Za podisk m kraiek čas. Trije brati. (Narodna pripi.vedka iz^Savinjske doline.) Zapisal Leou Štoiman Živeli so nekdaj trije brati. Starejša dva sta pa mlajšega strašno budo gledala in ga vedno le ,,štramleta" imenovala. Da pa ni bil tako zabit, kakor sta ona mislila, pove vam to, kar se mu je zdaj prigodilo. Zmeuijo se nekega dne, da bo šel najstarši brat v bližnjo graščino služit. Grre, in ko vpraša graščaka, če potrebuje kakega hlapca, mu ta vljudno odgovori, da bi ga potreboval. Dogovorita se, pa tudi zmenita za 200 gld. letnega plačila, pa pod tem pogojem, da če bode hlapec kaj jezen na graščaka, preden leto pretece, moral bode oditi brez vsega plačila iz službe, 6e bode pa gospod kaj jezen na hlapca, izpla<"a mu letno placilo ia potem mora oditi še tisto uro. To pa tudi, če bi se že prvi ali pa najzadnji dan vjezila. Brat je zadovoljen s pogodbo, še tisti dan odrine služit. Prvi dan mu reče graščak iti v precej odstranjeni gozd drva sekat; na pot seboj mu pa da srednje veliko pa moeno zavezano in zapečateno vrečo. On vzame brez dalnjega vprašanja ostro brušeno sekiro, vrže omenjeno vrečo na ramo in jo mahne v gozd. Seka in seka, kar mu je duša dala. tako, da je zraven lačen postal; pa saj je že poldne, — si misli — bode že kmalu ai podložil ter se okrepčal. Ozira se, skraja po malem, tje, odkoder bi mu moral kdo graščinskih južiuo prinesti. — Oh! ni videti še nobenega, čeravno bo morebiti že štiri ura. — Zdaj pogleduje v enomer tje, pa — zastonj. Moral je celi božji dan sekati brez vse jedi in pijače — 0 kako ga to jezi. — Kakor hitro se malo zmraei, zadene ves razljuten vreoo na ramo, katero je zjutraj ne vede, zakaj sem prinesel in zdaj jo pa mora ravno tako domu nesti. Grajščak mu že naproti pride in ko ga vidi vsega razvnetega, ga vpraša, če je kaj jezen? ,,Vrag bi ne bil jezen, celi dan hudo sekati, pa nič jesti ne piti dobiti!" ,,No. če si jezen, pa pojdi — —." Kaj hoce storiti siromak ? Mora brez vsrga obotavljanja oditi. saj sta se popred tako zmenila. Torej celi dan je zastonj drva sekal. Zdaj gre srednji brat svojo srečo poskusit. Pa tudi njemu se ni nič bolje godilo. Tudi on je eu dan zastonj drva sekal, potem jo pa pobnsal. Tudi najmlajši brat se ponudi za graščinskega hlapca, teravno sta mu brata močuo odbijala, rekoč: ,,Ce mi dva pametaeja nisva obstala, kako neki boš ti štramle?" Pa on ju še ne poaluša. Gre in se zmeni z graščakom za 200 gold. letne^a plaeila, pa tudi pod tem pogojem, da če bode graščak pred letom na nj jezen, inu plača 200 gld. in mora takoj oditi, ako pa bode hlapec na nj jezen, mora pa tudi takoj brez vsega plačila oditi, če tudi bi komaj eu dan leta maujkalo. Hlapcu bila je pogodba všeč in takoj ostane v službi. Tudi njemu zapovč graščak, iti drva sekat daleč v gozd. in na pot seboj mu da tudi tisto vrečo. katero sta že brata poprej v gozd nosila, potem pa sta jo nevoljno domu prinesla. Vesel jo zadene na ramo iu moško mahne v gozd. Tam si pa misli: Najprvo pa moram pogledati, kaj tu v ti vreči seboj nosim. Bog zna. kake mube ima grašrak. Pogleda in notri najde same najboljše jedi: meso, potice, torte, marsikaj druzega. česar še nikdar ni videl, še raanj poskusil; pa tudi najžlahtnišo pijačo: okusno starino, butelje intako dalje, sploh vse, kar je srce poželelo, da se dobro naje in napije. Zdaj bodem pa gostijo imel, si misli, se vsede v senco pod košato bukev, dobro j6 in pije in ne enega drva ne vseka, saj sta že brata dovolj nasekala. Zveeer zadene že skoro prazno vrečo in gre veselo pevajoč in žvižgajoč si domu. Tudi njemu grašiak nasproti pride in ga vpraša: ,,Kako ti pa je kaj šlo pri drvih?" ,,Bog mi daj še več takib dni!"' odgovori hlapec. ,,Zdaj imam pa drugega ptička v pestčk", — si misli graščak, ne reee pa nič (Konec prih.) Smešnica 12 Stari vojaki, to je možje, ki so svoje dni bili pri vojakib. radi govore, kaj da so vse pri vojakih doživeli. V časih je v DJih pripovedib kaj resnice, v časih pa^ se jim va-nje prikrade tudi neresnica. Krnet Žirnik je tudi bil kedaj pri vojakih in ugnal je tam večkrat katero, ki mu je za priboJjšek vojaake siužbe prinesla palico. To je bilo zuano. Vpraša ga tedaj v veseli družbi sosed, koliko da je pri vojakib dobil palic. ,,Eno", odgovori moško Žirnik, ,,vselej le eno". ,,Kakoto?" vprašajo možje pri mizi, ,,aaj ene samo pri vojakih nikoli ne dajo?" — ,,Kaj pa da ne?" odreže se Žirnik, ,,jaz sem dobil vselej le eno, druge pa so potlej padle na tisto".