novoles LETO XXI Številka 3 •I novoles 11. marec 1983 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRA2A Po sledovih nekega dneva Dan žena je za nami. Polegli so se veseli vzkliki, glasovi harmonike, ovenelo je cvetje, prineseno s čestitkami, željami, obljubami. Spet se je življenje vrnilo v stare tirnice, čakajoč na nov mejnik v borbi žena za enakopravnost, na 8. marec 1984. Pa bo res do takrat vse čisto po starem? So res 8. marci, ki jih v naši enakopravni in samoupravni skupnosti praznujemo že toliko let, le mejniki na življenjski poti, ali pa so hkrati tudi stopničke, ki nas vodijo vse više in više k tisti pravi enakopravnosti, ko si bosta mož in žena v družini, seveda sporazumno in v skladu s svojimi sposobnostmi in interesi, delila polno breme odgovornosti za družinsko življenje in vzgojo otrok? In ko si bosta moški in ženska na delovnem mestu enakopravno delila samouprav-Ijalske in upravljalske dolžnosti in delovne obveznosti in bosta za enako delo enako nagrajena, pri tem pa ju bo enako trla skrb, kako je doma z družino, kako je z nakupi in kako z družinskim proračunom? Ko se bosta oba lahko enakopravno in brez slabe vesti udeleževala večernih tečajev, dodatnega izobraževanja, kulturnih manifestacij, družabnih prireditev? OBVESTILO Naslednja številka glasila izide 25. marca. Zadnji rok za oddajo rokopisov je 17. marec do 9. ure. UREDNIŠTVO Ko bosta napredovala in bila ocenjena samo po svojih lastnih sposobnostih? Ko se bosta počutila povsem enakovredna člana naše družbe, pripravljena in zmožna prispevati zanjo enako veliko, vendar le tolikanj različno, kolikor je to pogojeno v njuni fiziološki neenakosti? Ne, čisto po starem ne bo! Tudi letošnji osmi marec je bil, kljub težkemu času, ki s številnimi težavami pritiska na vse občutljive členke v naši družbi, stopnička naprej v urejevanju odnosov med ljudmi. Morda prav zaradi teh težkih razmer, ko smo se nenadoma prebudili iz sladkih sanj, v katerih smo se že videli v lepši bodočnosti, in se zavedli, da smo še vedno na težki strmi poti, po kateri brez truda in lastnih žrtev navzgor ne bo šlo. Potrebnih bo pač še veliko takih stopnic, srečanj z resnico, da bomo spoznali, da je naša bodočnost v nas samih in da si njeno usodo delimo vsi enako. Ob 7. vrhu neuvrščenih Na sedmem srečanju neuvrščenih, tokrat v New Delhiju, se je zbralo že sto držav članic . poleg njih pa še večje število držav opazovalk in gostij. To je več kot polovica sveta, ki hkrati predstavlja večino svetovnega prebivalstva. To je mogočen klic po miru in po mirnem sožitju med narodi. Zmotno bi si bilo predstavljati, da je sedaj, po toliko letih uveljavljanja, neuvrščeno gibanje enovita in močna organizacija, ki bi suvereno reševala lastne in svetovne probleme. Ne, v sami organizaciji je toliko nasprotij, razprtij, različnih mnenj in celo oboroženih konfliktov, da si tisti, ki so zunaj in IZ VSEBINE OB 7. VRHU NEUVRŠČENIH stran 1 PREBERITE stran 3 POROČILO 0 BOLEZNIH stran 6 VOLITVE stran 8 po tihem upajo na razpad tega gibanja, zadovoljno manejo roke. To pa prav zato, ker ne razumejo osnovnih idej neuvrščenega gibanja. Primerjajo ga z blokovsko razdelitvijo, z notranjo povezanostjo in organizacijo blokov, kar pa je čisto napačno. Neuvrščene države namreč niso tretji blok, so pa izrazito protiblokovsko gibanje, ki (Nadaljevanje na 2. strani) 8 MAREC - Na tradicionalni proslavi |e nastopil v krajšem kulturnem programu tudi Dolenjski oktet, letošnji obisk proslave izredno majhen. Žal je bil Ob 7. vrhu neuvrščenih (Nadaljevanje s 1. strani) gradi na upoštevanju različnosti notranjih ureditev, mnenj, gledišč, zunanje politike, pa kljub vsemu stremi k enotnosti v ključnih vprašanjih sedanjega svetovnega gibanja in verjetno tudi edinih možnostih za obstoj človeštva na tem planetu - v vprašanju miru, medsebojnega spoštovanja, odprave kolonialnih in neokolonialnih odnosov, zmanjšanju oboroževanja in oboroženih spopadov in zmanjšanju lakote in trpljenja vsega človeštva, kar bo pomenilo tudi mirno sožitje z vsem živim na tem planetu. Že okoli kraja sedmega zasedanja in okoli udeležbe je bilo nekaj problemov. Najprej je bilo mišljeno, da bi bila konferenca v Bagdadu, vendar se je vojna med dvema neuvrščenima državama Irakom in Iranom nadaljevala z nezmanjšano srditostjo, zato so soglasno prenesli zasedanje v glavno mesto največje neuvrščene države Indije. Potem sta se pojavili še vprašanji, kdo bo zastopal afriško državo Čad in azijsko Kampučijo. Tudi to so države gibanja neuvrščenih sporazumno rešile, saj so za sedaj taki problemi, čeprav pomembni, vendarle podrejeni velikemu skupnemu cilju: uspehu sedme konference neuvrščenih držav v času, ko po vsem svetu rožlja orožje in koje bilo več konfliktov rešenih z oboroženo silo ali pa se še tako rešuje. To pa je v nasprotju z osnovnimi smernicami gibanja neuvrščenih. Hud problem za neuvrščene države je tudi vse večji prepad med razvitimi in nerazvitimi državami. Nobena skrivnost ni, da je večina neuvrščenih h držav iz takoimenovanega kolonialnega pasu Afrike, Azije in srednje Amerike, kjer dekolo- nializem sam ni prinesel zažclje-nih sadov, saj je tradicionalna ekonomska navezanost na razvite bivše kolonialistične države še ostala. Te stojijo sedaj kot posojilodajalke z visokimi obrestmi in z drugimi pogoji, ki jih vežejo na posojila. Tako nerazvite države, z njimi pa ves svet „lovi ravnotežje na robu propada ekonomskega sistema in uničenja v jedrski vojni,“ kot je napisal Jože Šircelj, posebni poročevalec iz New Delhija. V teh težkih časih bi bilo preveč, če bi od konference neuvrščenih držav pričakovali rešitve za vse probleme sedanjega sveta. Takole smo o tem lahko prebrali v našem dnevniku Delo: „Sedmi vrh v New Delhiju ne bo vzdignil sveta s tečajev, zagotovo pa bo dodal nekaj, morebiti celo izdatnih kapelj olja, da bodo manj škripali. Morebiti kajti nikakor ne bi vzneseno prerokovali morebiti bo celo pomagal razrahljati nekaj hudih vozlov: med Irakom in Iranom, na Bližnjem vzhodu, v Sahari, če že ne v Afganistanu, na jugu Afrike ali v Kampučiji. So znamenja, ki govorijo temu mnenju v prid, in celo pota in načini.“ N. S. ZIMSKE IGRE UNILES — „BREZ VMESNIH ČASOV IN AVTOMATSKE OBDELAVE, PA VENDAR BREZ NAPAK" — organizacija tekmovanja je bila vzorna. Organizator, mariborski Marles, jo je zaupal že preverjenim smučarskim delavcem. Na cilju je bilo seveda največ gneče, saj so o uvrstitvah odločale stotinke sekunde. Vse kot na pravih tekmah, le da ni bilo merjenja vmesnih časov. Proga je bila zahtevna, višinska razlika 155 m, dolžina proge 850 m (Več o tem na 4. in 5. strani) Zamenjava osebnih izkaznic V skladu z določbami veljavnega zakona o osebni izkaznici so dolžni vsi občani, ki jim je bila osebna izkaznica izdana pred 1. 7. 1981, najkasneje do oktobra 1984 sedanjo osebno izkaznico zamenjati za novo. Izpolnite to zakonsko dolžnost še v tem letu, ko bo organizirana akcija zamenjave in se s tem izognite kršitvi zakona in nevšečnostim, ki jih boste imeli z neveljavno osebno izkaznico po poteku roka za zamenjavo (upr. v banki, pošti in dr.). Zahtevi za zamenjavo osebne izkaznice, ki jo lahko vložite samo osebno v uradnih urah na sedežu sekretariata za notranje zadeve občine Novo mesto (nova stavba občinske skupščine). Novi trg 6 v Novem mestu ali na krajevnem uradu, na območju katerega stalno prebivate, ste dolžni priložiti dve enaki fotografiji, namensko izdelani za osebno izkaznico, velikosti 3 x 3,5 cm v črno-beli ali barvni tehniki in staro osebno izkaznico. Pričakujemo vaše sodelovanje in razumevanje. SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE VRH NEUVRŠČENIH NEW DELHI 1983 8. MAREC — Del udeleženk proslave Preberite! Sredi decembra 1982 je bil v Jugoslaviji teden invalidov. V tem tednu je odbor Društva invalidov Novo mesto sestavil to pismo, s katerim vas obveščamo, da smo 24. junija 1982 v novomeški občini ustanovili DRuštvo invalidov občine Novo mesto, ki je tako kot druga občinska društva invalidov včlanjeno v Zvezo društev invalidov Slovenije in Zvezo društev invalidov Jugoslavije. V taki organizaciji imajo invalidi res možnosti uresničevati svoje interese in razvijati aktivnost. V društvo invalidov se lahko včlanijo vsi invalidi, tudi tisti, ki so že včlenjeni v katero od invalidskih organizacij, predvsem pa vabimo tiste invalide in tiste telesno prizadete, ki niso še nikjer včlanjeni in so postali invalidi v vojni, zaradi bolezni ali na kakršen koli način in imajo invalidnost priznano z odločbo ali pa ne. Skratka vse invalidne osebe, ki živijo v občini Novo mesto, se lahko včlanijo v Društvo invalidov Novo mesto. Namen društva invalidov je združiti vse invalide, da si tako pomagamo med seboj in iščemo vsestransko pomoč tudi v Zvezi društev invalidov. Na primer: včasih je posamezniku potrebna pomoč ožje ali širše družbene skupnosti, ki bi jo težko dosegel brez pomoči društva. Športno in družabno delovanje posameznikov je v okviru organizacije trdnejše in bolj 'zanesljivo. V programih društva invalidov je lahko poleg raznovrstnih oblik pomoči še druga dejavnost: izleti, športna tekmovanja, predavanja, tečaji, posredovanja za usposabljanje in pre-usposabljanje za delo, zaposlitve, izobraževanja, izboljšanje delovnih in stanovanjskih razmer, sosedske pomoči doma, invalidnine za telesno okvaro. pokojnine in družbene denarne pomoči. Pa tudi druge materialne pomoči: pri ozimnici, doplačilu za letovanje, prednost pri nabavi kuriva, pri ortopedskih in drugih tehničnih ter sanitetnih pripomočkih, pri klimatskem in topliškem zdravljenju, pravno-svetovni pomoči, zastopanju pravic in interesov članov na sodiščih in drugje, posredovanju informacij, obiskih članov in podobno. Znano je, da telovadba in zdrava rekreacija ohranjata telesno in duševno čvrstost in sposobnost premagovati težave vsem ljudem, ki se z njo ukvarjajo. Kako šele je koristna invalidom. Vendar pa, čeprav imamo v občini res dobre pogoje za razvoj te dejavnosti, te ne izkoriščamo dovolj, ker je dovolj ne poznamo. V novomeški občini imamo fizioterapijo organizirano v okviru Zdravstvenega centra Dolenjske in v okviru zdravilišč Dolenjske in Šmarješke Toplice z dragocenimi napravami in tudi z ustreznim strokovnim kadrom, ki bi nam preko organizirane pomoči v društvu invalidov lahko nudil dragoceno pomoč (korektivna gimnastika, in podobno). Gotovo obstoja še kakšna oblika, ki sedaj tu ni navedena, pa bi jo kazalo uvesti v dejavnost društva in jo razvijati. Vabimo vse invalide v občini Novo mesto, da se včlanijo v društvo, ker bomo le tako lahko spoznali želje in potrebe posameznih invalidov in jih tudi skupno in organizirano reševali. Društvo ima začasno prostor na Vrhovčevi ulici št. 20 v Novem mestu. Tu se lahko oglasite vsak ponedeljek in petek od 8. do 12. ure. Društvo invalidov Novo mesto Če sc kot delavec DO Novoles želite vključiti v društvo invalidov, sc zglasite v kadrovsko socialni službi, kjer boste lahko opravili vse formalnosti. SLOVENIJA IMA PREMOG Raziskave Geološkega zavoda v Sloveniji so v zadnjih dveh letih pokazale, da imamo za polovico večje zaloge premoga, ko smo jih doslej odkrili. Po podatkih iz leta 1976 naj bi slovenske premogovne zaloge znašale 800 milijonov ton, novejše raziskave pa so tem dodale še približno 400 milijonov ton. Zanimivo je, da ocenjujejo, da je približno 48 tisoč ton zalog lignita tudi v Globokem pri Brežicah. ZUNANJETRGOVINSKA BILANCA V Sloveniji smo lani uvozili za 90,26 milijarde dinarjev, kar je za 7 odstotkov manj, kot leta 1981, izvozili pa smo za 85,42 milijarde dinarjev ali 3 odstotke več. Slovenski zunanjetrgovinski primanjkljaj znaša torej 4,84 milijarde dinarjev in je za 65,7 odstotka manjši v primerjavi s primanjklajem v letu 1981. Pregled dela PREGLED DELA IN AKTIVNOSTI IO OOS TOZD SOTESKA V LETU 1982 Na podlagi statuta Zveze sindikatov Slovenije in pravil o organiziranosti in delovanju osnovnih organizacij je bilo predloženo poročilo o delu in aktivnost sindikata za preteklo leto. Glavna usmeritev delovanja sindikata je bila dana že ob imenovanju IO 4. februarja lani. ko smo sprejemali na občnem zboru plan dela sindikata za obdobje 82—84. Gospodarska stabilizacija in gospodarjenje so bile mnogokrat tema razgovorov. Sindikat se je vključeval v sprejemanje finančnega plana za leto 1982, tekom leta pa je obravnaval periodične obračune. Leto 1982 je potekalo v zaostrenih gospodarskih razmerah. V letu 1982 smo sodelovali pri obravnavi in sprejemanju raznih planskih dokumentov, od plana TOZD za srednjeročno obdobje do plana DO, SOZD kot tudi spremembe in dopolnitve planov SIS. Na področju pridobivanja ter razporejanja dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke smo se povezovali v letu 1982 v DO tako, da nismo bili na seznamu kršiteljev družbenega dogovora o razporejanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. Leto 1982 je bilo tudi tako imenovano kongresno leto. 10. kongres ZSS in 9. kongres ZSJ sta dala nadaljne usmeritve za delo tako množični organizaciji kot je sindikat, ki združuje delovne ljudi v OZD. Priprave na navedena kongresa so potekale preko IO OOZSS, preko katerih smo po svojih sposobnostih lahko vplivali na nadaljnji razvoj sindikata kot tudi na razvoj družbenoekonomskih in političnih odnosov. Samoupravljanje je bilo, kot osnovni pogoj samoupravne socialistične družbe v ospredju tudi v letu 1982. Že ob začetku delovanja novega 10 zasledimo iz zapisnikov aktivnosti na področju kot so: sodelovanje pri volitvah delegatov v DPS in SIS spodbujanje delegatov na čimvečjo možno udeležbo na sejah konferenc SIS v DO sodelovanje na vseh sejah DS TOZD — sodelovanje pri organizaciji proslav in izletov organizacija pri akciji zbiranja starega papirja in pomoč prizadetim ljudem, ki jih je prizadelo neurje, sofinanciranje krvodajalstva (Nadaljevanje na 6. strani) / \ Zimskim športnim igram SOZD UNILES ob rob v___________________J Zimske športne igre Uniles v telegrafskem stilu: Kraj in datum: Areh na Pohorju, 12.2.1983 Organizator: Konferenca 00 Sindikata DO Marles. Pokrovitelj: DO Marles. Tehnični izvajalec: SK Branik Maribor. Udeležencev: 300 iz vseh DO SOZD UNILES. In ob rob: Malone 100 udeležencev več kot leto poprej je gotovo uspeh in dokaz, da postajajo te igre čedalje bolj pribljubljene in resne. Organizacija je bila solidna. Tudi pokrovitelji 3. zimskih iger so predali izvedbo smučarskemu klubu, kar dokazuje, da je izvedba teh disciplin zahtevna in da ne dovoljuje improvizacij. Potreben je dober, zahteven in pripravljen teren, zato ni naključje, da so bile vse dosedanje igre v zimskih športnih centrih. Steptane proge, zahtevna in manj zahtevna veleslalomska, dobrih 6 km urejenih tekaških smučin, naprave za merjenje časov, hitra objava rezultatov, prijeten ambient za zaključno prireditev in seveda vse tisto kar še sodi zraven. Če primerjamo te igre z letnimi in že nekoliko pozabljenimi „lesariadami” lahko ugotovimo, da so zaradi obilice nedeljskih smučarjev resnično lesarske šele zvečer na zaključni slovesnosti in progla- „NAŠA SKROMNOST" — Selekcija je bila huda, saj nas je od 2700 ostalo manj kot za avtobus in to kljub delovni soboti. Izbrane tekme ni bilo zaradi višje sile, zato so veljali lanski rezultati in uvrstitve in letošnji izgovori. Razpoloženje je bilo dobro, vreme ugodno, nestrpnost velika. Na posnetku manjkajo samo najbolj živčni, ki so si nataknili težka obuvala že med vožnjo in tisti, ki brez vsakdanjega dopinga res niso mogli več vzdržati. „EDINI, KI JE PRESMUČAL ŽENSKO IN MOŠKO PROGO IN SE UVRSTIL" — Prvi se je po beli progi pognal Novinec Janez. Vse kaže, da je bila zgodnja startna številka usodna. Malo pred ciljem je zapeljal v žensko progo, ki je potekala vzporedno z moško, se skoraj ustavil, saj tako lahke proge ni pričakoval, se premislil, pognal v cilj in še vedno priboril dragocene točke Novolesovi ekipi. Favorit številka ena ni razočaral, saj bi brez napake celo zmagal. n J* 0 „NAJBOLJE UVRŠČENA MED ŽENSKAMI" - Na nehvaležno četrto mesto se je uvrstila Golob Anica. To je bila tudi naša najboljša uvrstitev med tekmovalkami. Če bi izbbirali tako kot nekoč po tekmah za Zlato lisico najsimpatičnejšo med tekmovalkami, bi se gotovo uvrstila višje. „DEBITANT V EKIPI" - Rek „zdrav duh v vitkem telesu" je botroval odločitvi, da postane smučarski tekač. Potem je kupil smuči, jih dve leti staral v stanovanju, letos pa sprehodil Očitno brez treme pred svojim prvim uradnim nastopom in zadovoljen z uvrstitvijo v ekipo (izbire ni bilo, saj ni med čem) se je Majster Mladen držal edinega uradnega predstavnika (netekmo-valca) naše ekipa, prav tako novinca na smučeh Fajdige Vida, ki je svojo vlogo v ekipi vzel skrajno resno in službeno. „3 x 3" Dular Zdene , Medle Slavko in Kregar Slavko so vsak v svoji kategoriji osvojili bron. Iskrene čestitke. Zdene Dular se je izkazal kot sposoben mehanik, saj je spravil v tek avtobus, potem, ko je že vse pošteno zeblo in so se ostali v Mariboru že gostili, mi pa razmišljali ali bomo sploh prišli domov. Slavka Medleta je sicer premagal tekmec, ki je teden pred tem na preverjanju pohorskega smučišča dvoboj izgubil, tako da ga lahko po sposobnostih gladko uvrstimo tudi na drugo mesto, uspeh Slavka Kregarja pa je vplival na odločitev v družini, da bo v prihodnje prispevala v ekipo še smučarko. „TEKAČI PRED STARTOM" Po številnosti tekaške ekipe sodeč, bi lahko zaključili, da Dolenjci zaostajamo tudi tu in da pride k nam vse pozneje kot drugam. Da v ekipi ni bilo niti ene ženske gre pripisati ugotovitvi, da je ta panoga prenaporna, premalo atraktivna in preveč podobna garanju doma. In ravno udeležba in ravno v skromnosti našega zastopstva je razlog, da smo za četrto udeležba in ravnov skromnosti našega zastopstva je razlog, da smo za četrto ekipo zaostajali za skoraj ravno toliko točk, kot smo jih osvojili (okroglih 200). sitvi rezultatov. To pa je tudi edina pripomba, lahko rečemo, da malenkostna. Če ocenimo rezultate naše ekipe, potem moramo biti z njimi zadovoljni, saj smo skupno zasedli 5. mesto in osvojili 202 točki, v primerjavi z letom poprej, ko smo bili 6. s 123 točkami. Lahko bi bili boljši, če bi imeli številnejšo ekipo, predvsem žensko*in tekaško. Med večjimi DO smo bili pri izbiri ekipi najbolj selektivni, če lahko temu sploh rešemo selektivnost. Bolje bi temu ustrezala beseda nezainteresiranost, oziroma nepripravljenost za sodelovanje. Tako so ekipe sestavljali tisti, ki so njeni redni člani že vrsto let. Na zaključni slovesnosti smo bili izzvani, da prevzamemo pokroviteljstvo in organizacijo 4. zimskih iger SOZD UNILES. Da smo dobri organizatorji dokazuje to, da se še vsi živo spominjajo 10. lesariade, ko smo gostili preko 2000 udeležencev in v enem samem dnevu speljali odlično vsa tekmovanja. Zal tokrat ni z nami odpotoval nobeden od tistih poslovodnih delavcev, ki lahko tak izziv (obljubo) sprejme, čeprav smo imeli svoje mesto v predsedstvu iger. Pobudo smo sprejeli in na poti domov že skovali načrt. Upajmo le, da se ne bomo izkazali le kot dobri organizatorji in da bomo na „domačem” terenu dosegli boljše športne rezultate. IGOR VIZJAK REZULTATI 3. ZIMSKIH IGER SOZD UNILES TEK - moški (6 km): 1. Jože Klemenc Stol, 2. Sašo Bole Lesnina, 3. Danilo Kolander Marles, 7. Brane Vidmar Novoles, 17. Mladen Maj-ster Novoles; od 31 40 let 1. Andrej Cerar Lesnina, 2. Vlado Lah Marles, 3. Ivan Lipovec, Meblo, 13. Igor Vizjak Novoles, 24. Zvone Peterlin Novoles, 29. Miha Srebrnjak Novoles; VELESLALOM - ženske: do 25 let: 1. Alenka Poznič Lesnina, 2. Miljam Baučan Meblo, Irena Špilar Javor. 10. Marija Drag-man Novoles; od 26. do 35 let: 1. Irena Kranjc Marles, 2. Milica Simreich Marles, 3. Zvonka Klasek Lesnina, 9. Stanka Žnidaršič Novoles, 10. Marija Papež Novoles, 11 ■ Cvet- ka Šinkovec Novoles, 22. Alenka Budna Novoles, 25. Ivica Iskra Novoles; nad 36 let: 1. Anica Okorn Stol, 2. Jadviga Berdač Marles, 3. Marija Batistič Meblo, 4. Alenka Golob Novoles; VELESLALOM - moški: do 30 let: 1. Ludvik Kravanja Meblo, 2. Milan Mencinger Lesnina, 3. Darijo Bozija Meblo, 6. Anton Ravbar Novoles, 19. Miro Franko Novoles, 20. Milan Iskra Novoles, 26. Matjaž Malenšek Novoles; od 31 do 40 let: 1. Darko Kanič Marles, 2. Janez Čadeš Lesnina, 3. Zdene Dular, Novoles, 10. Janez Novinec Novoles, 12. Janez Artač, 16. Jure Legan Novoles; od 41 do 50 let: 1. Štefan Grubič Marles, 2. Jože Gruden Marles, 3. Slavko Medle Novoles, 18. Andrej Bajt Novoles, 19. Boštjan Japelj Novoles, 15. Stane Štavdohar Novoles ; nad 50 let: 1. Tone Šegula Marles, 2. Jane/. Vrančič Meblo, 3. Slavko Kregar Novoles; Fricov pokal Zadnjo nedeljo v februarju smo v sodelovanju z GG Novo mesto organizirali že 29. Fricov pokal. Za rep smo z organizacijo ujeli tudi sneg, saj je v nedeljo zjutraj že pričelo deževati. To pa ni zmotilo smučarje Roga ki so progo posipali s cementom. Proga je bila dobro pripravljena, zaradi nenadnih otoplitev pa ni enako vzdržala vseh tekmovalcev. Vseh je bilo 109, od tega 76 iz Novolesa in 33 iz GG Novo mesto. Za skupno uvrstitev so štele uvrstitve dveh najbolj uvrščenih v vsaki kategoriji iz vsake delovne organizacije. Tu so bili boljši tekmovalci iz Novolesa. Tekmovalci so bili s tekmo zadovoljni in so na koncu tekmovanja pri Iskrinem domu v Črmošnjicah z aplavzom pozdravili besede tov. Serinija in tov. Pavliča, da sc naslednje leto na 30. jubilejnem pokalu zberejo še v večjem številu. REZULTATI 29. FRICOVECA POKALA Črmošnjice, 27. 2. 1983 ŽENSKE (A kat.): 1. Neva Thorževskij GG, 2. Tatjana Šebenik GG, 3. Cvet- ko Šinkovec — Novoles, 4. Tatjana Šoško Novoles, Breda Avbar — Novoles, 6. Nada Gačnik — GG, 7. Marija Papež -Novoles, 8. Marija Dragman -Novoles, 9. Ivica Iskra — Novoles, 10. Zvonka Mrvič — Novoles, 11. Danica Slivnik — GG, 12. Anica Golob — Novoles. MOŠKI (A KAT): 1. Anton Ravbar — Novoles, 2. Viki Turk - GG, 3. Jože Kren — Novoles, 4. Albin Smuk - GG, 5. Brane Jakše — Novoles, 6. Slavko Pavlenč — Novoles, 7. Igor Avsenik - Novoles, 8. Marjan Ucman — Novoles, 9. Branko Bobnar — Novoles, 10. Rafko Strajnar — Novoles, 11. Jože Plantan — GG, 12. Milan Iskra — Novoles, 13. Tomaž Kumelj — Novoles, 14. Franc Brodnik - Novoles, 15. Drago Krštinc — Novoles, 16. Vlado Bokan - GG, 17. Borut Pavlič - GG, 18. Stane Bukovec -Novoles, 19. Stane Knez — GG. 20. Franc Avbar - Novoles, 21. Mirko Zupančič — Novoles, 22. Drago Zupančič — GG, 23. Brane Zupančič — Novoles, 24. Tine Kregar — Novoles, 25. Franc Kalčič — Novoles. 26. Ludvik Matoh — Novoles — Novoles, 27. Domine Gimpelj Novoles, 28. Andrej Kastelic — GG, 29. Cveto Zupančič Novoles, 30. Franc Jernejčič -Novoles, 31. Tomaž Rajk Novoles, 32. Andrej Pečjak -Novoles, 33. Ivan Slak - Novoles, 34. Ljubo Rajer - Novoles, 35. Brane Šenica — Novoles, 36. Jože Zoran - Novoles, 37. Darko Mojstrovič — Novoles, 38. Igor Udovč Novoles, 39. Marjan Struga — Novoles, 40. Adolf Longar — Novoles, 41. Alojz Kaplan — Novoles, 42. Dušan Iskra - GG, 43. Slavko Damjanovič — Novoles, 44. Stane Novinec — Novoles, 45. Jože Gorše - GG, 46. Gregor Vodnik GG, 47. Andrej Boh Novoles, 48. Milan Rotar Novoles, 49. Marko Tavčar Novoles, 50. Brane Dular -Novoles; B moški: 1. Janez Novinec - Novoles, 2. Zdene Dular — Novoles, 3. Jure Legan Novoles, 4. Stane Pirc GG, 5. Vinko Gorše Novoles, 6. Vili Pavlič — Novoles, 7. Andrej - GG, 8. Jože Pcčaver GG, 8. Jože Pečjak GG, 9. Ivan Zupančič Novoles, 10. Anton Golob Novoles, 11. Jadran Šnidaršič Novoles, 12. Andrej Grabrijan GG, 13. Zvone Markovič Novoles, 14. Ivan Rozman Novoles, 15. Miha Srebrnjak Novoles, 16. Niko Avsenik GG, 17. Peter Šušteršič GG, 18. Alojz Puhan GG, Slavko Medved Novoles, 20. Vili Volf - GG, 21. Rajko Bele GG, 22. Stane Gorše - Novoles, C — moški: 1. Slavko Medle — Novoles, 2. Andrej Bajt — Novoles, 3. Stane Štavdohar — Novoles, 4. Boštjan Japelj — Novoles, 5. Adi Štor-GG; D - moški: 1. Alojz Se rini — GG, 2. Jože Rade — GG, 3. Slavko Kregar — Novoles, 4. Mirko Bajt — GG, 5. Jože Kure — GG, 6. Jože Weiss — GG: ŠD NOVOLES ŠD GOZDAR DŠI - Gorjanci 83 6. februaija 1983 so bile na Gorjancih izvedene letošnje sindikalne športne igre delavcev občine Novo mesto v veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo tudi 19 delavcev in delavk naše delovne organizacije. V skupni razvrstitvi so ženske zasedle 3. mesto, moški pa 4. mesto. Rezultati posameznikov: ŽENSKE nad 30 let: 1. Stana Mojan Krka 2. Cvetka Šinkovec Novoles 3. Sonja Hanjšek Krka 14. Anica Golob Novoles ŽENSKE do 30 let: 1. Vesna Bukovec Krka 2. Irena Pugelj Pionir 3. Joža Planinšek Skupš. obč. 13. Marija Papež Novoles 14. Tatjana Šoško Novoles 15. Ivica Iskra Novoles MOŠKI do 25 let: 1. Darko Marolt IMV 2. Leon Simčič Krka 3. Toni Cesar Iskra 16. Peter Lavrič Novoles 20. Mitja Bukovec Novoles 22. Brane Vidmar Novoles Robert J uran Novoles MOŠKI od 25 -3 let: 1. Rudi Kušer Skupšč. obč. 2. Marjan Šonc Pionir 3. Franc Oštrbenk Pionir 7. Zdene Dular Novoles 10. Anton Ravbar Novoles 13. Janez Novinec Novoles 35. Vinko Gorše Novoles MOŠKI od 35 - 45 let: 1. Ciril Klemenčič Krka 2. Matevž Aš Krka 3. Tone Vesel Pionir 14. Zvone Peterlin Novoles 24. Boštjan Japelj Novoles MOŠKI nad 45 let: 1. Slavko Medle Novoles 2. Jože Jelovčan Krka 3. Pavle Košir Iskra N. m. 5. Andrej Bajt Novoles 8. Stane Štavdohar Novoles 9. Slavko Kregar Novoles R. L. Pregled dela (Nadaljevanje s 3.strani) - večja aktivnost pri organiziranju problemov otroškega varstva na Dvoru - po svoji pristojnosti dal oceno o družbenopolitični aktivnosti direktorja TOZD -ob razpisu - obravnava stališč 10. kongresa zss - sodeloval pri akciji NNNP 82, kot tudi pri usposabljanju ljudi v primeru nezgod in požarov - sproti reševal probleme, ki so se pojavili v TOZD. Tako lahko ugotovimo, daje bil sindikat v letu 1982 dovolj aktiven. —ca Poročilo o boleznih in nezgodah v letu 1982 v DO Novoles Poročilo o boleznih in nezgodah, oziroma ugotovitve izostankov z dela zaradi bolezni in drugih vzrokov dokazuje ponovno, da ima človek samo eno zdravje, bolezni pa na tisoče. Znanost v zdravstvenih ustanovah in znanje zdravstvenih delavcev ni tako daleč, da bi vedeli in poznali vse bolezni, ki jih imamo, niti ni dovolj finančnih možnosti za raziskave in zdravljenje vseh pacientov. Resnica pa je tudi, da vse premalo sami čuvamo zdravje, to naše največje bogastvo. Človek brez zdravja je breme samemu sebi, svojim najbližjim in družbi. Predvsem pa je problematična zmotna miselnost, da naj za zdravje skrbi nekdo tretji. Zdravnik pomaga ko bolezen ali poškodba nastopi, nato, ali bo ta pomoč potrebna ali ne pa vpliva največ vsak posameznik sam Sicer nam zakon o zdravstvenem varstvu ne bi nalagal dolžnosti, da sami skrbimo in pred vzamemo, vse mere, da obvarujemo svoje zdravje. V tem poročilu bolj statistično obdelujemo izostanke z dela v letu 1982, skušamo pa predlagati tudi ukrepe za zmanjšanje le-teh. Celotni tabelarni del smo povzeli iz analitske obdelave podatkov in obdelali po pravilniku o evidencah in prijavah s področja varstva pri delu. Od 17. tabele dalje so prikazane nezgode tudi analitično. Procenti v tabeli 1, kjer je prikazan izostdnek z dela do 30 dni, nad 30 dni, nega družinskega člana in porodniški dopust so preračunani na 266 delovnih dni. V tem poročilu ni primerjave' na ravni republike, ker ni enotnega kriterija za osnovo. V letu 1982 je bilo vseh izostankov zaradi boleznin, porodniškega dopusta, nezgod na delu in doma, nege družinskega člana in boleznin nad 30 dni 67325 dni ali 9,3% delovnih dni v DO Novoles. Zaradi teh izostankov je bilo stalno doma 253 delavcev. Če dodamo še druge izostanke, razne nepotrebne sestanke med delovnim časom in še kaj, se lahko vprašamo, koliko smo potem sploh še delali? Rolezni do 30 dni sc niso povečale proti letu 1981. Povedati pa je potrebno, da so sc povečale boleznine v dislociranih TOZD, zmanjšale pa v nekaterih TOZD v Straži. V TOZD TES so se povečale boleznine do 30 dni napram preteklemu letu, predvsem zato, ker je bilo nekaj delavcev precej časa v bolniški in so bili potem invalidsko upokojeni, tako da bo stanje naprej malo boljše. Največ izostankov do, 30 dni ima TOZD TAP, kljub vsem ukrepom, ki smo jih v okviru naših možnosti predvzeli. Moramo povedati, da je primer trebanjskih podjetij približno enak, zato je skupščina v Trebnjem sklicala vse OZD in zdravstvene delavce. Ugotovljeno je, da se je bolniški stalež povečal. S to ugotovitvijo se seveda ne moremo zadovoljiti, saj so temu primerni tudi delovni in poslovni rezultati. Upamo, da bo v letu 1983 boljše stanje Največ izostankov zdela ima TOZD TG Treba je poudariti, da je od vseh izostankov 7,7 % porodniškega dopusta, medtem ko je bilo drugih izostankov manj. Enak razlog je najmočneje vplival na odsotnost tudi v TOZD TVP in TDP Ne smemo prezreti tudi nege družinskega člana, saj je predstavljala 6426 dni izostankov. Če primerjamo te izostanke z nezgodami na delu, je bilo 115% več kot nezgod na delu. Vsekakor bo potrebno tudi s strani DO nekaj ukreniti za zmanjšanje odsotnosti zaradi nege družinskih članov, saj bolniki (otroci in ostali) še vedno nimajo pravilnega in strokovnega varstva v času bolezni. Roleznin nad 30 dni je precej manj kot v letu 1981 zaradi dveh vzrokov. Prvič zaradi tega, ker sc je precej pacientov, oziroma bolnikov invalidsko upokojilo in drugič ker je SIS za zdravstvo izdal stroga navodila o dajanju bolniške nad 30 dni, saj gre to v breme zdravstvene skupnosti. Še vedno so tudi primeri, kjer so mnenja sposobnosti oziroma nesposobnosti za delo deljene, oziroma večkotna. Treba je povedati, da se je pri bolniški nad 30 dni pojavil nov stalež (administrativne) bolniške, ki jo delavec za čas pritožbe presedi doma, ne glede na izid končne odločbe drugostopenjske komisije ali sodišča. Bolniška nad 30 dni se zmanjšuje zaradi tega, ker zdravstvena služba in služba varstva pri delu s pomočjo odgovornih v TOZD hitreje ukrepa pri iskanju ustreznega dela za delavce z zmanjšano delovno sposobnostjo. Vsekakor nam je v veliko pomoč tudi zdravstvena služba, dispanzer za medicino dela prometa in športa, kadrovska služba, socialna delavka in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz Novega mesta. Želimo tudi omeniti, da razmišljamo o invalidski delavnici. Upamo, da bo do konca leta usposobljena in kot taka v veliko pomoč ne samo pri reševanju zaposlovanja delovnih invalidov, temveč tudi delavcem z. zmanjšano delovno sposobnostjo, nosečnic in delavcem v času vrnitve in uvajanja na delo po poškodbi. Izostanki z dela do 30 dni so sc bistveno zmanjšali, čeprav so se pri nekaterih TOZD povečali, in sicer v TOZD TAP itd. Že v lanskem letu smo začeli bolj strokovno obdelovati novo sprejete delavec. Poleg pregleda, ki ga mora narediti v naši ambulanti, ga napotimo na medicino dela in na ostale specialistične preglede. V času poizkusne dobe pa ga spremlja tudi njegov vodja in po končani dobi ga zdravnik ponovno pregleda in ugotovi, če je sposoben za opravljanje del in nalog, za katere je sklenil delovno razmerje. Prepričani smo, da bo tak način dela zelo koristen za DO in za same delavce, še posebno, ker v zadnjem času ugotavljamo, da sc povečuje bolniška mladih delavcev zaradi razporeditve njihovim zmožnostim neprimerno delo. V tabeli 3 prikazujemo izostanke z dela do 30 dni po vrstah bolezni. Ugotavljamo, da velikih sprememb ni. Sc vedno je največ izostankov zaradi dermatoloških bolezni, to so bolezni kože, razne druge površinske bolezni in nezgode, ki sc zgodijo doma. Te bolezni nimajo dolgega staleža bolovanja, čeprav je frekventnost velika. Vzrokov zanje je več predvsem pa delo v lakirnicah, lužil- nicah, delo z raznimi materiali, jetkimi snovmi in lugi itd. Ugotovili smo tudi, da je še več primerov, kot posledic dela doma z raznimi strupi, škropivi in tudi čistilnimi sredstvi, Služba varstva pri delu s pomočjo zdravnika bo morala to skupino bolezni bolj proučiti, izdati ukrepe za zaščito na posameznih delovnih mestih, kakor tudi navodila za delo s temi sredstvi doma. Na drugem mestu so bolezni respiratornega sistema, to so dihalni organi s 14 % vseh izostankov do 30 dni. Moramo pripomniti, da je bila v lanskem decembru manjša epidemija gripe in dosti prehladov, kar gre pripisati tudi delu v neugodnih klimatskih pogojih. Zmanjšujejo se bolezni revmatičnih obolenj. Prepričani smo, da je to rezultat hitrega ukrepanja zdravnika in preventivnega zdravljenja v zdraviliščih, katerega se je udeležilo 40 naših delavcev. S temi ukrepi je potrebno še nadaljevati. V ta namen bomo morali po TOZD-ih zbrati več sredstev, še posebno zato, ker zdravstveno varstvo te oblike zdravljenja najbolj omejuje zaradi relativno visokih cen. V tabelah je razvidno, kako so se gibali izostanki 'z dela zaradi bolezni po TOZD, mesecih ter vrstah bolezni. Kakšnih velikih razlik po mesecih ni razen v juniju in juliju, kjer je največ dopustov inje zato manj boleznin. Največ izostankov z dela zaradi boleznin pa je že tradicionalno v septembru in oktobru. Nezgode na delu so se v letu 1982 zmanjšale za 30 r N vec KOT ČETRTINO V IZVOZ Lani je Zastava iz Kragujevca izdelala komaj 160 tisoč avtomobilov, prav toliko kot leta 1976. Tako nizko proizvodnjo so dosegli predvsem zaradi neredne dobave delov iz kooperacije. Za letos so si v Zastavi zagotovili rednejšo dobavo delov in surovin, zato planirajo, da bodo proizvedli kar šestdeset tisoč vozil več. Od 212 tisoč vozil, kolikor jih planirajo izdelati letos, naj bi jih izvozili kar 53.728. Za 140 milijonov dolarjev Zastav 101, Fiatov 750, Jugov in Zastav 128 naj bi prodali na konvertibilni trg za 1,8 milijona pa na klirinški. \____________________________/ nezgod, ali 1,7 % na število zaposlenih v DO Novoles. Nezgode z izidom invalidnosti so bile 3, ena hujša v Tovarni drobnega pohištva, ostali dve pa z manjšim odstotkom invalidnosti. Resnost nezgod je majhna, saj pride na eno nezgodo samo 12 dni bolniške. Še vedno pa se dogaja, da v TOZD ne izpolnjujejo 'obrazec ER 8, če pa ga že, se prevečkrat nepravočasno. ,Po novem SaS o zdravstvenem varstvu bomo morali vse stroške, ki so posledica nezgode na delu ali opustitve varnostnih mer na delu kriti sami. Upamo, da bo potem neposredni vodja in odgovorni v TOZD bolj dosledno ugotavljal, ali se je nezgoda zgodila na delu ali kje drugje. Za ilustracijo lahko povemo, da nezgoda s 5 % inva- lidnostjo stane zdravstveno obdelavo preko 50 starih milijonov. Vsi vemo, da mora biti obrazec ER 8 izpolnjen v 24 urah po nezgodi, v praksi pa se dogaja, da je izpolnjen tudi za en mesec nazaj. Po izidu SaS o zdravstvenem varstvu se zamujene prijave sploh ne bodo upoštevale kar bo moralo prispevati k večjemu redu tudi na tem področju. Največ nezgod je bilo v TOZD SIGMAT, drugi je TVP, tretji BOR, TDP, itd. Največ nezgod se je zgodilo na ročnih delih in sicer 84, nato pri transportu, precej več nezgod je bilo na krožnih in tračnih žagah v primerjavi z lanskim letom. Največkrat so bili poškodovani prsti in to v 97 primerih, roke v 38 primerih, noge v 52 primerih, oko v 30 primerih, glava 15 krat in ostali deli telesa 12 krat. Moramo povedati, da so prav bolniške na očesih v skoraj vseh primerih posledica opustitve varnostnih mer, saj delavci nočejo uporabljati očal, kljub temu, da jih predpostavljeni preskrbe. Ženske imajo več kot dve tretjini manj nezgod kot moški. Največ nezgod je bilo v avgustu in sicer 29, nato v septembru, novembru itd. Najbolj nesrečen dan je bil torek, takoj za njim pa ponedeljek, četrtek, petek in šele nato sreda, tudi sobota ni zanemarljiva, saj se jih je zgodilo 15, čeprav je večina sobot prostih. To se dogaja predvsem zato, ko so ob sobotah razna popravila, remonti, varnostne mere pa so Skupno število vseh bolniških izostankov, število primerov bolnih, dnevi boleznin v letu 1932 V DG NOVOLES Z.št . TOZD Št. Št. Do 3o zapos.bolnih dni % Nad 3o dni % Nega % Porod . đon. % ' Skupaj % 1. TVP 296 868 2987 3,8 2878 3,7 1139 1,4 3o36 3,8 O Id o rH 12,7 2. ŽAGA 178 353 19 06 4, o 1353 2,9 272 0,0 321 o,7 3852 8,2 5. TPI 77 135 725 3,5 647 3,2 73 0,4 327 1,6 1772 8,7 9, BOS 89 2o3 loll 4,3 581 2,5 65 o,3 - - 1657 7,1 5- SIGMAT 12o 226 1229 3,9 615 1,9 69 o,2 376 1,2 2289 7,2 6. IGK 146 269 1792 4,6 641 1,6 196 o,5 1164 3,o 3793 9,7 7. TDP 381 751 4oll 4,0 2267 2,2 1561 1,5 38 o9 3,8 11648 11,5 8. TSP 342 712 345o 3,8 1143 1,3 llo5 1,2 1436 1,6 7134 7,8 9. TPP 216 47 o 27 o5 4,7 9o9 1,6 681 1,2 1647 2,9 5942 10,4 lo. LIPA 9° 17o 8o9 3,4 684 2,8 6 7 o,3 - - 156o 6,5 11. TAP 142 29 o 2oo2 5,3 761 2,o 112 o,3 lo89 2,9 3964 lo, 5 12. TKG 92 174 819 3,3 lo4 o,4 138 0,6 186 o,8 1247 5,1 13. TES 142 237 1177 3,1 1482 3,9 17o o,5 - - 2829 7,5 14. TG lol 179 914 3,4 523 1,9 131 o,5 2o6o 7,7 3628 13,5 15'. 3LP 12o 151 769 2,4 865 2,7 192 o,6 368 1,2 2194 6,9 16. DSSS 262 1§32_. IVi . 426 o,8 o,8 1656 -3x2_. 3776 „Zn? NOVOLES 2729 545o 27545 3,8 15879 2,2 6426 o,9 17475 2,4 67325 9,3 Primerjava bolezenskih izostankov v letu 1982 z letom 1981 Z.št. , TOZD št. 1981 zapos. 1962 št.bolnih 1961 1962 Do Jo dni 1981 1982 Nad 1981 Jo dni 1982 Nega 1931 d ru ž.' ..I§62 3.Porod.dopust Sjaipaj 1981 1982 1961 1982 1. TVP 296 296 89 o 868 3547 2987 3383 2878 1051 1159 2869 3 o36 1 o85o 9 OZ1' » 2. ŽAGA 17o 178 325 353 1837 1906 1738 1353 421 272 624 321 Ao2o J3-2 3. TPI 78 77 152 135 863 725 6 57 f/4 y 56 75 172 327 i?28 i?' - 4. BOR 89 89 2o2 2o3 965 loll 992 581 66 65 - - 2o23 3 rr - 5. SIGMAT 112 12o 244 226 1396 1229 *oJ 615 74 69 276 576 2149 2235 6. IGK 144 146 168 269 1578 1792 1044 641 121 196 648 1164 5391 7. TDP 391 381 862 751 4496 4oll 229 0 2267 1197 1561 398’ 38 o9 11964 116' S e. TSP 322 34? 738 712 5474 3450 41c7 114; 11 o2 11 o? 211 1436 889' 71,- 9. TPP 22o 216 433 47o 24 09 27 o5 795 9o9 4 71 661 757 i6*i7 <►44 £ lo. LIPA 88 9o 135 17o 607 8o9 3o2 684 39 67 - r/4L< LS?o ii. TAP 141 142 278 29 o 1816 2oo2 673 761 155 112 1338 lo89 3982 - . 12. TKU 00 92 177 174 6o4 819 15 1 o4 113 .136 - 186 732 1247 U. TES 144 142 193 237 882 1177 629 148? 268 17o 115 - 1895 2820 14. TG loo lol 157 179 837 914 427 523 69 131 876 2o6o 22 o9 5626 15. BLP 123 12o 145 151 853 769 79o 865 318 192 75o 368 2691 2194 16. Dsse 181 197 2o4 262 lo55 1239 898 426 287 455 lo94 1656 3334 3776 NOVOLES 2689 2729 53o3 5450 27218 27545 19123 15879 58o8 6426 137ol 17475 6585o 67325 manj upoštevane in zagotovljene. V letu 1982 je bilo res manj nezgod, kakor v letu 1981, a kljub temu, še vedno preveč, zlasti takih, pri katerih so bile opuščene osebne varnostne mere. Prepričani smo, da vsak delavec zna pravilno in varno delati, in da so nezgode predvsem posledica opustitve varnostnih mer, kakor tudi poučevanje delavca. V letu 1982 je bilo opravljenih precej kontrolnih in periodičnih pregledov. Ti pregledi se bodo nadaljevali, y kolikor bo zdravstvena ekipa pospešila te preglede, bomo v letu 1983 končali preglede okvirnega zdravstvenega stanja vseh delavcev. (Nadaljevanje na 8. strani) ZAHVALA Ob smrti naše sestre MARIJE KRAŠOVEC se zahvaljujemo TOZD TDP za podarjeni venec in sodelavcem v montaži'za denarno pomoč. Posebna hvala tudi sodelavcem TOZD TVP in TSP za izrečena sožalja in denarno pomoč. Vika Levstik, brata Janez, sestre Danica, Ivanka in Martina ZAHVALA Ob boleči smrti mojega očeta se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji DSSS za podarjeni denar. Še posebna zahvala za denarno pomoč in izrečeno sožalje pa sodelavkam in sodelavcem finančne službe. Jožica Kužnik PFS ZAHVALA Ob smrti mojega moža se v svojem imenu in imenu otrok najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD TES za podarjeni venec. Posebna zahvala tudi sodelavcem za denarno pomoč in izraze sožalja. ANA KOŠMERL TOZD TES ZAHVALA Ob smrti moje mame se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD TSP za podarjeni venec. Posebna zahvala tudi sodelavcem za izrečeno sožalje in venec. Štefka Zadravec Poročilo... (Nadaljevanje s 7. strani) V veliko pomoč pri delu ambulante je bil koordinator, saj je v letu 1982 obiskal cca 1000 delavcev — bolnikov, z namenom pomagati k hitrejšemu in intenzivnejšemu zdravljenju tako, da je delavec prišel čimprej na delo. V letu 1982 smo imeli 9 pregledov od strani republiške inšpekcije, medtem ko nas je obiskal občinski inšpektor 15 krat. Pri pregledih niso bile izdane posebno zahtevne odločbe za odpravo pomanjkljivosti, bilo je pa precej strokovnih predlogov in zahtev za ureditev delovnih pogojev in delovnih nest. Služba varstva pri delu Delo mladincev v TOZD TSP Mladinci naše TOZD nadaljujemo svoje delo tudi v tem letu. Sklenili smo, da bomo v prihodnje tako aktivni kot doslej. To leto smo imeli tri akcije. Delali smo tam, kjer je bilo delo najbolj potrebno. 19. 1. in 11. 2. 1983 smo imeli delovni akciji. Zlagali smo decimiran les. Delalo je enkrat osem, drugič sedem mladincev. 26. 1. 83 pa smo nabirali okovje in garancije v skladišču. Delo je bilo zelo potrebno. Še naprej zbiramo tudi odpadni papir, pri čemer nam pomagajo tudi drugi delavci. Z akcijami bomo seveda nadaljevali. MALČI flander Volitve VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE TOZD IN DO Delavski svet delovne organizacije je na 11. redni seji 26. 2. 1983 sprejel sklep o razpisu volitev v: * i Glasilo „NOVOLES" ureja« i uredniški odbor. Odgovorni i iin tehnični urednik Vanja J [ Kastelic. Izdaja delovna [ organizacija „NOVOLES". i ! lesni kombinat Novo mesto ! j - Straža. Naklada 3200 iz-; i vodov. Stavek, filmi in mon- _ | taža: DITC, TOZD Dolenj-• ; ski list. Tisk. DITC, TOZD i Tiskarna. [Glasilo je oproščeno temelj-' nega prometnega davka na m i podlagi mnenja Sekretariata • za informacije pri IS SR • |Slovenije št. 421/72 z dne J 131. januarja 1978. • — delavski svet delovne organizacije - odbor samoupravne delavske kontrole DO — disciplinsko komisijo. Delavski sveti TOZD so v času od 18. 2. do 25. 2. 1983 sprejeli sklep o razpisu volitev v: delavski svet temeljne organizacije - odbor samoupravne delavske kontrole TOZD. Volitve bodo 7. aprila 1983. Po programu predvolilnih aktivnosti naj bi te aktivnosti potekale po naslednjem razporedu: Od 1.3. do 5. 3. 1983 seje izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij, ki bodo ocenili dosedanje delo samoupravnih organov in imenovali nove. Od 7. 3. do 15.3.1983 bodo potekale kandidacijske konference po samoupravnih delovnih skupinah oziroma zborih delavcev. Kadrovske vesti FEBRUAR 1983 TOZD TDP: prišli: Janez PIRC, Božidar ŽUPEVEC, Janko STRUNA, Iztok BRADAČ, Mičo GOJKOVIČ (iz JLA) odšli: Đuro STAREŠINA (disciplinska) TOZD TGD: prišli: Jolanda PRIMC, Leopold VIDMAR, Izidor ROJC, Jože RUS, Leopold ZORAN, Roman HROVAT TOZD TAP: prišli: Branka ČEH odšli: Anica PEKOLJ (konec delovnega razmerja za določen čas), Jožica GRI-VEC (konec delovnega razmerja za določen čas) TOZD BLP: prišli: Alojz KLOBUČAR (iz JLA) TOZD IGK: prišli: Stane PEKOLJ odšli: Alojz FLORJANČIČ (samovoljno), Dragica STANOJEVIČ (sporazum) TOZD BOR: prišli: Franc JERELE odšli: Mirko LOVREKO-VIČ (sporazum), Dragutin MEZE (sporazumO TOZD SIGMAT: prišli. Milan ROMIH, Franc KUHAR TOZD TSP: odšli: Marija GAŠPERŠIČ (upokojitev), Angela STRAMIC (upokojitev) Franc AVGUŠTIN (sporazum) TOZD TPP: odšli: Marjan UCMAN (sporazum) Seveda je to samo okvirni načrt predvolilnih aktivnosti, v vsaki temeljni organizaciji pa bomo podrobno izdelali svoj program, ki ga bo vodil izvršni ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO TOZD TOZD M Ž SKUP odbor osnovne organizacije TOZD TVP 120 174 294 sindikata v temeljni organiza- TOZD ŽAGA 157 24 181 ciji. TOZD TPI 56 21 77 Zaostrene gospodarske raz- TOZD BOR 75 15 90 mere v svetu in v domovini TOZD SIGMAT 95 27 122 terjajo od vseh nas največje TOZD IGK 93 52 145 delovne napore, da bi se iz teh TOZD TDP 160 224 384 zapletenih in težkih gospodar- TOZD TSP 169 170 339 skih razmer Čimprej izkopali. TOZD TPP 134 79 213 Pri tem pa imajo samoupravni TOZD LIPA 84 5 89 organi v TOZD in DO izredno TOZD TAP 81 55 136 pomembno vlogo, zato je nalo- TOZD TKO 60 31 91 ga vseh delavcev, zlasti padruž- TOZD TES 112 28 140 benopolitičnih organizacij, da TOZD TGD 51 55 106 svoje naloge v kandidacijskih TOZD BLP 87 34 121 postopkih opravijo temeljito in DSSS 92 06 198 z vso odgovornostjo. NOVOLES 1626 1100 2726 MARJAN GRABNAR k, Gradnja učnih delavnic v Straži napreduje. Tudi streha bo postavljena v kratkem.