IZ KOMUNALNE SKUPNOSTI
Nekatere ceste so postale sirote
Vsakega krajana v naši obdni med drugi-mi problemi najbolj pestijo komunalni. Da bi zvedeli kaj več o tem, kaj vse je bilo letos na tem področju storjenega in kaj se še predvideva, smo se obrnili na komunalno skupnost naše obfine. Tu pa smo se soočili s številnimi proUemi, Id so predvsem finanč-nega karakterja, vezani pa so na ustanovitev občinskih cestnih skupnosti.
S pričetkom delovanja cestnih skupnosti (1.1. 1984) so se iz komunalnega področja prenesle v cestno lokalne ceste, s tem pa tudi pripadajoča sredstva. Tako je prišlo do odli-va 100 milijonov sredstev iz Ljubljane ozi-roma iz naše občine 20 milijonov dinarjev. Gre za sredstva bencinskega dinarja in za cestne pristojbine za motorna vozila, ki so bila do 31. decembra lani dohodek komu-nalnih skupnosti. V breme bodočega priliva teh sredstev je občinska komunalna skup-nost najemala kredite. Do odliva sredstev je torej prišlo, ne pa tudi do prevzema anuitet-nih obveznosti iz teh sredstev. Samoupravni interesni komunalni skupnosti naše občine so kot edina sredstva za vračanje kreditov ostala sredstva nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pa še pri teh sredstvih gre zaradi zamrznitve cen za njihov zmanj-šan dotok.
Spričo teh finančnih težav komunalna skupnost ugotavlja, da ne bo mogla kriti vseh prevzetih obveznosti iz sredstev nado-mestila za uporabo stavbnega zemljišča za letošnje leto. Sredstva bo namreč morala nameniti za kritje anuitet, pa čeprav se je odpovedala realizaciji občinskega programa v celoti.
Na komunalni skupnosti imajo zato polne roke, ali bolje rečeno glave dela, da bi ta nezavidljiv položaj, ki je, mimogrede reče-no, tudi silno nelogičen, rešili. Seveda in žal, pa rešitev takšne situacije ni v njihovi pri-stojnosti. Odločili bodo drugi.
Na komunalni skupnosti so vestno razmi-slili o vseh možnih rešitvah. Najbolj primer-na je zanje ta, da se z aktivnostjo Cestne skupnosti doseže prerazporeditev sredstev bencinskega dinarja in taks od motornih vozil tako, da se ta sredstva delijo tudi na ceste v pristojnosti komunalne skupnosti in ne samo na ceste v pristojnosti cestne skup-nosti. S takšno rešitvijo bi namreč komunal-na skupnost lahko plačala anuitete. Dolgo-ročno gledano je to, kot pravijo najboljša rešitev, kar bi tudi omogočilo aktivnosti pri novogradnjah na mestnih ulicah oziroma ce-stah v pristojnosti komunalne skupnosti. Se-daj teh aktivnosti namreč ni, na teh cestah tudi ne boste več srečali cestnega delavca in sploh nikogar, ki bi jih vzdrževal.
Plan pa je že izpolnjen
Kljub vsem težavam, pa je srednjeročni plan   komunalne  skupnosti  za  leto   1984
praktično že izpolnjen.
V letošnjem prvem polletju so bila oprav-ljena naslednja dela: DO Vodovod - Kana-lizacija TOZD Kanalizacija je bila investitor zgrajene varstvene cone vodarne Brest in kanalizacije na Vrhovcih in v VS-1 Trnovo. TOZD Mestni vodovod je bil investitor zgrajenega vodovoda po Cesti v Mestni log, vodovod Babna gora pa financirajo in delajo občani sami. Od cest se gradi Tržaška iz sredstev 10-letnega programa izgradnje cest, prav tako pa tudi rekonstrukcija ceste Igo Gruden (gre za novo organizacijo obvo-za zaradi Tržaške). Komunalna skupnost je bila investitor asfaltiranja ceste v Iški vasi in dokončanja asfalta na cesti Vrbljenje-Staje.
Zgrajena je bila tudi mrliška vežica v Vnanjih Goricah, most čez Glinščico ob Br-dnikovi za potrebe PST, cesta na Ključ (po-pravilo), javna razsvetljava in avtobusni nadstrešek na Aškerčevi, Vodna skupnost je popravila most v Dolenji vasi čez Gradašči-co, krajevna skupnost Polhov Gradec razšir-ja pokopališče, urejena je javna razsvetljava v Stajah, v gradnji so avtobusna obračališča Trnovo za zglobnike in na Barju pred Za-družnim domom, kar bo omogočilo uvedbo nove avtobusne proge. Do konca leta bo zgrajen še odsek Kopr-
ska-Tbilisijska (podaljšek ceste v Mestni log), nekaj nadstreškov na avtobusnih po-stajah, Cesta dveh cesarjev - to bo financi-rala Komunalna skupnost - poleg tega pa bo narejeno še: vodovod po Peruzzijevi, vodo-vod - sekundar v VS-1 Trnovo, VS-3 Žični-ca (za blok Ba) in za RS-1,2 Jurčkova pot. Saniran bo primarni kanal naselja v Rakovi Jelši, iz programa 10-letne izgradnje cest pa bo obnovljena Tržaška, po kateri bodo ob-novili tudi kanalizacijo. Za objekte iz sred-stev samoprispevka bo zgrajen vodovod -sekunder za WZ Brdo, WO in OŠ Tmo-vo, WO Bonifacija, OŠ Kolezija in OŠ Bičevje, kanalizacija - sekundar pa za WO Bonifacija, WO Brdo in OŠ Trnovo. Za industrijo bo na področju kanalizacije zgra-jen zbiralnik B 2 do Semename, zgrajena pa bo tudi kanalizacija v Vnanjih in Notranjih Goricah.
Nekatere organizacije niso dosledne
Po posebnem samoupravnem sporazumu organizacije združenega dela zbirajo za vo-dovod in kanalizacijo 1,2 odstotka iz čistega dohodka. Zal pa vse OZD teh sredstev ne odvajajo in primanjkljaj od leta 1981 je že -v Ljubljani - okoli 55 milijard, na Viču pa 7 milijard.
Povsem drugačno pa je stanje zbiranja sredstev za viške ceste, ki jih na Viču OZD še posebej zbirajo. Doslej imamo že okoli eno milijardo teh namenskih sredstev.
Nina Čož