n ! a*u h u dela in programa Stranke p r ,a/ V a. Sodelovati pri rešitvi balkainskega problem^, ne da je prej rešeno jugoslovansko vprašanje, bo za monarhijo zelo slabo !in težavno. Balkansko vprašanje Msebuje t u d i ( jugoslovansko v p r a š an j e. C e bi bila monarhija to vprašanje že rešila,, bi; bila njena pozicija ; veliko f ugodnejša. Danes smo zbrani samo mi Slovenci in Hrvati, mogoče pa ni daleč čas, ko se bodo nam pridružili še tudi bratje moslimini in srbski bratje, ko bodo uvideli, da je tuffi njihov spas v načelih Stranke prava. Dokler se pa to ne zgodi, bomo mi Hrvati ih Slovenci žilavo delali. 'V očigled f žalostnih razmer na Hrvaškem pripravimo in stopajmo mi živahno na delo, faktorjem to- in onstran Lajte pa kličemo: Car veant consules ! Zajgoraeev govor je bil velikokrat prekinjen od urnebesnega ploskanja in pritrjevanja. Celemu ponosnemu zjboru so šle njegove besede iz srca. Ko se je navdušenje pomirilo, je predlagaj! sleateeo resolucijo, ki jo je bil sklenil BJvršilni odbor že na Dunaju: „Izjavljamo, da tvorimo mi Hrvati in Slovenci eno narodno celoto. Vsled tega hočemo pristaši S. P. in V. L. S. skupno ( delovati ' v duhu in Letnik IV. pravcu programa Stranke prava za jedinstvo, pravice in svobodni razvoj V r v aško-slodpn sk ega naroda v okviru habsburške monarhije. V svesti smo si, da so hrvaško-slovenske dežele odločilnega pomena za pozicijo monarnije kot velevlasti in kakor se zavedamo svojih dolžnosti (napilim mona/r-ihiji, tako odločno zahtevajmo in pričakujemo, da se zave tudi monarhija/ svojih* dolžnosti hapram našemu najrod'u. “ 1 Tudi ta1 resolucija je izzvala viharje navdušenja. Nato je sledila kratka pavza, v kateri [ so sa zbrani skupno fotografirali. Naj ves svet zve, da smo se Hrvati in Slovenci združili, naj pričajo o terq slike, ki bodo predočevale takorekoč p p v i h r,-vaško-slovenski s a/ Ib o r. Dr. Šušteršič govori. Po ocämoru je povzel besedo zastopnik Slovencev, duša celega zjedinjenja, deželni glavar dr. Iv. Šušteršič. Njegova izvajanja| ; so neprenehoma vzbujala silno / pritrjevanje,,, ki je mestoma doseglo demonstrativen značaj. Rekel je; Našli smo se in vodi nas odločna volja, d a ostanemo skupaj tankrat1 za1 vselej; (Burno pritrjevanje.) To je realno-politično dejstvo, ki govori jasneje, zgovorneje, prepričevalneje, h e go bi mogel naj-sijajneji govornik. A še jasneje in glasneje bode govorilo dejstvo, da botdemo' v istini ostali skupaj! (Viharno pritrjevanje,) Iz lirične atmosfere meglenih fraz in bratskih objemov smo stopili na prozaična |tla realne (politike. Na tem terenu ostanemo. Zajedamo se, da se zamore hrMaŠko-slovensko vprašanje srečno rešiti samo na trdnih tleh j realne politike, ki računa z drugimi raizmerami, z samimi prijaznimi in sovražnimi silami. Varovaiti se moramo I in hočemo i nesmiselnega in neplodnega frazerstjva in kričarstva, ki ljubi pozo radikalno narodnega junaštva, (v resnici pa ni nič drugega, kakor neka politična histerija (tako je!), i ali pa, [kar je še hujjšte, pjlrera-č u n fieno k o m e d i j Sa n t is t jvj o. (Ifsti^na.)> Varovati se moramo in hočemo gnilega liberalizma (veliko .pritrjevanje),: (modernega „jsvobodomi-selstvä“ (ponaLno veliko pritrjevanje), ki nosi na jeziku svobodo vesti, ki pa je v resnici b r u t a In a negacija duševne s v} o b o d* e > i n morali č e n anarhizem. (Burno pritrjevanje.) Varovati se moramo in hočemp brezplodne negacije, praznih protestov in melanholičnega jadikovanja. (Pritrjevanje.) 'Mi hočemo biti s t r aj n k a resnega, treznega, neumornega, p oziti v n e([g 'a d e 1 a ! (Tajko je.) Ugovarjati moramo gotovemu podtikanju, Hr-vaško-slovensko združejnje, ki se je srečno zvršilo, ni nikomur v k v ai r. (Pritrjevanje.) [To združenje je samo ob sebi umevna/ posledica večstoletnega, etničnega, kulturnega in narodnega jedinstva Hrvatov in Slovencev, Nagib za to združenje je ljubezen do domovine, namen pa skupno narodno, gospodarsko in kulturno delo za jedipstveni hrvaško-slovenski narod v okviru h a b s b u r -ške monarhije. (Viharno odobrava/nje in ori-trjevanje.) I) a 1 e k o i n a m je vsako sovraštvo zoper druge narode, (Burno pritrjevanje.) Nasprotno: mi želimo bratsko sodelovati z vsemi narod) monarhije za veličino in moč habsburškega gospodstva. (Ponovno veliko odobravanje.) Aico se pa na žalost, obrača neutemeljeno sovraštvo drugih zoper nas, se moramo braniti in se bomo vselej tudi znali braniti. (Vihar pritrjevanja.) Mi tudi nočemo biti ekskluzivni v okviru naše lastne narodnosti. Nikdar nas ne sme zaslepiti strankarstvo, da bi ne pozdravljali in (podpirali vsakega poštenega dela in stremljenja, ki je v prid na/-šemu narodu, | naj prihaja to 'delo in stremljenje od' kogar hoče. V r a t.^a so odprta na s t e ž a j s 1 e h e n n e m u, ki je poštene volje. (Burno odobravanje,) [Radujemo se, da smo Hrvati in Slovenci, ki smo danes tu zbrani, — ene in iste vere, (v kateri1 hočemo po zgledu naših o č e t ovž i v el i ' in umre-t i. (Viharno pritrjevanje.) Prištevamo pa seveda našemu narodu , tudi tiste rojake y posameznih deže. lah, ki pripoznavajo drugo vero. '(Ponovno velik® pritrjevanje.) 'Obžalujemo, da nas je nemila zgodovina v tem raztrgala, naše modi ne zadostujejo to spremeniti. 'Računati moramo s tem realnim dejstvom. Kakor p;a zahtevamo od slehernega, da spoštuje niaše nerazrešljivo versko prepričanje in našo svobodo, prosto živeti in se razvijati po tem prepričanju, tako spoštujemo1 vsako [drugo t pozitivno versko prepričanje, pravo svobodo vesti in verskega, življenja;. (Veliko odobravanje,) In tjako pošiljamo danes, v tem slovesnem trenutku, srčne pozdrave versko ločepim bratom z željo, naj se združijo z nami v skupno delo za blagor starodavne, skupne domovine. (Vihar odobravanja,) Naj bode dovoljenih še nekaj besed v politično taktičnem oziru. Idealne temeljne poteze našega programa, to je programa! Stranke prava, nas nikakor . ne silijo, da bi zapirali oči pred realnimi dejstvi, Z( dejanskimi razmerami treba marveč vedno in vsepovsod računati. Program Stranke prava ni mrtev petrifikdt, (pritrjevainje), temveč nekaj živega, tedaj sposoben za razvoj in kakor vsak politični program tudi potreben razvoja. Mi hočemo skupaj' delati, da prilagodimo program vsakokratnim aktualnim razmeram, ne d 'a bi količkaj popustili', v idealnem oziru. (Veliko pritrjevanje.) Računati moramo zlasti z raznoličnostjo držav in dežel, v kojih živi dandanes hr|vaško-slo!v|enski narod. 11 ;Ne moremo delati v nekem pogledu iste politike na, Dunaju in v Pešti, v Ziajgrebu, Sarajevu, Ljubljani, Gradcu, Celovcu, Zadru ali Gorici. Razmere so prerazlicne. V prvi vrsti je stvar narodnih zastopnikov in u, v topo in u i h đežijelnipif organizacij strank e, da najdejo pram pota,, prilagodivši se posebnim razmeram in varujoč programatičae temelje. Vse pa mora voditi delotvOrnla, ljubezen do skupne domovine, zavest, [da pripadajo enemu ljudstvu, enemu narodu. '{Veliko odobravanje in pritrjevanje.) Zvršilo se je dolgo zaželjeno, nujno potreono združenje v resnem zgodovinskem trenutku Jn zato lahko radostno vzkliknemo: H r v a š k o s 1 o v e n s k i n a r o d ' j e e u o telo, eno srce, ena duša! In še eno samo besedo za sklep: Besed jeza d os ti, naj sledijo dejanja. [Našli smo se — ostanimo skupaj! , 'Tem besedam je sledil nepopisen 1 vihar navdušenja. Ko se je navdušenje poleglo, je Bila predlaga-na resolucija soglasno sprejeta. Dr Mile Starčevič se1 dvigne in ginjen zahvaljuje odličnemu zboru. To je zanne najsrečnejši dan, izjavlja hrvaški voditelj, ker vidim ( oživotvor-jene svoje ideale. Vsemogočni naj nam pomaga), da, bomo tako nadaljevali, [kakor smo započeli in naj nam da svojega blagoslova. Zpborovajnje ; je bilo Zaključeno. jN)aenkrat pa zadoni po dvorani mogočno in krepko: „(Lepa naša domovina.“ Nepozaben ostane ta trenutek vsakomur, ki ga je doživel. 'Ca)stno j števil» Ì mož-^ljakov hrvaškega in slovenskega naroda ; je stoje* / pelo našo Himno, ito je moralo vsakega, pretresti] in presuniti. In fio je petem zdonela, so se zopet ponovile navdušene ovacije med združenimi brati. Le počasi in z zavestjo, da se je ravnokar zgodilo nekaj velikega, š samozavestnim veseljem* / na ust nah so se zborovalci razšli. Hrvaško - slovenski komerz. 1 Sivečanostnemu (popoldanskemu zborovanju je sledil zvečer v. veliki1 „Unionovi“ dvorani komerz, ha katerem so si naši voditelji prej) stotinami množice podali roke k jedinstvu in neomahljivi zvestobi ter je to jedinstvo slavilo [ slavje,, I kakor še nikdar. Tlako impozantne, tako veličastne mtaoifestacije za združenje Hrvatov in Slovencev, kakor je bila včeraj zvečer v „Unionovi“ dvorani, slovanski jug še ni videl., Odkrito povedano: naše pero je veliko preslabo, da bi zelinogli podati poročilo, po katerem bi si človek lahko ustvaril natančno sliko o tem prekrasnem [večeru. Samo kdor je tja komerz doživel, slišajl govore in videl nepopisno navdušenje, si lahko predstavlja, kakšno breziprimerno radost 1 je vzbudilo hr v aško-slovensko j združenje ' v j slovenskem' ljudstvu. Večer mu ostane za vse čase nepozaben. Velika .„[Unionova“ dvorana je bila že ob 8. uri zvečer nabito polna. Razun hrvaških in slovenskih poslancev Ün (zaupnikov, ki so se spet zbrali polnoštevilno — Hrvatov je bilo celo precej več — so prihitele na komerz stotine občinstva iz Ljubljane In z okolice. Hrvaške poslance je občipstjv» pri njihovem dohodu viharno pozdravljalo, (zlasti' voditelja dr. Starčevič in dr. Šušteršič sta bila predmet šumnih oVacij. Otvori! je komerz dr. Šušteršič. Ko je rekel: otvjarjam hrvaško-slovenjski komerz, je zaštumelo po 'dvorani navdušenja. (Napil j,e potem najprvo hrva'Š-ko-slovenski domovini in v drugi vrsti dr. Mile Star-čeviču. Obe napitnici ste izzvale nepopisne prizore. Množica i je vstala iz sedežev [ in po 'dvorani so odmevali večminutni rokoploski. 'Zlasti nepozaben , pa ostane človeku trenutek, ko je po napitnici na hrv.-slovensko domovino zadbnela po dvorani „,L'epa naša domovina.“ Množica je prekipevjala navdušenja. Po teh dv;eh napitnicah je prevzel stolorav;nateijstlvo dr, Starčevič, In potem so se vrstili navdušeni govori, je dovršeno igrala godba „iSlovenske Filharmoni je'1 in je prepdvial zbor — moški in mešani ^Ljubljane“ prekrasne pesmi. Govorila je cela vrsta najodličnejših mož. ,Radi tesnobe prostora navdamo samo imena: dr. Starčevič, poslanec Vancas iz Bosne, dr. Korošec, dr. Dulibič, Gralejnauer, posl. dr. Sunarič iz Bosne, dr. Krek, poslanec Kiriao iz Istre, poslanci razpuščenega ! sabora (Vjukj pl. Kiš, Cezar Akačič, Stjepan Zagorac, Ivan Ziatluka,1 poslanec Fon, načelnik Z. O. dr. Pogačnik ;in zaključne besede zopet dr. Starčevič. Odmevala je „Unionova“ dvorana že viharjev navdušenja, ( toda tolikega, kakor ta večer, ko smo slavili združenje hrvaš-ko-lslovčnskega naroda, še nikdar. Seja glavnega odbora V. iL. S* Včeraj predpoldne ob 10.. uri se je vršala v knjiž|niei Katoliške tiskarne seja glavnega odbora V. L. S, Poslanci in drugi odborniki so se zbrali skoraj polnoštevilno. (Po Sdveurni' | živahni ' razpravi o vseh važnejših tekočih zadevah, katere so se od štajerske strani udeležili ; dr. Kopo š e c, 1 dr. H o h -n j e c in dr. Verstovšek, od j koroške ! strani dr. Brejc in Grafenauer, (so se storili važni sklepi in se je ob koncu soglasno! sprejela sledeča resolucija: ■^Centralno vodstvo V. L. S. jemlje z ogorčenjem na znanje poročilo koroškega j strankinega vodstva o nečuvenem zatiranju, slovenskega, ljùidstva v vseh panogah javne, ajvitonomne in državne uprave na Koroškem, (protestira proti sistematični1 zlorabi javjne oblasti y ponemčevallne namene j in proti raznim poskusom vtisniti deželi na umeten način pečat izključno nemškega značaja, konštatira, da je ljudsko štetje iz leta 1910 falzifikat dejanskih razmer, Ki vsled tega, za presojo narodnostnih zadev in vprašanj ne more priti v poštev in končno od poslancev V. L. S. nujno pričakuje, !da nevždržljivim razmeram na Koroškem posvečajo i svojo najintenzivnejšo skrb in pozornost ter se pri tem eventualno poslužujejo tudi najostrejšdh parlamentarnih sredstev. Koroškim pritožbam se pridružujejo tudi štajerski zaupniki ter kažejo na vedno silnejši pritisk od Nemcev pod očijvidno 1 zaslombo 'sovražne nam vlačite. Posvetovanje časnikarjev. Kot nekak uvod k velikemu včerajšnjemu dnevu se je vršilo soboto zvečer posvetovanje časnikarjev Stranke prava in V. L. S. Udeležba je bila nepričakovano (lepa. [Zastopani so bili vsi naši slovenski listi in tudi vsi glavni hrVaJŠki, Tiudi „Straža“ in „Slov/enski Gospodar“') sta poslala' zastopnike. Posvetovanje je otvoril in vodil senior slovenskih časnikarjev \ dr. Žitnik. [Referat je imel gospod Terseglav. Po živahni, interesantni debati, v kateri smo razpravljali najbolj pereča in kočljiva vprašanja, je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:; Katoliški časnikarji, pripadajoči hrvaški S, P. in V. L. S., zbrani dne 19. oktobra n,a sestajnku v Ljubljani, izjavljajo, da Smatrajo enotno smer v časopisju, namenjenem somišljenikom obeh strank, za potrebno in so se konkretno zedinili ' v tem, f 'da postopa 1. njihovo časopisje i glede političnega 'držav-nopravnega programa odslej popolnoma edino; 2. v kulturnem in socialnem Oziru stoji to časopisje ma katoliški kulturni bazi. iOldloČno / je odklanjati vsako svobodomiselno kulturnobojno strujo. Ljudstvo je treba tudi v političnem izobraževanju navajati na zahteve krščanske morale, svobodo verein cerkve, 'krščanski značaj zakona lin krščansko vzgojo v šoli, je vsikdar odločno braniti,, spoštovati pa je sploh visako pozitivno vèrsko naziranje. 8. Časnikarji obeh strank naj iščejo stika med seboj in se k infornila,cijeni podpirajo. V ta namen naj se časnikarji V. L. S. in S. P. vsako lepo po potrebi shajajo. Izvedejo naj se priprave za skupno hrvaško-slovensko 1 pravtaško ! časnikarsko organizacijo. Storili so se tudi drugi važni sklepi in bo ta sestanek gotovo obrodil v naši žurnalistiki obilo dobrih sadov. Bilo je to zborovanje povsem primeren in dostojen uvod k 'dogodkom včerajšnjega..'dne. Zveza slovenskih odvetnikov. 'Občni zbor Zveze slovenskih odvetnikov, V nedeljo, dne 20, oktobra 1912 se je vršil letošnji občni zbor Zveze slovenskih odvetnikov v, Mariboru, Udeležilo se ga je okoli 40 odvetnikov in notarjev. Iz temeljitih poročil gg. poročevalcev se je konštatiralo. da v jezikovnem oziru na Štajerskem in Koroškem vedno bolj nazadujemo. Posebna pozornost se je posvetila vedno večjemu importiranju Kurzoveev na naša slovenska sodišča, iz katerih potem postanejo sodniki, ki razumejo pač za največjo silo pismeno^ slovenščino, ki jih pa pusti popolnoma na, cedilu, če i-majo pred seboj stranko, katera pred sodnikom govori, ne pa piše. Opozarjalo se je tudi, da je na pritožbe Zveze slovenskih' odvetnikov sedanji predsednik nadsodišča odgovoril, da kurzov nikakor ne more opustiti, ker ni dovolj slovenskega naraščaja. Sedaj pa imamo mnogo ljudi, ki so dokončali vse Študije z jako dobrim uspehom in so zmožni obeh jezikov, toda službe ne dobi- jo, ker so Slovenci ; pač pa se k nam importira nemški naraščaj celo iz Spodnje in Zgornje Avstrijske. Zato, da se učijo slovenski, dobivajo posebiio nagrado od države, dočim Slovencev ne sprejemajo niti v brezplačno prakso. Posebno pozornost je vzbudila tudi vestnost teh kurzoveev pri tolmačenju jezikovnih naredb glede rabe slovenskega jezika,. Ce zahteva kak Slovenec, ki pridie pred sodnika-kurzovca, slovenski zapisnik, se sklicuje kurzovec na svojo službeno prisego, češ, da bi se pregrešil proti tej prisegi, ako bi sestavil s Slovencem slovenski zapisnik, kajti po justičnih nared-bah iz leta 1862 se baje more sestavljati slovenski zapisnik le s tistimi strankami, Ki niso zmožne nemškega jezika. Iz tega torej sklepajo, da, s Slovencem, ki je zmožen nemškega jezika, ne smejo sestaviti slovenskega zapisnika,. Isti kurzovci pa dan na dap kršijo ravno navedene naredbe s tem, da sestavljajo s strankami, ki so zmožne le slovenskega jezika;, samo nemške zapisnike. Pri takem početju pa jim vest ničesar ne ne očita! ! Na podlagi naredb justicnega ministrstva iz leta 1862 se je tudi dokazalo, 'da je takšno tolmačenje jezikovnih naredi» iz leta 1862 popolnoma krivično. Sklenilo se je, da se vloži pritožbe na pristojnem mestu zoper takšno kršenje jezikovnih naredb, pod katerimi trpi tudi materijelno pravo, k'er je nemogoče materijelno prav soditi, Če sodnik ne razume stranke, ali pa če ni napisan zapisnik v jeziku, katerega razume stranka. S pozivom, naj nobeden slovenski odvetnik ne o-pusti grajati kršenje jezikovnih naredb, in da se naj tudi ljudstvo poučuje o pravicah, ki jih ima, glede rabe svojega jezika, je zaključil predsednik lepo uspelo zborovanje. Naše prireditve. Studenci pri Mariboru- Včeraj smo imeli tutti pri nas Slomšekovo slavnost, katera se je iztekla nad vse pričakovanje. Pri slavnosti je govoril o Slomšek u g, P u Š e n j a k iz Maribora, za kar se mu vsi zahvaljujemo. Po slavnosti se je začela vinska trgatev, ki je bila jako živahna in neprisiljena. Želimo si vieČ takih prireditev i v prihodnje ! Raznoterosti. Naš prevzvišeni g. knezoškof so preteklo soboto odpotovali , v Trst ter so tam včeraj, dne 20^ oktobra 1912, v krasni cerkvi oo. jezuitov, posvečeni presv). Srcu Jezusovemu, konsekrinali nov, idra-gocen in umetniško izdelan altar preblažene device Marije pod imenom „Mati prečudežna.“ Iz učiteljske službe. Na clvorazrednici v So® boti (prvi plajčilni razred) je razpisano mesto nadučitelja. Prošnje do dne 1, grucifna. [Na nemški šoli v Hrastniku {drugi plačilni razred) 'je j oddati slhžbo učiteljiee ročnih del. Prošnje do dne 15. novembra. Umrl je v bolnici usmiljenih' bratov v Gradcu dne 19, oktobra č. g. Anton Srebre po mučni bolezni v 35, letu svoje dobe. Rojen v Cadramu dne 18. a-prda 1877, v mašriika posvečen v Mariboru dne 25. julija 1904 je služil kot kaplan v Laškem trgu, pri Sv, Martinu tik Slovenjega Gradca, v Vuzenici in pri Sv. Valentinu pri žusmu. Pogreb bo v torek ob 2, u-ri' popoldne. N. v m, p.! Smrtna kosa. Po kratki bolezni je umrl danes, idne 21, t. m. zjutraj, sodnijsM n/adsvetnik in predstojnik okrajnega sodišča -v Mariboru, Anton Liebiseh, Danes zjutraj so ga prepeljali v tukajšnjo deželno bolnišnico, kjer naj bi ga operirali na slepiču, med o-peracijo je pa umrl. N, v m. p. ! Čedno priznanje lje nevai!® zdrknilo zadnji „Slogi.“ V poročilu o shodu poslanca Brenčiča pri St. Janžu I na Dravskem jpolju ' apostrofira gospoda poslanca tako-le : „Doktor Ploj je dal svojim volilcem ob shodih po vaših trditvah par finfarčkov za pijačo . koliko ste dali še vi.“ i„Slo,gia“ tedaj odkrit« prizna, Ida je Ploj „ob shodih dajal liberalcem fin-farčke za pijačo.“ Umevno, če se žejnim liberalcem Še vedno toži po Ploju. „Marburger Hütte“, io je posebno planinsko društvo, ki so ga osnovali Nemici za Maribor in okolico. V soboto, dne 19. t. m, zveččr je bil ustanovni občni zbor v hotelu „Erzherzog Johann“. Udeležba je bila silno pičla. Največ je bilo u radništva. Društvo misli nekje na Pohorju v bližini nemškega razglednega stolpa postaviti svojo planinsko kočo, „Marburger Hütte“, ker je baje za Nemce smrten greh podpirati Slovence in obiskovati na Pohorju slovenske koče in, gostilne. Stavba bo stala 9.000 K. Najbolj se trudi za „Marburger Hütte“ c, kr. nadgeometer Wiesler, kateri je imel na zborovanju tudi veliko besedo. On je zastonj napravil vse načrte za kočo. Ne vemo, ali je že kakemu kmetu kaj zastonj napravil, Pohorje in Kozjak hočejo ti Nemci proglasiti za svojo last. Se bridko motijo! Zadružna Zveza v Mariboru javlja, da se je vrnil g. Pušenjak iz potovanja in da se lahko ž njim vsak ponedeljek v pisarni govori. ^ Prirejala se bodo predavanja in okrožni zadružni shtedi, na katerih se bo dalo primerna navodila za vodstvo zadrug, Dose-daj je določeno, da se vrši dne 31. oktobra okrožni zadružni shod v Kozjem, dne 3. novembra okrožni zadružni shod v Loki pri Zidanem mostu, dne 21. nov. okrožni zadružni shod pri Sv, Petru na 'Medvedovem .selu. Vršila se bodo gospodarska predavanja v Arti-cali in Pišecalh Natančnejše podatke priobčimo v kratkem.. Dr. Ilešičevo modrovanje. Dr. Ilešič je tip o-nili rodoljubov, ki z ženskogostim besedičenjem rešujejo domovino. Dr, Ilešič sedaj prodajal svbjo učenost, kako se naj domovina reši, po Dorici in Trstu. Da nibč.e ne more kontrolirati njegove modrosti, govori tam spodaj na jugu o severni narodni meji na Korojškem in Štajerskem. Kako modri so nekateri njegovi stavki: (po „Soči“): '„Ob severni meji tudi (!) gine ponekod (!) volja, in zavednost . . Dobr0 bi bilo, ako bi prišel dr. Ilešič te volje in zavednosti večkrat semgor utrjevat. Proti Einspinnerju. Poslanec i Einspinner je osnoval v NationaHverbandu novo stranko, imenovano ,)mladonemška stranka“ in zai Štajjersko — nov „Volksbund.“ 'Novi organizaciji po zatrdilih osnova-teijev nište naperjeni ne proti nemškim radikalcem, ne proti agrarcem. iSestoje po Večini iz pristašev nekdanje nemško-frajzinoviske stranke in ste namenjeni v prvi vrsti meščanskim producentom. [Ker je Einspinner pri snovanju ! svojih strank)! prezrl Wa-stiana in ker je s tem razcepljenost v nemškem taboru še večja, Jse hudujete na. Einspinner ja ( „IMair-burgerca“ in „ Tagespost“ in mu očitate sebične namene. Postal bi blaje rad deželni odbornik, minister in Bog vje še kaj. Nemško-nacionalni prijatelji se gotovo dobro J poznajo. ' Očividno ! smatrajo gp> spodji vse javno delovanje za kšeit. Khuen in Marckhl si podajata, roke, zagovornika, sramotnega Čuvajevega režima! ( sta 1 se i našla,. V odgovor na Marckhlov govor v avstrijski delegaciji, v katerem je ta zagovarjal Čuvajev režim in ga, z nekatv,alirskim n ami gavan jem priporočal za tostranski slovanski jug, . je vstal1 v ogrski delegaciji hrvaški tiran grof Khuen in izjavili da Tbli se na temelju, kakor ga je podal 'Marckffil, lahko našli M,ar. žari in 'Nemci'. Res, spodnještajerski nemški birpoli-tikarji so lahko veseli in ponosni. Njihov voditelj se z odobravanjem Čuvajevega, režima, ki ga smatrajo tudi pošteni Nemci za nevzdržen škalndal in za nevarnost za ’ monarhijo, \ brati s Khuenom. Voditelj korumpirane ogrske gentry Khuen in voditelj spodnještajerske renegajtske 1 špisarije' \ Marckhl roko v roki. Par nobile fratum! Ce se vsak pošten človek zgraža, kaj to gotovim nemškim nacionalcem, ki nimajo nobene časti in ne poznajo nobenega! političnega poštenja, mar. Liberalci pod ključem. Za včeraj popoldne ob 8. uri je bil sklican v restavracijskih prostorih Nar. Doma ustanovni shod „naprednega,“, ali kakor so liberalni ovinkarji pozneje farbali, „narodnega“ političnega društva za Maribor in, okolico. Za shod je tudi nekaj naših somišljenikov dobilo povabila., katerim so se deloma, odzvali. Ob % na 4. uro ko bi se naj začelo Zborovanje, je biloinaVzočili .samo Serie do 20 ljudi, med njimi železniški uradnik Kejžar kot sklica--telj, advokat dr, Glaser, ic. kr. profesor Pivko, dr. Kukovec iz Celja, pisar Skvarča, penzijonirana nadučitelja Podobnik in Hren, nekaj Kejžarjevih železničarjev, par Sokolov in odvetniških pisarjev. 'Ti ljudje so bili naenkrat v mučnem položaju, Radi enega našega somišljenika, si namreč ta množica, „.naprednjakov“ ni upala zborovati v spodnjih prostorih Nar rodnega Doma, kamor je bil shod sklican. Da bi bili našega pristaša,, ki je imel v rokah vabilo, zagnali iz dvorane, jim je manjkalo korajže. In vzdignila se je junaško liberalna četa kakor Turek sTuze in jo mahnila v Čitalnico pod ključ. In to samo radi enega našega pristaša. Kljub temu pa. smo zvedeli za slavni potek liberalnega, ustanovnega zborovanja. Vodil in o-.tvoril ter pravila, precital in razložil je Kejžar. O ciljih, ki jih zasleduje novo liberalno društvo, je z o-'gromnemu poslušalstvu primerna zgovornostjo govoril celjski dr. Kukovec. Nobenega, posebnega navdušenja ni bilo opaziti ob njegovem govoru. Kakor je bila v Čitalnici velika praznota, tako se je tudi ta govor odlikoval le po praznih frazah. Dr, Kukovec je priporočal svojim zvestim, naj se ne zmenijo ne za klerikalce, ne za Nemce, in nemškutarje, ampak na.j „po svoje“ skušajo dobiti mariborske In okoliške Slovence pod svoj plašč. O mariborskih občinskih volitvah je govoril dr. Pivko, ki je povedal, da je dolžnost mariborskih Slovencev, voliti socialne demokrate, Če bodo ti postavili kandidate. Hude težave so imeli liberalci tudi pri sestavi društvenega odbora. Dr, Rosina! ki je še-le proti koncu slučajno došel v Čitalnico, ni na noben način hotel sprejeti predsedniškega mesta, katero je bilo potem poverjeno adv. dr. Glaser-ju. V odboru so Še: Kejžar, trgovec W.eixl, učitelj Lesjak, Robič, dr. Pivko itd. K društvu je pristopilo nemara komaj toliko Članov, kolikor jih zahtevajo prar vila za veljavno ustanovitev. Društvo baje namerava posvetiti svojo pozornost .„politični probuji“ mariborskih in okoliških Slovencev. No, za okolico ste gospodje vstali prepozno. Za vašo probujo naše ljudstvo ne mara. Novi koroški deželni predsednik. Uradna ,„iW. Zeitung“ objavlja imenovanje sekcijskega, šefa v notranjem ministrstvu, dr. Alfreda barona. Fries-Skene za novega koroškega deželnega predsednika na mesto barona Heina. „Tagespost“ z imenovanjem ni nič posebno zadovoljna in pravi, da. je političnega značaja. Za „Slovensko Stražo“ iso darovali : ( gospod Laka Hleb 20 K, na Slomšekovi slavnosti v Mariboru se je nabralo 51.20 K, gospodična Alojzija Vrečko na Dunaju 1 K, gospod [Roškar v Št, 'Jakobu v Slov. goricah je nabral na gostiji Roškar-Žnudrl 3[5| K. Hvala. Ormož. Dne 12. t. m. so našli okrog 4, ure popoldne na travniku Jakoba Mikla iz Veličan na nekem kupu krme mrtvo truplo neznane moške osebe. Na (mrtvecu ni bilo nobenih znamenj umora. Zjadela ga je kap. Prepeljali so ga na pokopališče in pokopali. Identiteta še ni dognana. Ptuj. |(S samokresom smrtno ranil.) Osemletnega posestnikovega sina Jožefa Oipuleca f v, Oblakih, okraj Ptuj, je dne 12. t m. na paši s samokresom smrtno nevarno ranil neki 141etni deček. Krogla je malega Jožeta zadela v glavo. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer je čez dva dni umrl. Ker mef j obema dečkoma 1 ni bilo» nobenega prepira, je vzrok nesreče bržčas neprevidnost, Ptuj. (Okradeni rokodelski pomočnik.) IV prejšnjem tednu sta bila na Ptuju okradena elektrotehnik Gacadi jn krojaški pomočnik Ivačič. Bila sta na potovanju. Ukradena jim je bila obleka v vrednosti 60 K in denarnica z vsebino 160 K. Mrhu tega so še bile Gacadiju ukraldene vse listine, katere ~je on imel pri sebi. O tatu, ki je bržčas bil tudi ka)k potujoč rokodelski pomočnik, ni do sedaj ne duha ih ne sluha. Vojska na Balkanu. Crnogorsko-turška vojska. Severna kolona. Severna kolona pod generalom. Vukotičem, ki je do zdaj hitela ,od4 zmage do zmage, je zavzela u-trdbe Pepič, iNojere, močno utrjeno, goro Vizitor, trdnjavo Guzinje in naposled Berano, in prodira sedaj proti močni trdnjavi Rožaj ob reki Ibar. Ce se posreči Vukotiču, zavzeti še to trdnjavo, ima prosto pot do Mitroviče, kjer si seže rv roko s srbsko kolono, ki prodira po dolini Malo Kosovo proti mestu Mitroviči, Plava pia dl a. Glasom poročil iz Podgorice so Crnogorci 'dne 19. t. m, proti večeru naskočili turško pozicijo Plar vo. Po kratkem in vročem boju je padla Plava. Vje-tih je 280 turških vojakov in častnikov, katere so odvedli v Podgorico, Ostale turške Čete so se razpršile na vse strani. Večji del je zbežal proti Djakovici, S ah vin-be j z 2000 Arh avti padel v zased o. Turški poveljnik Sahvin-bej, ki je prišel Plavi na pomoč in' je operiral za hrbtom generala Vukoti-Ča, je prišel z 2000 Arnavti v, zasedo^ Po srditem boju je bila njegova Četa uničena. On sam je bil vjet in 280 mož njegove čete so odvedli v Podgorico. ' - Južna kolona. Južna, kolona pod poveljem prestolonaslednika princa Danila se zbira po zavzetju ŠipČanika, Vranje, Gradiča, Tu zija in naposled Huma, okrog Huma, da jo udari proti Skadru, [kjer pričpe skupno obleganje Skadra z zahodno kolono generala Marti-noviča, katera neprestano nagađa in obstrelj ava trdnjavo Taraboš, ki tvori ključ Skadra, Zahodna kolona. Zahodna kolona generala Marjtinoviča oblega trdnjavo Taraboš od treh strani. Pade TaraboŠ, — pade tudi Skader. Skupno obleganje Skadra se pričakuje v najkrajšem času. fStara Srbija pozdravlja Črno-1 g o r c e. Ko je korakala kolona prestolonaslednika princa Danila po Stari Srbiji, je bila povsod z velikim veseljem in navdušenjem sprejeta. fOhdotni kristjani vidijo v Črnogorcih svoje toliko zabeljene rešitelje iz spon več kakor polstoletnega suženjstva. Bolgarsko-turšVa vojska. Bolgarija zmaguje Turški trdnjavi K u r d kale in M u s t a -f a - P aš a — p adii. Bolgarska glavna armada je prekoračila turško mejo ter prodrla do Kurdkale, katero je vzela z naskokom. Kurdkale je oddaljeno 10 km od bolgarske meje. Nato so naskočili Bolgari Še drugo trdnjavo MustafarPaiŠo, katera je tudi padla,. Bolgarske čete so z godbo na Čelu korakale v mesto Mustafa-Paša, kjer jih je ondotno bolgarsko prebivalstvo navdušeno sprejelo. Bolgari so vjeli 170 turških konjenikov. M a n i i je s t bol g a r s k e-g a c a r j a. Bolgarski car Ferdinand je dne 17. t. m., ob 7. uri zvečer, prebral v glavnem taborišču manifest, ki se glasi : „Bolgari! Tekom 25 let sem se trudil za srečo in slavo bolgarskega naroda ter za mir in kulturno delo. Upal, sem, da dosežem v miru napredek naroda. Toda usoda je hotela drugače. jPriŠel je trenutek, ko sem moral poklicati f' vas pod orožje, 1 da rešite velila problem in osvobodite naše brate onkraj Rila in Rodopai. 35 let po osvoboditvi Bolgarske ti naši verski in narodni bratje še niso tako srečni, da bi mogli Živeti Človeško življenje. Vsi napori, da bi olajšali njih usodo, vsi napori, da bi mogli ustvariti kulturne razmere, da bi krščanski narodi mogli u-živati človeške pravice, so bili zaman. Žive milijoni našega ljudstva v sužnjosti 1 in bedi i ter me pretresa, spomin našega krščanskega osvoboditelja1 carja, ki je rekel, da moramo sveto, delo dokopčlati. In zato vas poživljam, ,da prihitimo krščanskim prebivalcem Turčije na pomoč. Nimamo drugega sredstva, kakor orožje, da Ščitimo življenje in imetje svojih bratov v Turčiji. Anarhija v turških provincah pa ogroža tudi uaše narodno življenje. Po masakrih v Stipu in Kočani je Turčija, namesto da bi napravila mir in red, mobilizirala svoje vojaštvo,. Človeška in krščanska čuvstva, sveta dolžnost nas kličejo na pomoč svojim bratom. Čuvstvo dolžnosti nam narekuje, da smo poklicali sinove ’domovine pod Bastavo. Naše delo je pravično, veliko in sveto ter živim v neomajni veri, da nam bo »Vsemogočni pomagal, da ohrainimo svoje brate. Naznanjam narodu bolgarskemu, \ da sem proglasil vojno I za človeške pravice | y Turčiji i živečih kristjanovi ter poživljam svojo hrajblro grmado na pohod v turško ozemlje. Na naši strani t stoje j proti skupnemu sovražniku armade z Bolgarsko združenih držav, Srbije, Crnogorske in Grške. (Vi tem boju bo stal križ proti polumesecn, svoboda (proti tiranstvu. Na naši strani stoje vsi, ki ljubijo pravico (in napredek ter vas, oprt na simpatije kulturnih narodov, spominjam 1 na hrabre in junaške čine 1 vaših očetov prednikov in našega učitelja, [velikega ruskega o-svoboditelja ter vajm kličem, da korakajte naprej od zmage do zmage. Bog z nami!“ Podpisani so kralj in vsi ministri. B o'j( g (a r ,s k j p o M e ! |,n i ki odpotovali!! k arma d i. Iz Zofije poročajo: Car je odpotoval ,v glavni stan. Generalni Štab prve bolgarske armade, ki ji poveljuje gener.ajl Ku-tinčev, je odpotoval na bojišče. Drugi bolgarski armadi poveljuje ! general Ivanov, , tretji pa znajni vojaški pisatelj general Dimitrijev; čarov: vojaški svetovalec je general Savov, 'dejanski ’ najčelnik , generalnega štaba je general Hajčev, M je zelo miren in moder vojaški strokovnjak. V Bolgarijo se je vrnil bolgarski polkovnik Zenderev, ki se je izselil v Peterburg, ko so Aleksandra Battenberfškega pahnili z bolgarskega prestola. Bivši bolgarski minister Ge-nadjev se je pred dnevi ket prostovoljec oglasil in odpotoval k armadi. Srbsko turška vojska. Ker si vesti o srbsko-turških bojih ob meji zelo nasprotujejo,, se v podrobnosti teh bojev ne bomo spuščali, dokler nimamo pozitivnih podatkov. Poročila iz glavnega srbskega tabora se glase za Srbe ugouno, Srbi so baje zavzeli Džumala-Bala ter prodirajo proti Prištini, Odhod srbskega kralja na bojišč e. Kralj Peter1 se je dne 17. t. m. tv spremstvu kraljeviča Gjorgja in miniisltrjskega predsednika Nikole Pašiča odpeljal, v glavno srbsko voj,ho taborišče v Niš. Na kolodvoru se je poslavljala od njega tisočglava množicja. [Na peronu I so ga čakali razni drž alvini ki in poljilifci, posfcnci ip di(p$ora!atski zbor, na čelu z ruskim poslanikom Hartwigom. Kralj Peter se je posebno prisrčno poslovil od naivzočih posl/Uncev. Posilovivši se od njih, je rekel s povzdignjenim glasom: I „Grem k svoji armadi v krepki nadi, da se z njo zmagovit zopet vrnem.“ Vsi navzoči so odgovorili: „Naj se zgodi božja volja I“ Nato je metropolit Dimitrijev blagoslovil kralja Petra, ki je po blagoslovu s svojim spremstvom stopil v vlak ter se odpeljal proti jugu. Množica se je odkrila, mahaja z robci in klicala: ..Kralj, vrni se z vencem zmage!“ Grško-turška vojska. Grško napredovanje, Grška armada pod vrhovnim poveljem grškega prestolonaslednika Konštantina je prodrla preko Larise čez prelaz Meluna do Elasona na turško mejo. Drugi armadni zbor pod generalom Sapunfajki pa koraka preko Arte proti turški trdnjavi Janini. Dve grški topničarki sta pa udrli v zaliv Arta, ne da bi bila to zamogla ubraniti turška trdnjava Preveza, ki straži vhod v zaliv. Obe topničarki bodete podpirali operacije grških čet proti Janini. > Vojska na morju. Ob sedanji balkanski vojski pridejo gleote na morsko vjojsko v poštev Turki, Grki in Bolgari. T|urki so sicer svoje j vojno brodovje zanemarjali, ja kljub temu ! postane lahko turško vojno brodovje osobito Bolgariji nevarno. Turki imajo oklop-nici „Heirredin Barberus“ in „Tongut Reis“1 (10.600 ton), stare kasematske ladije „Messudje“, ( JAssar i Teufik“ in novi križarici „Hamidije“ in jMedšitlje.* Nadalje ima Turčija dve moderni torpedni križarici in osem torpednih rušilcev. Bolgarska» ima avizno torpedovko jNadježdo“, dve stari jahti „Ateksander I.1“ in ,„|Krum“, parnika „Asjen“'' in „Simeon Veliki“, 1 torpedovke „Hrabri“, „Bistri“ in „Smeli.“ Grško brodovje obsega f tri1 zastarele obrežne križarice, eno oklopno križarico, osem torpednih ru-Šilcev in šest torpedovk. Grška je, kakor smo poročali, kupila na Angleškem tudi zadnji Čas štiri torpedov!«, ki se že peljejo na Grško. Ti u r č i j a slabo pripravljena. Turški I listi ! pravijo, d!a vlada; meid turškim prebivalstvom velikansko navdušenje za vojno. A kljub temu pa priznajva sajma turška uprava, da je disciplina med turškim vojaštvom zelo slaba. Vi turški vojski je namreč mnogo kristjanov, ki kršijo že disciplino ter dajejo na ta najčin slab vzjgled drugemu vojaštvu. Dezertacije so na dnevnem redu ter se turška vojna uprava trudi, napraviti vsaj v večjih garnizijah red s tem, da; kruto nastopa .proti u-pornikom. l lr Prevzamem vsa dela Jjjr cekoraeijske, slikarske in y pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjiti cenah. Mihael Dobravc v Coljo k.. Gospodska ulica 5. kakor ga kaže in kateri bi v Loterijske številke: Dne 19. oktobra 1912. Trst 7 4 89 68 75 Line 40 44 38 42 28 Službo organista se odda pri Sv. Križu nad Mariborom. — Nastopi se lahko takoj. 213 Razpis. Razpisujejo se delal' pri zvoniku farne cerkve v Trbovljah, ki znašajo 8.300’ K, Podjetniki, ki se zanimajo za ta dela, naj pošljejo svoje pismene ponudbe do 31. t. m. občinskemu uradu v Trbovljah. Dotični načrti in stroškovnik ' je na razpolago v občinski pisarni vsak dan razun nedelje od 8, do 12. ure dopoljdam in od 1. do '4. ure popoldan. Župarastvci Trbovlje, dne 18. vinotoka 1912. G. Vodušek 1. r. Prostovoljna javna dražba. posestva vi. št. 99 k. o. mesto Celje, obstoječega iz hiše v Celju y Graški ulici štev. 8 z vrtom, ki leži tik za hišo so vrši v pgndelfek, dne 26. oktobra 1912 predpoldne ob 10. uri v pisarni c. kr. notarja gosp Lovra Bala v Celju. Hiša je enonadstropna leži v središču mesta v najbolj prometni ulici. V nji sta dva trgovinska lokala z vsemi potrebnimi stranskimi prostori. Vrha tega je še poseben trakt Ina đvor šću Z stanovanji in oskrbniškimi lokali. — Izklicna cena znaša 56.000 K. Dražbene pogoje je mogoče v pogledati v pisarni e. kr. notarja gosp. Lovra Baša v Celja, Rotovška alica v navadnih urah, kjer se dobijo tedi jiadaljna pojasnila. 2iO Aparat za lotanže ______—_ stoječa nobeni ne manjkal, se dobi { ""^UllMSlfl^ Zinaner Sc Co® 281 Sv. Jakob v Slov. gor. Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju. 64 Jako priprosto! Zelo praktično! Nobena igrača! Ni treba si glavo trati ! Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kalj iva vsakovrstna semena voščenih in drugih vrst sveč, dobivate zajamčeno solidne postrežbe pr staroznani tvrdki flHIan Hočevar Celje tik farne cerkve. „Slov. Straža“ v Ljubljani želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod „Ljudsko zavarovanje“ na Slov. Stražo v Ljubljani. 171 Liniment mazilo, najbojše sredstvo, Če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja Iranko. Mesina lekarna pri c. kr. ,Orlu“ v Mariboru Glavni trg lik rotovža. m vsem kmetom naznani in se jim priporoča, da bi prišli k njemu stroje kupovat, ker zdaj jih ima okoli 2 do 300 doma, vsake vrste, ima zdaj: najnovejše ročne mlatilnice, tudi, geplne-mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, okopalnike in osipainike, milne za sadje in grosge mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalke ali pumpe za studence in gnojnico, s katero se lahko napumpa v eni minuti eden polovnj&k vode ali gnojnice, vsake vrste male in tudi velike tehtnice, tudi vsake vrste mostne tehtnice, katere pustim sam postavit na svoj odgovor, stroje za seno kosit, obračat in grabit, najnovejše Bejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja; ima tudi vsakovrstno železje za mline in žage, tudi motorje na bencin, sesalni plin, surovo olje, sopar ali „dampf“, največje mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje z» šivat „Central Bobin“ po najnižji ceni, vsakovrstne stroje za kovače, lončarje, opekarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator“, po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani zelo veliko časa in drv. Najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrnje melje in doma vsakovrstno moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušnjo; kolesa ali bicikelne, pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, Ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali ako mu piše, da se on sam pri kmetu oglasi, dobi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da se dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene priprave sa mlatilnice se pri njem dobijo, katere mora vsak kmet imeti, kdor ima mlatilnico. 42g Prva južno-štajerska laeuoseška dražba » Celja. lap, imi Ih straži s strojnim eftratnm. Zanni za fraolrania M. :: fzurcsj* uapsfens spomenike Ir osa monumentalna in stao-« :== Rìsa Ma iz fn- Hi inozemskega materifala. “ 5=5 Piai* za k ramlaratgp marmorja. :: MM zaloga iiptoilfrai oapÉii spraita. :: Hajnižfs cm. :: Huiantni s « fiatili! pigtji, :: Miia is šznjsjs točno. ~ == Smilil in strašteni poralnni težini, inalaste: Kamnoseška družba iz Celje. Nikdar se ne bodete kesali ampak zadovoljni bodete in vedno hvalili slovensko trgovino, ker si lahko veliko denarja prihranite če bodete vedno kupovali vse Vaše potrebščine v trgovini J. N. Šoštarič, Maribor Gosposka ul. 5. VefiikO izbiro najboljšega in najmodernejšega blaga za moške in ženske obleke, platna, sukna, druka, satins, cefira. — Bogata zaloga gotovih oblek, srajce, kravate, ovratniki, naramnice, nogovice, dežniki itd. — Za telovadna društva vse potrebščine in kroji v zalogi. Cene veliko nižje kakor drugod. Postrežba strogo solidna Motel Trabesinger v Celovcu Velikovžka cesta it. 5 se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina. Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu. Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. """MBS Lojzka ira Pepca Leon. llilT IEHI S3S= E5S5 SSS? I Založnik ìd izdajatelj: Konzorcij „Straža“. mi urednik: Lav. Kemperle. Tisk tiskarne st. Cirila v Mariboru.