ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO IV. ŠT. 4 APRIL 1980 perutnin.a.r MISLI, KI IMS HAM 08 BUŽAIOČIH SE POMNIKIH Pred nami je praznik ustanovitve OF, ki ga bomo letos devetintridesetič proslavili. Le nekaj dni za tem pa bomo vsi delovni ljudje naše socialistične skupnosti petintridesetič svobodno praznovali praznik dela — 1. maj. Vsebina teh pomembnih dni nas vedno znova navdihuje. V 27. aprilu ne vidimo samo formalne ustanovitve OF, pač pa tisto zgodovinsko dejanje, ki je pomenilo prelomnico v življenju slovenskega naroda. V tistih hudih trenutkih na pragu II. svetovne vojne, so se na pobudo Komunistične partije Slovenije združile vse napredne sile v enotno gibanje, ki je zvalovilo v štiriletni boj za nacionalni obstoj in za pravičnejšo družbeno ureditev. Iz tega težkega in neenakopravnega boja smo izšli kot zmagovalci. S prelito krvjo smo plačali svobodo in se zagnano lotili obnove porušene dežele ter si ustvarili pogoje za utrditev novih družbenih odnosov. V tem času smo veliko naredili, marsikaj spremenili. Morda bi kdo, ki ima dober spomin, dejal, da vsega tega kar imamo danes, niti slutiti nismo mogli. Naše življenje je postalo lepše, bogatejše, ne samo po materialnih dobrinah, ki jih uživamo, pač pa tudi po vsebini medčloveških odnosov. Samoupravljanje delovnih ljudi in občanov postaja prevladujoča potreba in človek kot subjekt prihaja v položaj, da soustvarja jutrišnji dan, v katerem bo živel. Tega se morda sami mnogokrat premalo zavedamo. Takšnih pravic ne najdemo nikjer v današnjem svetu. Te pravice, ki so hkrati tudi naša dolžnost, moramo v bodoče bolj dosledno izvrševati. Včasih si težko predstavljamo, da se v neposredni praksi bolj ne zavzemamo za uresničitev tistih idealov, za katere so delavci nekoč prelivali kri, ne samo leta 1890, ko so prvič praznovali 1. maj, ampak tudi neštetokrat pozneje po vsej Jugoslaviji. Pred seboj imamo danes, jasno perspektivo nadaljevati revolucionarno pot, ki bo svobodna, humana in ki bo vsestransko utrdila temelje našega samoupravnega socialističnega sistema. Na tej poti smo danes sredi bitke za boljše gospodarjenje in ekonomsko stabilizacijo, ki jo moramo izbojevati. Nič ne bi bilo bolj napak, kot če bi pred današnjimi težavami bežali, izgubljali odločnost ali samozavest. Neštetokrat se je že pokazalo, da lahko premagamo vsako težavo, če smo se je resno lotili. Napredek, ki ga na tem področju že ugotavljamo v zadnjem času, nam najbolje dokazuje, da je v naših ljudeh dovolj moči, da bomo obvladali tudi te probleme. Ključ za hitrejše obvladovanje vseh nakopičenih slabosti je nadaljnji razvoj samoupravljanja, v katerem je naloga slehernega delavca, da prispeva večji delež za utrditev samoupravnega ekonomskega sistema, in to ne z zategovanjem pasu, ampak z bolj gospodarnim delom, z večjo odgovornostjo pri upravljanju z družbenimi sredstvi in boljšim posluhom za usklajevanje različnih interesov, ki jih je potrebno usklajevati tako, da pride do veljave širši družbeni interes. Dosledno izvajanje ustave in zakona o združenem delu nam bo pri tem najboljši kažipot. Naša burna polpretekla zgodovina je prinesla revolucionarne spremembe. Nanjo gledajo milijoni ljudi z različnih koncev sveta s spoštovanjem. Pri nas iščejo navdiha na svoji poti k svobodi in napredku. Vse to pa je tesno povezano z veliko osebnostjo današnjega časa, z našim dragim predsednikom Titom, h kateremu se danes stekajo naše misli in najboljše želje. Ne moremo mimo tega, da se ne bi znova zamislili v štiridesetletje Titovega vodenja partije, revolucionarnega boja in države. Njegovo delo je vtkano v vse, kar smo dosegli. Znal je vzbuditi, organizirati in usmeriti revolucionarno energijo milijonov ljudi v vojni in miru. Za nas pomeni Tito vse: ljubezen do svobode kot tudi neizprosnost do sovražnika, tako veder nasmeh kot mrk izraz. Ob njem se spominjamo preteklosti, ki smo jo premagali; njegova vizija in pot v prihodnost pa bo vedno tudi naša pot. UREDNIŠTVO Poročilo voliloe komisije ze izvedbo volitev in referendoma Delavski svet DO Perutnina Ptuj je 28. 2. 1980 razpisal za 7. april 1980 volitve v samoupravne organe DO in referendum za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev OD. Na iniciativo DS DO so delavski sveti TOZD, TOK in DSSS s svojimi sklepi istočasno razpisali volitve v samoupravne organe svojih organizacij ter razpisali referendum: — za sprejem sprememb in dopolnitev pravilnika o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter osnov in meril za delitev OD in skupne porabe ter drugih osebnih prejemkov delavcev — za sprejem novega pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Volilna komisija DO in TOZD so opravile vse tehnične priprave za izvedbo volitev in referenduma, določile volišča in imenovale volilne odbore. Sindikat je bil nosilec kandidacijskega postopka za izvedbo volitev in javne razprave pred referendumom. Kandidacijski postopki so bili objavljeni pravočasno, kandidatne liste pa v skladu z obstoječimi predpisi objavljene. V času od 1. do 5. aprila so potekali zbori delovnih ljudi v TOZD in DSSS na katerih so delavci oblikovali in sprejeli dokončni predlog sprememb in dopolnitev samoupravnih aktov, ki so predmet referenduma in predlog pravilnika o stanovanjskih razmerjih. Nekatere TOZD in DSSS so istočasno z volitvami in referendumom izvedle tudi nadomestne volitve v delegacije za zbor združenega dela ali SIS, kjer so te bile nesklepčne ali številčno zreducirane. Pred volitvami oz. glasovanjem je volilna komisija izvedla inštruk-tažo članov volilnih odborov in jim izročila volilni material. Volitve in referendumsko odločanje je potekalo na voliščih 7. 4. 1980 normalno, brez kakšnih problemov ali motenj. Volišča so bila odprta v okviru delovnih časov, ki jih posamezne TOZD imajo. Najtežavnejše delo so imele volilne komisije v Mesni industriji, ki je najštevilnejša TOZD (Foto L. C.) Večina organizacij je imela zaprte kandidatne liste, odprti sta bili le v TOK Hajdina in v Transservisu. Na osnovi izida volitev so volilni odbori in volilne komisije ugotovile, da so z večino glasov v DS DO izvoljeni naslednji delegati: Rezultati volitev v samoupravne organe Volitve so bile v delavski svet DO, odbor dalavske kontrole in skupno disciplinsko komisijo. Volitev se je udeležilo 1.281 zaposlenih delavcev in učencev, od 1.347 vpisanih volilnih upravičencev, ali 95 %. Opravičeno odsotnih je bilo 66 volilnih upravičencev. Od kooperantov se je volitev udeležilo 170 od 232 vpisanih, ali 73 %. Delavski svet DO šteje v smislu 63. čl. Statuta DO 29 delegatov. Posamezne TOZD, TOK in DSSS so volile naslednje število članov: Tovarna krmil Perutninske farme TOK Mesna industrija Transservis Commerce Ptujska tiskarna DSSS 2 delegata 3 delegate 6 delegatov 8 delegatov 3 delegate 2 delegata 2 delegata 2 delegata Odgovorna odločitev »ZA« (Foto L. C.) iz Tovarne krmil 1. Pišek Anton 2. Zemljič Mihael Perutninske farme 1. Kolednik Anton 2. Muršič Ciril 3. Toplak Jožica TOK — iz del. skupnosti 1. Cimerman Milivoj 2. Jaušovec Stanko 4. Kolarič Franc 5. Kovačič Martin 6. Kumer Ivan 7. Podgoršek Srečko 8. Sire Janko iz Transservisa 1. Širovnik Rozika 2. Rakuš Alojz 3. Sagadin Franc iz Commerca 1. Kovačec Ivan TOK — iz vrst kooperantov 2. Markež Stanko st. 3. Tkalec Leopoldina 3. Belšak Adolf, Ptujsko polje 4. Jerovšek Ivan, Slov. Bistrica 5. Pišek Roman, Haloze iz Ptujske tiskarne 6. Selih Jože, Slov. Konjice 1. Ambrož Ivan 2. Vidovič Vili iz Mesne industrije 1. Jurkovič Barbara iz DSSS 2. Kamenšek Franc 1. Potočnik Franc 3. Kmetec Dragica 2. Rijavec Marija V odbor delavske kontrole na nivoju DO je posamezna TOZD, TOK in DSSS volila po dva delegata . Izvoljeni so bili sledeči delegati: Tovarna krmil Transservis 1. Grahi Ivan 1. Hentak Ivan 2. Drevenšek Cvetka 2. Sagadin Rudi Perutninske farme Commerce 1. Auer Alojz 1. Korpar Zinka 2. Pajnkiher Mihael 2. Rimele Pavel TOK Ptujska tiskarna 1. Hedl Jože 1. Osterc Marija 2. Zajc Simon 2. Polajžer Jože Mesna industrija DSSS 1. Horvat Angela 1. Brglez Kristina 2. Markež Janez 2. Čeh Tone V skupno disciplinsko komisijo je vsaka TOZD, TOK in DSSS volila po dva delegata. Vsi delavci vseh TOZD, TOK in DSSS pa so volili predsednika disciplinske komisije, 2 namestnika predsednika in 4 zunanje predstavnike. Za predsednika disciplinske komisije je bil izvoljen Pišek Anton, za namestnika predsednika pa Babusek Branko in Podlesnik Janko. Zunanji predstavniki, ki so bili izvoljeni so: ivo ml ponovno unovnn u mdividoh POSLOVODOfOl ORGANA Delavski svet delovne organizacije Perutnina Ptuj je v reelekcijskem postopku ponovno imenoval za generalnega direktorja Iva TOMAŽIČA, ki že 28 let uspešno vodi našo delovno organizacijo. Ob polni podpori, ki so jo izrekli delegati delavskega sveta je bilo poudarjeno, da se je Perutnina razvila z lastnim širjenjem iz majhnega podjetja v veliko dobro organizirano delovno organizacijo in da ima pri tem velike zasluge sedanji direktor TOMAŽIČ. Kot kreativen strokovnjak in gospodarstvenik, z razvitim čutom za gospodarski napredek, se ni nikoli sprijaznil z obstoječim, ampak je vedno znova iskal pota nadaljnega razvoja. S svojimi strokovnimi predlogi in koristnimi pobudami in zanj značilno odločnostjo, si je v kolektivu pridobil velik ugled in spoštovanje. Ponovno imenovanje Iva TOMAŽIČA za generalnega direktorja se v celoti sklada s predstoječimi nalogami firme, ki ima ambiciozne razvojne načrte in interes razširiti svojo dejavnost ter povečati izvoz na zunanja tržišča. Bolj izkušenega strokovnjaka, ki bi lahko pariral kontinuiteti razvoja in akcijski enotnosti za progres, res ne bi mogli dobiti V imenu bralcev Ptujskega perutninarja mu čestitamo in mu želimo še veliko zdravja in plodnega dela med nami. Uredništvo 1. Lah Avgust 3. Topolnjak Ivan 2. Robar Vlado 4. Vamberger Miro Temeljne organizacije združenega dela, TOK, in DSSS so volile delavske svete in komisije delavske kontrole. Izidi volitev so bili objavljeni na oglasnih deskah. Iz njih je razvidno, kakšno število glasov so dobili posamezni kandidati. Ta poročila je objavila volilna komisija posameznega TOZD, TOK in DSSS. Izid referenduma Predmet referendumskega odločanja so bili naslednji samoupravni splošni akti oz. njihove spremembe in dopolnitve: 1. samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnega dohodka — spremembe in dopolnitve 2. pravilnik o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter osnove in merila za delitev osebnega dohodka in sredstev skupne porabe ter druge osebne prejemke — spremembe in dopolnitve 3. pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev — novi pravilnik. Referenduma se je udeležilo 1.281 volilnih upravičencev od 1.347 vpisanih v volilni imenik ali 95 %. Za samoupravni sporazum je glasovalo 1.177 volilnih upravičencev ali 87 %. PROTI je glasovalo 66 volilnih upravičencev ali 5 %. 66 volilnih upravičencev je bilo opravičeno odsotnih. V vseh TOZD, TOK in DSSS so bile sprejete spremembe in dopolnitve pravilnika o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter delitvi sredstev za OD in skupno porabo, kakor tudi pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Podrobnejše podatke o izidu referenduma so objavile volilne komisije in jih izobesila na oglasnih deskah. Predsednik volilne komisije: Jakob BUTOLEN KONSTITUTIVNA SEJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE Za predsednika DS 00 izvoljen Franc Potočnik Dne 21. 4. 1980 so se na 1. seji sestali novoizvoljeni delegati DS DO ter najprej izvolili za predsednika DS DO Franca Potočnika, za njegovega namestnika pa Franca Kolariča. Nato so izvolili izvršilne organe delavskega sveta: ODBOR ZA GOSPODARSTVO Reisman Jože, predsednik Lovrenčič Tilčka, namestnik predsednika Babusek Branko Kac Franc Kodela Franc Kotar Jagoda Lipavšek Janez Pišek Anton Svenšek Ivan Šajber Čedomir Šara Erih ODBOR ZA STANOVANJSKE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD Kolednik Anton, predsednik llovšek Joše, namestnik predsednika Intihar Jožica Ivančič Nada Lah Marija Laura Štefan Motaln Hedvika Sagadin Rudi Štalcer Verica KREDITNI ODBOR POSEBNE FINANČNE SLUŽBE Kotar Jagoda, predsednica Kokol Terezija, nam. predsednice Drevenšek Cvetka Krumpak Marija Pernat Stanko Šeruga Ludvik Terglavčnik Erih Vidovič Marjana Vindiš Majda IZDAJATELJSKI SVET PTUJSKE GA PERUTNINARJA Mlakar Martin, predsednik Korošec Miran, nam. predsednika Lovrenčič Tilčka Medved Jožica Merc Janko Mikulec Olga Šegula Mirko Šilak Katica Širovnik Vinko Tovornik Alojz Volk Marko Butolen Jakob Cajnko Alojz UREDNIŠKI ODBOR PTUJSKEGA PERUTNINARJA Cajnko Alojz, glavni urednik Butolen Jakob, odgovor, urednik Bezjak Franjo Ciglar Ivan Galič Igor Glaser Marija llovšek Jože Kuzma Majda Pešec Marica Delavski svet DO je na tej seji tudi imenoval za individualnega poslovodnega organa DO Iva Tomažiča za dobo 4 let. Nazadnje je še DS DO sprejel periodični obračun posebne finančne službe za prvo četrtletje 1980. Drago Čater NA POTI DRUŽBENEGA NAPREDKA Misli slušatelja politične šole Ko analiziramo kak družbeni sistem, pa naj bo to ekonomska struktura ali nadstavba z določeno obliko družbene zavesti, ne moremo obiti danih zgodovinskih razmer, ki vplivajo bolj ali manj na revolucionarno preobrazbo družbe. Te razmere so v bivši Jugoslaviji izhajale iz nacionalnih, političnih im socialnih protislovij. Danes mineva 60 let od številnih stavk, ki so se zvrstile po vsej Jugoslaviji, katerih idejno in organizacijsko gibalo je bila leto prej ustanovljena KPJ. Država je odgovorila z zloglasno Obznano in z Zakonom o zaščiti države, ki sta samo še poglobili prej omenjena protislovja. Spomnimo se besed Moša Pija-da, ki je dejal, da je to bilo obdobje tako imenovane dvojne zakonodaje, Vidovdanske ustave na eni strani na drugi pa Obzna-ne in Zakona o zaščiti države, ki sta dejansko urejala družbene razmere v kraljevini SHS, ki se je uveljavljala kot država terorja in ječ ze delovnega človeka. Vrh take politike pomeni šestojanu-arska diktatura kralja Aleksandra, ki je ukinil še zadnjo zunanje obeležje buržoazne demokracije — parlament im Vidovdansko ustavo. Po atentatu na kralja 1934 v Marseillu, ki so ga izvedli ustaši, je jugoslovanska politika vse bolj prehajala v fašistične vode, dokler ni bil 25. marca 1941 podpisan pristop k fašističnemu trojnemu paktu Rim—Berlin—Tokio. Toda ljudje niso bili zadovoljni s tako odločitvijo, tako so bile 27. marca izvedene številne demonstracije kot izraz globokega nasprotovanja ljudskih množič. Hitler je spoznal dejanske razmere v Jugoslaviji in jo 6. aprila 1941 tudi vojaško napadel. Jugoslavija je kapitulirala v pičlih 10 dneh zaradi močnega delovanja peto-kolonaških sil im korupcije v vodilnem vojaškem kadru. Obdobje propada bivše Jugoslavije pa je začelo prehajati v obdobje rojstva nove države in družbe, grajenih v neenakem, a zmagovitem osvobodilnem boju. KPJ, delavski razred in vse napredne sile so spoznale, da je boj proti okupatorju im domačim izdajalcem zgodovinski trenutek, ki ga je treba povezati tudi z napori za preobrazbo družbenega sistema. Take težnje in mišljenje se kažejo v dvojnem karakterju NOB, ki je bila borba za narodni obstoj obenem pa je imela poteze socialistične revolucije. Že med NOB so se zgradili novi organi ljudske oblasti in sicer Narodnoosvobodilni odbori. Na Slovenskem so imeli spočetka to vlogo odbori Osvobodilne fronte, ki so pozneje prerasli v SNOS. Vrh graditve nove ljudske oblasti in nacionalne državnosti med NOB pa pomenita zasedanji AVNOJ v Bihaču in pozneje v Jajcu, kjer se je začela oblikovati nova država DFJ (Demokratična federativna Jugoslavija), ki je leta 1945 (29. novembra) prerasla v FLRJ. Sledi obdobje med leti 1945 in 1950, ki ga imenujemo obdobje administrativnega socializma ali revolucionarnega etatizma. Značilno je bilo podržavljanje produkcijskih sredstev ter krepitev tehnobirokratskega aparata in državnega centralizma, čemu je ustrezala tudi vloga partije. V to obdobje spada spor KPJ z informbirojem glede nekaterih načelnih vprašanj v zvezi z graditvijo socializma, ki je pospešil težnjo po graditvi socialistične samoupravne demokracije. 1950 smo sprejeli Zakon o delavskem samoupravljanju, kakor ga kratko imenujemo, ki je prinesel revolucionarne elemente predvsem v ekonomski strukturi družbe. Delavec je postal nosilec interesov tako v združenem delu kot v celotni družbeni reprodukciji, pa tudi v sistemu družbenih dejavnosti in državne uprave. Toda vprašanje in uveljavljanje samoupravnih in demokratičnih odnosov je dolgotrajen proces, ki še traja. Zavedati se moramo, da je človek tisočletja živel izkoriščan, da je bil pri svojem delu ekonomsko, politično in duhovno odtujen, kar je vse oblikovalo njegovo zavest. Pravi revolucionar mora vedeti, da je družbene razmere moč humanizirati samo v nenehnem in dolgotrajnem boju zoper sile birokratizma, tehnokratizma, oportunizma itd. Da bi človek lahko učinkovito posegal v družbenopolitična dogajanja, ki vse bolj dobivajo samoupravni karakter, mora biti idejnopolitično usposobljen, posedovati mora znanje, ki je danes še mnogokrat monopol določenih razred-noslojevskih struktur. V celotnem samoupravnem in političnem sistemu imajo danes v SFRJ subjektivne sile pod idejnopolitičnim vodstvom ZKJ odgovorne naloge. Sposobne jih bodo opravljati, če bodo dobro organizirane in usposobljene. Edvard Kardelj je v svoji študiji zapisal: »Avantgardne sile socializma in socialistične družbe imajo potemtakem lahko samo en oilj — da glede na možnosti danega zgodovinskega trenutka ustvarjajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev — svobodno delal in ustvarjal za svojo srečo. To je samoupravlja-rtje.« Če bomo poznali svojo zgodovino, če bomo črpali moč za nadaljnjo graditev socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov iz revolucionarne preteklosti, če jo bomo znali povečati z današnjo nadaljnjo stvarnostjo in če bomo poglabljali družbeno zavest, potem rezultati ne morejo izostati. Naloga vseh subjektivnih socialističnih sil je, da skrbijo za idejno in politično izobraževanje najširših množic. Ena izmed oblik takega izobraževanja je Občinska politična šola v Ptuju. Program dela, ki obsega predvsem temelje marksistične misli (Nadaljevanje na 8. strani) Hitlerjevo pustošenje. Porušeno Nove mesto 1944. Fotografija je prvič objavljena. Iz pravne prakse Izjava o prenehanju delovnega razmerja Obisk visokih gostov iz Zveznega odbora sindikata V ponedeljek, 14. aprila, sta bila na obisku v Perutnini Ptuj podpredsednik Zveznega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu in živilski industriji Jugoslavije Bogdan Todorovski ter sekretar odbora Ljubodrag Jovanovič. V razgovorih so s strani Perutnine sodelovali Erih Šara, Terezija Vuk, Jakob Butolen in Drago Čater. Razgovorom sta še prisostvovala sekretar republiškega odbora sindikata iz Ljubljane Viktor Marinc ter podpredsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj Franc Klemenčič. Gesta iz Beograda je zlasti zanimalo, kako v Perutnini Ptuj uresničujemo dohodkovne odnose med TOZD. Naš primer jima je bil zelo všeč. Zato ga bosta reprezentirala na seji Zveznega odbora sindikata v Beogradu. Z zadovoljstvom sta tudi ugotavljala, da so odnosi, ki jih imamo vzpostavljene med kooperanti in TOK Hajdina, zelo v redu in v tem trenutku najustreznejši. Razgovor je tekel tudi o organiziranosti DO in TOZD, o planskih dokumentih, izvozu, težavah pri nabavi repromateri-ala, o delovanju samoupravnih organov, delegacij, DPO in drugem. Popoldne sta si gosta še ogledala delovni proces v Tovarni krmil ter se zelo pohvalno izrazila o vsem, kar sta videla in slišala pri nas. Drago Čater Po zakonu o združenem delu lahko preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji med drugim tudi, če delavec pismeno izjavi, da ne želi delati v temeljni organizaciji in, da prekinja delovno razmerje. Zakon tako v 211.čl. tč. 1 izrecno zahteva pismeno obliko. V praksi delavci često tako izjavo podajo v temeljni organizaciji, nato pa si premislijo in izjavo največkrat ustno umaknejo z različnim pojasnilom. Tako ustno pojasnilo pa nima pravnega učinka. Pristojni organ v temeljni organizaciji je ne sme upoštevati, ker je za sklenitev delovnega razmerja in tudi za prenehanje delovnega razmerja potrebna pismena oblika. Tako zakon o združenem delu, kot tudi zakon o delovnih razmerjih (v svojem 167. členu tč. 1) izrecno zahtevata pismeno izjavo delavca, da ne želi več delati v temeljni organizaciji in, da prekinja delovno razmerje. Tudi za sklenitev delovnega razmerja je potrebna pismena oblika, torej v zakonu predpisana določena obličnost. Delavec namreč mora pred nastopom dela podati pismeno izjavo, da so mu znani samoupravni akti, s katerimi so urejene njegove pravice, obveznosti in odgovornosti ter, da jih sprejema. Enako mora biti po- Že dalj časa si osnovne organizacije sindikata in osnovne organizacije ZK v temeljnih organizacijah prizadevajo, da bi ustanoviti aktive mladih ZSMS. P ni zadevanja niso bila zaman, saj so v vseh temeljnih organizacijah že izvolili svoje predstavnike iti tudi začeli z delom. Ob koncu meseca marca so se sestali vsi predstavniki aktivov mladih iz vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Na sestanku sta tudi sodelovala predsednik konference sindikata in delegat ZK delovne organizacije. Skupno so pregledali dosedanje delo in kritično ocenili začetne težave. Predvsem je potrebno pohvaliti veliko prizadevnost mladih, saj so oblikovali svoje aktive v vseh temeljnih organizacijah. Četudi še niso povsod izvoliii vodstev, so že začeli z delom. Poleg izdelave programov, so se lotili tudi priprav na volitve in druge akcije. Razveseljivo je, da so se mladi povezali s sindikalno organizacijo in se tvorno vključili v delo samoupravnih organov. Še več. mladi delavci so tudi kandi-dirili svoje predstavnike v organe samoupravljanja, ki so bili tudi izvoljeni. Struktura organov samoupravljanja tako odgovarja strukturi zaposlenih delavcev. Ni pa prezreti, da so pomembno vlogo pri oblikovanju aktivov dana njegova pismena izjava, da ne želi več delati v temeljni organizaciji. Taka obličnost onemogoča možne zlorabe z nobene strani, tudi z delavčeve strani ne. Pravica do dela, svobodna volja glede izbire poklica in zaposlitve kot ustavno določene pravice so pred nastopom dela na zakonit način sporočene ostalim delavcem v temeljni organizaciji, zato morajo biti na enak način — torej v pismeni obliki, tudi umaknjene. Šele pismena oblika ima pravni učinek. Podane pismene izjave, da ne želi več delati v temeljni organizaciji delavec ne more ustno umakniti. Vsako drugačno tolmačenje določil zakona bi v praksi ustvarjalo negotovost pri ostalih delavcih, organih, ki o tem odločajo, težave bi pa nastale v proizvodnem ali delovnem procesu. Za sklenitev delovnega razmerja je torej predpisana določena, pismena oblika. Enako tako velja tudi za vse možne oblike prenehanja delovnega razmerja. V praksi je bila najbolj sporna delavčeva pismena izjava, da ne želi več delati v temeljni organizaciji in njegovo ustno pojasnilo o umiku izjave, zato to kratko pojasnilo ne bo odveč. F. Potočnik mladih imele tudi osnovne organizacije Zveze komunistov v temeljnih organizacijah. Veliko je k temu prispeval tudi sekretar ZK delovnene organizacije. Glede na to, da so v teh temeljnih organizacijah sekretarji OO ZK ravno mladi delavci, pričakujemo, da bo delo aktiva mladih zaživelo v polni meri. Delavci, člani ZK in in vsi organi imamo polno zaupanje v mlade delavce ki njihovo organizacijo. Da bi delo teklo organizirano, usklajeno in povezano v delovni organizaciji kot celoti, so predstavniki vseh aktivov mladih soglasno izvolili Romana Šegula iz TOZD Commerce kot skupnega predstavnika aktiva mladih v delovni organizaciji. To odgovorno dolžnost je delavec Roman Šegula nerad sprjei, saj se je zavedal, da bo delo težavno in odgovorno. Vendar smo prepričani, da bodo aktivi mladih s prizadevnostjo in pomočjo drugih organizacij in služb ter odgovornih delavcev kmalu prav tako uspešni kot so osnovne organizacije sindikata in Zveze komunistov. V mesecu maju, ko mladi praznujejo svoj praznik Dan mladosti, bo najbolj primerno predstavili vse aktive mladih, njihovo dosedanje delo ter program nadaljnjega delovanja. Mentor mladih V soboto, 8. marca, je v poznih večernih urah žalostno odjeknila neizmero kruta vest, da je tragično preminil naš sodelavec Franček Meznarič, šofer v Mesokom-binatu Perutnina Ptuj. Sprva kar nismo mogli doumeti, da je to mogoče, saj je še dan poprej kot vsak delovni dan, bil med nami zdrav, veder, vesel, poln optimizma in vere v prihodnost. Dobro se še spominjamo, ko je pred 14. leti prišel k nam na delo. Takoj smo ga vsi vzljubili, ker je bil res Iskren tovariš in dober delavec, ki je svoje delo opravljal z velikim veseljem, vestnostjo in s polno odgovornostjo. Rad nam je pomagal tudi pri drugih delih. Večkrat je bil član DS, član 10 OO ZS. BU je tudi vodja delegacije SIS v TOZD. Ljubil je tudi družabno življenje. Takoj po ustanovitvi pevskega zbora v Perutnini se je vključil vanj ter v njem zelo rad sodeloval. V svojem kratkem, a bogatem življenju, saj mu je bilo komaj 37 let, je povsod, kjer je delal in štenega človeka. Mi vsi smo ga Frančeku Meznariču v spomin poznali kot plemenitega m skro-živel, veljal za predanega in po-mnega, po naravi preprostega ter dobrega in iskrenega tovariša. Vedno in povsod je bil pripravljen vsakemu pomagati in vesel je bil, če mu je to uspelo. Zdaj nam ga je kruta in neizprosna smrt odtrgala iz naše sred'ine, in to v najbogatejšem obdobju njegovega življenja. Četudi ga ne bo več med nami, nam bo ostal v spominu kot najboljši tovariš in zvest prijatelj. Takšen je bil vedno do nas vseh. V edino je imel toplo človeško besedo, če nam je bilo kdaj hudo. Svoje skrite bolečine in težave pa je ohranil zase. Težko ga bomo pogrešali, ker ga ne bo več. Veliko sodelavcev Mesokombi-nata Perutnina Ptuj se je na pokopališču na Rogoznici poslovilo od pokojnika. Skoraj pa ni mani-kalo niti enega njegovega stanovskega tovariša, ki se pogreba ne bi udeležil. Slava njegovemu spominu! Njegovi sodelavci Zahvala Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste pospremili do groba mojega moža ANTONA ZELENKO, mu darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Še posebej se zahvaljujem za izkazano materialno pomoč. Žena Ana z družino AKTIV MLADIH ZA2IVEL Možnosti letovanja delavcev Perutnine Vedno bolj prevladuje spoznanje, da še aktivno preživljanje letnega dopusta pomembno tako s psihološkega, ekonomskega, zdravstvenega kot tudi sociološkega vidika. Vsak človek (delavec) bi moral vsaj enkrat letno spremeniti svoje vsakdanje okolje, saj sodobni način dela človeka utruja in v njem kopiči napetosti. V času dopusta naj bi se vsak človek sprostil in spočil ter si tako nabral novih moči za delo. Iz leta v leto poskušamo zagotoviti čimveč počitniškega prostora, da bi lahko vedno več naših delavcev preživelo organizirani letni dopust izven doma, obnovilo svoje telesne in duševne sposobnosti za doseganje delovnih nalog, ki smo si jih zastavili in da bi tako še lažje prispevali k razvoju družbene skupnosti. Svoje želje in potrebe pa moramo obvezno prilagoditi in uskladiti z razpoložljivimi finančnimi možnostmi. Sredstva za koriščenje počitniških kapacitet so torej namenska in omejena. Od skupno planirane vsote moramo najprej odšteti stroške najemnin in čuvanje prikolic, stroške vzdrževanja in čiščenja naših kapacitet ter nadomestilo drobnega inventarja. Kar nam preostane, lahko razporedimo za najem novih kapacitet oz. za organiziranje letovanja za tekoče leto. Za leto 1980 imamo po planu na razpolago 500.000.— din za letovanje. Po pogodbah za najem in čuvanje prikolic moramo obvezno odšteti najprej 120.000,— din od te vsote, ostalo pa planirati za vzdrževanje in čiščenje, popravila in najem novih kapacitet. Sredstva lahko prihranimo edino pri gospodarnem odnosu do naših počitniških objektov, ki so last nas vseh. Bolj ko bomo pazili na stvari, manj sredstev bo potrebnih za popravila in nadomestilo drobnega inventarja — posode, več nam bo ostalo za pridobitev novih ležišč ali pa celo za višji prispevek DO pri sofinanciranju letovanja. Kakšne so konkretne možnosti Konkretne možnosti za letovanje v sezoni 1980: Zaradi večjega interesa po letovanju bomo začeli s sezono letos že 1. junija in jo podaljšali do 10. septembra 1980. Izmene bodo 10 dnevne. Zaželjeno je, da bi se odločali za letovanje tudi izven glavne sezone, zlasti tisti, ki nimate šoloobveznih otrok. Dopust v juniju in septembru je lahko zelo lep, a tudi cenejši. Najprej poglejmo lastne počitniške kapacitete: Doslej smo imeli na razpolago 8 avtoprikolic postavljenih v Fi-esi in Umagu. Letos imamo možnost koriščenja še treh prikolic, last Ptujske tiskarne od katerih sta dve postavljeni v Umagu In ena v Čateških toplicah. S Ptujsko tiskarno smo se dogovorili, da skupno koristimo vse počitniške zmogljivosti. Skupno imamo torej na razpolago za to sezono 11 avtoprikolic, od tega 7 v Umagu, 3 v Fiesi pri Portorožu in 1 v Čateških toplicah. Čateške toplice Čateške toplice so naše osrednje revmatsko zdravilišče in okrevališče. Zelo vroči zdravilni vrelci, (tudi do 57 stopinj C) vro iz zemeljskih globin v Čatežu, na ravnici ob Savi med Brežicami in hrvaško mejo. Indikacijsko področje pokriva vse kronične bolezni in okvare lokomotornega sistema. Svoj po-vdarjeni pozitivni učinek dosegajo Terme Čatež na: — degenerativne in izvensklep-ne revmatične bolezni ter rehabilitacijo vseh okvar, tudi mehaničnih, na gibalnem in opornem aparatu. — kronično revmatično vnetje sklepov in hrbtenice, — obrabo hrustancev v sklepih in hrbtenici. Ishias, poškodbe perifernih živcev. — vnetja okolice sklepov ter mišic in vezi. Optimalna temperatura, naravne snovi, radioaktivnost, medsebojni odnos posameznih molekul težkih metalov in še vrsta neznank v zvezi z učinkom terme, vpliva na zdravilen učinek pri naštetih boleznih. Za rekreacijo so možnosti v zunanjih objektih Čateških toplic.. Na razpolago je 6 zunanjih V Fiesi je že pogled na plažo lep bazenov, sedemstezno kegljišče, minigolf, šest teniških igrišč ter igrišča za rokomet in košarko. V prostorih restavracije hotela Terme je vsako soboto in nedeljo glasba. OTOK CRES — Letos bomo prvič letovali v počitniškem naselju Stara Gavza na otoku Cresu. V naselju Stara Gavza imamo 4 lastne počitniške hišice. Vsaka hišica ima dve opremljeni sobi in kompletno opremljeno kuhinjo. Morda bodo v začetku manjše težave z nabavo živil, predvsem mesa, zato ne bi bilo odveč za to pravočasno poskrbeti. Približno 1 km od naselja Stara Gavza je hotel Kimen in tudi samopostrežna trgovina. Do naselja so speljali asfaltirano cesto. Klima na otoku je koristna za bolezni dihal in alergije. Počitniško naselje Stara Gavza na otoku Cresu gradi SGP Ajdovščina za počitek svojih delavcev in delavcev drugih delovnih organizacij iz raznih krajev Slovenije, ki v ta namen združujejo sredstva, kot Murska Sobota, Kranj, Ljubljana in drugi kraji. Morda bi omenila še načrte v zvezi z našimi investicijami. Denar za gradnjo hišic združujemo že dve leti. Letos bomo torej lahko začeli koristiti 4 počitniške hišice, do prihodnje sezone bosta dokončani še dve počitniški hišici, tako bi imeli vsega 6 počitniških hišic v naselju Stara Gavza. Prihodnje leto nameravajo v naselju odpreti restavracijo ter nekaj športnih objektov, ki bodo na voljo stanovalcem Stare Gavze. ZADAR — Bivanje v naši hiši v Zadru, v kateri je bilo doslej tudi naše skladišče. Na razpolago je več opremljenih sob ter možnost pripravljanja hrane v skupni kompletno opremljeni kuhinji. Skladišče, ki ga je imel v tej hiši Mesopromet Split, je ukinjeno, zato bo odslej bivanje v Zadru mirnejše in še bolj prijetno. POREČ — V najemu imamo stanovanjsko hišo pri Kauriču v Poreču isto kot lani. Na razpolago so sobe in možnost pripravljanja hrane v opremljeni kuhinji, ki nam bo na razpolago. Lastnih stanuje v isti hiši, vendar ima svojo kuhinjo in sanitarije. Plaža v bližini. VODICE PRI ŠIBENIKU — So 13 km zahodno od Šibenika v lepem zalivu ob Jadranski magistrali, morje je čisto, plaža primerna tudi za neplavalce. Bivanje v najeti privatni hiši, možnost priprave hrane v opremljeni kuhinji. Lastnik stanuje v pritličju iste hiše, ločen vhod. Izbor krajev, v katerih bomo letovali v letu 1980 je pester. Letovali bomo torej lahko v 7. krajih: Fiesa pri Portorožu, Umag, Poreč, Stara Gavza na Cresu, Zadar, Vodice pri Šibeniku in Čateške toplice. Podrobnosti in navodila v zvezi s prijavo za letovanje si preberite v Razpisu letovanja delavcev Mesokombinata Perutnina, ki je bil poslan vsem TOZD in DSSS. Ne zamudite s prijavami. Štefanija Skaza (Foto: Drago Čater) PRI PERUTNINARJIH NA VZHODU ZDA Ameriški farmar (s kapo) in njegova žena pred objektom (Foto: Franc Kac) OBISK PRI HUBBARDU Potovanje po Ameriki sva pričela v državi New Hampshire, v kraju VValpole, v glavni centrali celotne firme Hubbard. Firmo je ustanovil leta 1921 oče Hubbard s tremi sinovi, od katerih je še danes eden njen predsednik in je bila družinska privatna lastnina vse do leta 1974, ko jo je kupil Merch Scharp. V Evropi ima Hubbard svoj oddelek — Hubbard Evropa, s centrom v Belgiji m s farmami in valilnicami v Franciji, Belgiji, Holandiji, ZRN, Italiji, Angliji in Irski, kjer prodajajo tudi brojler-ske starše. Do nedavnega smo tudi mi tam kupovali brojlerske starše. Edino Španija je v celoti direktno vezana na Ameriko. Vsa tehnična pomoč za brojlerske starše v Evropi prihaja iz centra v Belgiji, za stare starše pa iz Amerike. Za vse ostale kontinente, na katerih je Hubbard močno zastopan, prihaja tehnična pomoč za starše in za stare starše direktno iz Amerike. Firma Hubbard ima svoj sedež v zgradbi nekdanje valilnice, ki so jo adaptirali v glavni poslovni in raziskovalni center. Pokazali so nama patološko — mikrobiološki laboratorij, biološki laboratorij, selekcijski center z računalnikom, komercialni center in več prostorov za administracijo. V dveh dneh, kolikor sva ostala v VValpolu, sva si ogledala še valilnico, 3 raziskovalne farme (od skupno 4, kolikor jih imajo) in poslušala predavanje s treh področij: tehnologije, selekcije ter pato-mikrobiologije. TEHNOLOGIJA __ Da bi dobili dobro nesnico, jo moramo pravilno vzrejati. Dobra vzreja pa temelji na pravilni prehrani živali in na kontroli njihove teže. Danes brojlerji rastejo hitreje, zato morajo tudi starši rasti hitreje, toda kontrolirano. Če se ne tehta živali, se zgodi, da so živali prelahke ali pa pretežke. Pretežke živali imajo velik skelet in prebavni trak pa rabijo zato več krme. Takšne živali morajo ostati težje do klanja, tako je poraba krme na eno jajce večja. Če se pretežkim živalim pri vzreji zmanjša krma, je jata neizenačena s kasnejšo slabo proizvodnjo. Prelahke živali pa bodo kasneje začele nesti. Zato je važno, da se v 24. tednu dobi živali v teži normativa. Da se dobijo takšne živali, morajo le-te biti tudi pravilno debikirane. (10. do 11. dan) in imeti dovolj krmilnega in podnega prostora. V Ameriki želijo, da je začetek nesnosti (5 %) v starosti 24 — 25 tednov pri starših in v 26. tednu pri starih starših. Enaka skrb kot jarkicam, se mora posvetiti tudi vzreji petelinov. Pretežki petelini v rani proizvodni periodi dajo sicer dobro oplojenost, toda na kraju ob-nemorejo. Zato vzrejajo v Ameriki peteline do 18. — 22. tedna ločeno od jarkic, ker jih je le tako mogoče držati v teži normativa. Hubbard priporoča 4,7 živali s petelini vred na m2 pri objektu, ki ima 2/3 podne površine gred in 1/3 globoke stelje. V objektu same globoke stelje priporoča manj živali. Pri povečanju koncentracije nesnost in oplojenost padata. SELEKCIJA Hubbardovo zgodovino selekcije, njeno sedanjost in prihodnost nama je podal glavni selektor dr. Schmit, ki se ukvarja tudi s prehrano perutnine. Prvi ko-mecialni brojlerji so se pojavili v Ameriki v letih 1940 do 50. To so bili križanci kokoši provenience New Hempshire (ki so jo dobili iz Phode Islanda) in sivega petelina provience Plymouth rock — tudi brojlerji so bili sivi. Pri vzreji 90 dni so tehtali 1800 g s konverzijo 3,6 — 4 kg. Zaradi njihovega oteženega čiščenja in zaostajanja temnih pernih tulcev v koži brojlerja, se je kasneje prešlo na belo barvo perja. Danes doseže Hubbardov brojler težo 1800 g v 50 dneh pri konverziji 2,05 — 2,1 kg. Konverzija je postala nižja (za 1,9 kg), toda iz dveh razlogov so jo spet povečevali: — krma, ki je imela 3,300 kcal je bila predraga (sedaj ima 3,080 kcal), — brojler, ki je bil krmljen s tako krmo je bil premasten in gospodinje ga niso rade kupovale. Cilj Hubbardovega genetika je, da bi do let 1995 — 2000 izsele-kcioniral brojlerja, ki bi dosegel 1.800 g v 35 — 42 dneh s konverzijo 1,5 kg. Brojler raste hitreje in vsako leto je težji za 9 g. Da bi brojler rastel hitreje, morajo tudi njegovi predniki (starši) rasti hitreje. Če se pospeši pri njih rast, zaostaja nesnost, če pa se pospeši nesnost zaostaja prirast. Oboje se hkrati ne da. Zato se išče sredina — srednje večanje rasti in nesnosti. Genetik mora paziti tudi na odpornost živali. To je zelo važno. Hubbardovi ljudje so izselek-cionirali tudi nov tip, mesne živali — tako imenovanega roust-lerja (za pečenje), kajti 4 ali 5-članska družina, ki kupi brojlerja, ima premalo mesa. Brojler je prelahek. Če kupi purana, ima preveč mesa. Zato so izselekci-onirali žival, ki ima okrog 4 kg žive teže (kot mali puran) v starosti 15 tednov in s konverzijo 2,6 — 2,7 kg. V ta namen redijo same petelinčke, jarkice pa koljejo kot brojlerje — v starosti 50 dni. Res je, da bi moški brojler v tej starosti dosegel enako težo ali celo večjo, toda ne bi imel tako širokih prs, kar je pomembnost roustlerja, roustler nima žuvljev, katere bi brojler gotovo imel in noge brojlerja ne bi vzdržale takšne teže. Nadaljnja novost pri Hubbardu je tudi mini — kompakt kokoš. S parjenjem te kokoši z normalnim petelinom poskušajo dobiti enakovrednega brojlerja, kot ga dobijo z veliko kuro. Če jim bo to uspelo, bi to ekonomsko pomenilo manj krme za vsako valilno jajce in več živali na m2 površine. Mini kokoš bi tudi mnogo lažje prenesla rejo v baterijah, na kar se tudi misli. (Se nadaljuje) Franc KAC, Ivan SVENŠEK IZVOZ PERUTNINSKEGA MESA V JORDANIJO Tekst in foto L. C. 1 mm Po 60 letih v pokoj Pred 60. leti je v Bodkovcih prijokal na svet Franček Meznarič. Mladost m'u ni bila z »rožicami’' postlana, kot ni bila v tistem času večini otrok, ki so bili večkrat lačni kot siti. Trdna volja in vroča želja, da doseže v življenju kaj več, ga je gnala v šole in v svet. Pripeljala ga je tudi v Perutnino Ptuj. Tu je celih 16 let opravljal delo interne kontrole finančnega in materialnega poslovanja. To delo je opravljal zelo vestno in kvalitetno ter je bil neizprosen pri odkrivanju raznih pomanjkljivosti in napak v poslovanju. Na delo je prihajal vedno med prvimi, po končanem delovnem času pa tudi ni gledal na uro, ampak je svoje delo dokončal, kar je bilo za njegovo naravo dela zelo pomembno. Franc Meznarič je bil tudi aktiven v samoupravnih organih. Med drugim je bil pred upokojitvijo predsednik odbora za druž- beni standard in stanovanjske zadeve. Aktivno je delal tudi v KS Jur-šinci, kjer je bil delegat skupščine KS, predsednik komisije za družbeni nadzor in predsednik kontisije sveta potrošnikov. Dolgo let je bil tudi aktivni član tamkajšnje lovske družine. Veliko ima tudi zaslug pri asfaltiranju lokalnega cestnega omrežja. Pred kratkim se je Franc Meznarič upokojil. Ob tej priliki smo mu njegovi najožji sodelavci izrekli globoko zahvalo za njegovo delovanje v Perutnini Ptuj. Hkrati smo mu iz srca zaželeli, da še dolgo vrsto let zdrav in vesel ter zadovoljen uživa zasluženi pokoj v krogu svojih domačih v Sakošaku. Prepričani smo, da tudi sedaj ne bo miroval, ampak bo imel veliko dela v svojem vinogradu, kamor nas bo prav gotovo še kdaj povabil na dobro kapljico. Sodelavci iz splošnega sektorja Začetek letalske sezone v Moškanjcih »Naj bodo z njim poleti varni, uspešni in prijetni”, je ob zaključku slavnostnega govora povda-rU Ivo Tomažič, generalni direktor naše delovne organizacije, preden je s šampanjcem polil novo jadralno letalo Aerokluba Ptuj m ga na ta način simobolič-no krstil. Na letališču v Moškanjcih se je v soboto 22. marca zbrala množica članov kluba, predstavnikov družbenopolitičnega in gospodarskega življenja v občini, predstavnikov pokrovitelja Meso-kombinata Perutnine Ptuj, kakor tudi ljubiteilev letalskega športa. Za člane kluba je bil ta dan pomemben dogodek, saj so dobili novo sodobno jadralno letalo TG 100 ELAN, s krstom tega letala pa so začeli letošnjo letalsko sezono. V uvodu je Alojz Gojčič, predsednik upravnega odbora Aerokluba Ptuj prisotne seznanil z razvojem, dosežki in težavami kluba. Pri tem je dejal ,da se je dejavnost kluba v zadnjih petih letih hitro razvijala. Ta hiter razvoj pa jim je, poleg lastnega dela v delavnici, omogočalo razumevanje in materialna pomoč združenega dela v občini in širše družbene skupnosti. S takšno pomočjo so lahko stara izrabljena letala in opremo nadomestili z novimi — sodobnimi. Ob tem pa je povdaril, da tudi uspeh ni izostal. Na raznih republiških in zveznih tekmovanjih so se vedno visoko uvrščali in med mnogimi odličnimi piloti se je Danilo Hojnik uvrstil na tretje mesto v zveznem merilu, Drago Krepfl pa je republiški prvak. Seveda pa so jadralni piloti dosegli zaradi slabih letal mnogo slabše rezultate, zato pričakujejo, da jim bo pomagalo do boljših u-vrstitev to, novo, letalo TG 100 ELAN, katerega so pod pokroviteljstvom naše delovne organizacije predali svojemu namenu. Sodelovanje med Perutnino in Aeroklubom Ptuj je seveda pomembno tudi za našo delovno organizacijo, saj vemo, da ni i/eč le propagandnega značaja. Sedaj, ko se preusmerjamo v aktivni izvoz pa bo to sodelovanje za našo delovno organizacijo še pomembnejše, ker bo marsikdaj potrebno čimhitreje premagati velike razdalje. Vrlim ptujskim letalcem želimo tudi mnogo uspehov in varnega leta. (Nadaljevanje s 4. strani) o preteklih in sodobnih problemih in vizijo osvobojene človeške družbe je dokaj kvaliteten. Slušatelji smo spoznali temelje, ki jih je seveda treba dograjevati z lastnim poglabljanjem v tokove družbene stvarnosti in na preobrazbo le-te tudi aktivno vplivati. Program zajema tudi praktični del usposabljanja s prisostvovanjem sejam skupščin DPS; izvršnih svetov, DPO, pa tudi sejam DS v OZD. Tako smo 28. 2. 1980 prisostvovali seji DS DO Mesokombinat Perutnina Ptuj ob zaključnem računu. Seja je bila zelo razgibana, delegati so obravnavali številna aktualna vprašanja, kar kaže na to, da se delovni človek vse bolj aktivno vključuje v celovitost družbenega dogajanja. To pa je bistvo sistema, ki ga gradimo na temeljih socialistične samoupravne demokracije. Igor GALIČ »Krst« novega jadralnega letala TG 100 ELAN Tekst in foto L. C. NE BOM SE DOLGOČASIL Mnogi se še spominjate, da smo pred tremi leti v našem glasilu predstavili naša najstarejša šoferja Toneta Korenjaka in Cirila Soka. Sedaj je Tone Korenjak že starostno upokojen, pred tem pa je delal v našem kolektivu kar 35 let. Kaj vse je v tej dolgi dobi doživel lepega in težkega smo pisali pred leti, tokrat pa to, da se je 1. marca poslovil od svojega kolektiva in tudi od volana, katerega je prepustil mlajšim. Skoraj vsi povabljeni delavci TOZD Servis so se zbrali 1. marca v jedilnici te TOZD, da bi se poslovili od sodelavca in prijatelja. V imenu kolektiva je spregovoril Janko Kosi, direktor TOZD Servis in dejal: »Danes, ko se poslavljamo od tov. Korenjaka mi naj bo dovoljeno, da spregovorim par besed sodelavcu, ki v bistvu predstavlja eno od korenin našega kombinata. V letu slovesa mu mineva 35 let delovanja v naši organizaciji. V vsem tem obdobju je bil vzor dobrega delavca — upravljavca, saj je v preteklosti opravljal vrsto odgovornih del. Naj jih naštejem le nekaj: bil je šo-fer-nakupovalec, organizator odkupa perjadi in jajc, po potrebi tudi delavec, nakladalec — mehanik, skratka opravljal je vsa naložena mu dela brez vsakršnih prigovorov. Kot tak je žrtvoval sebe v vsej svoji moči, skupaj s tovariši za dosego ciljev, ki so danes izraženi v kompleksu ustvarjenih rezultatov, katere je naš kombinat v preteklem obdobju dosegel. Tudi na področju upravljanja ga najdemo, kot predsednika UO, člana DS in izvršnih odborov sindikatov, na čigar sestankih je tvorno sodeloval. Največji doprinos, pa je dal, kot voznik motornih vozil, saj je na različnih vozilih v tem obdobju prevozil preko 2,000.000 km. V vsem tem obdobju ni nikoli zamujal na delo, vse naloge je vestno izpolnjeval. Njegov odnos do osnovnih sredstev, ki jih je imel v upravljanju, pa je bil takšen, da bi si želeli, da bi nje- Prijetno je bilo v družbi sodelavcev — prijateljev. Korenjak je druge z desne (z očali) (Foto L. C.) govim dosežkom s tega področja sledili vsi ostali. Nemali doprinos je prispeval na področju medčloveških odnosov, saj je s svojim vzgledom dobrega delavca, sodelavca, tovariša, vplival na mlajše generacije. Za vse, kar ste dobrega storili, tega pa je bilo dosti, mi dragi Tone, dovolite, da se vam v imenu vseh nas zahvalim z željo, da kljub današnjemu slovesu ostanete še naprej v mislih z nami, nam vsem pa bo v ponos, da bomo nadaljevali tam, kjer ste vi skupaj s še ostalimi koreninami končali, za dobrobit vseh nas in generacij, ki bodo prišle za nami. Še in še bi lahko našteval, kaj vse ste v tem obdobju naredili, pa kaj bi to, saj danes tu zbrani, to tako dobro vemo. Težje je spoznanje, da se danes poslavljamo od vas, vam pa naj bo to lep spomin, da ste v preteklosti ustvarjali za dobrobit nas vseh, ki smo vas spoštovali, imeli radi, kod dobrega sodelavca — tovariša.« Po teh besedah, ki so slavljenca močno ganile, so ga sodelavci prijetno presenetili s spominskimi darili, še posebej šoferji. V imenu delovne organizacije pa je Tonetu izročil spominsko darilo generaiMil direktor Ivo Tomažič, ki je s posebnim poudarkom spregovoril o sodelovanju Korenjaka v najtežjih prvih letih po osvoboditvi. Poudaril je tudi to, da je Tone ostal zvest začrtani poti in napredku v najtežjih trenutkih, ko je Perutnina postajala iz odkupno prodajnega podjetja visoko specializirana proizvodna delovna organizacija. Po svečanem delu je Tone ostal s sodelavci in prijatelji na tovariškem srečanju seveda ob njegovi pristni domači kapljici in okusni zakuski, ki jo je pripravil slavljenec. Tone je sicer odšel v zasluženi pokoj, vendar je povedal, da mu ne bo dolgčas, saj se bo posvetil vinogradu in domačemu okolju. Za to sedaj ni imel časa. Tudi med nas se bo rad vračal ■je obljubil. Mi pa mu ob odhodu želimo, da bi še dolgo zdrav užival v zasluženem pokoju. Sodelavci ŠE O DNEVU ŽENA Kot ste lahko v reportaži ob dnevu žena, objavljeni v prejšnji številki glasila prebrali, je več žensk izrazilo željo, da dan žena naj ne bi bilo pijančevanje, marveč kulturna manifestacija enakopravnosti in enakovrednosti. V pripravah za letošnje praznovanje je to prišlo do popolnosti v veljavo, saj so v nekaterih TOZD organizirali krajši kulturni program in obdaritev kar med malico, kot recimo v Mesni industriji (fotografija desno) in na Farmah. Prvič pa so skupno organizirale proslavo delavke Commerca, Servisa, Tovarne krmil in DSSS, na katero so povabile tudi upokojenke. UREDNIK Delovna akcija v tovarni krmil Ob izd&Iavti programa dela za letošnje leto, smo v naši osnovni organizaciji ZSMS TOZD Tovarna krmil, med drugim planiraH za mesec marec tudi delovno akcijo — posaditev devja okrog parkirnega prostora. Mesec marec se je 'bližal h kraju, mi pa smo imeli za akcijo še zelo malo pripravljenega. Takoj se postavi vprašanje, zakaj tako? Vse OO mladine v naši DO, ki so si program pripravile, ga bodo zelo težko izpeljale brez sredstev. Teh pa tudi mi, na novo formirana OO, nismo imeli. To vprašanje smo za sedaj rešili, saj se da mnogo storiti tudi z dobro voljo, brez denarja. Od GG Maribor smo dobili dovoljenje, da si smemo sadike izkopati v kraju Drstelja. Še isti dan smo se po končanem delu odpravili na delo. Zavihali smo rokave, pripravili orodje in z mnogo dobre volje pričeli našo delovno akcijo. Že ob peti uri popoldne je okrog parkirnega prostora naše TOZD, rasth 32 brez, ki so visoke Okrog meter in pol. Naj pri koncu še povem, da veliko članov OO ZSMS, te akcije ni vzelo resno, saj nas je na našem delovišču ostalo le 25%. Prepričan pa sem, da smo mladinci s to akcijo dokazali, da smo se prebudili in da smo pripravljeni sodelovati in delati tako v TOZD, kakor tudi v DO. Želja, ki nam ostaja v srcih je ta, da bi se breze, ki smo jih posadili, lepo razrastle, saj nam bo to v okras, železni konjički pa bodo ob vročem poletnem soncu deležni malo sence. Želimo si še več podobnih akcij! Franjo Bezjak PP DRAVA v spomladanskem delu sezone Nadoknaditi zamujeno Jesenski del tekmovanja v severni skupini druge zvezne rokometne lige za igralke PP Drave ni bil uspešen. To potrjuje tudi uvrstitev. PP Drava je bila na predzadnjem (11) z le točko več kot zadnjeuvrščeni Dl Trokut in kar petimi točkami zaostanka za Velenjem, ki je bilo šesto. Razlogov za takšno uvrstite je prav gotovo več. Na prvo mesto lahko postavimo težave z igralskim kadrom. PP Dravo je namreč od uvrstitve v drugo ligo zapustilo kar dvanajst igralk, večinoma mladih in perspektivnih, ki so v večini primerov prenehale z aktivnim igranjem. Redni treningi in udeležba na prvenstvenih srečanjih namreč zahtevajo veliko naporov in samoodpovedovanja. Po drugi strani pa je ptujska ekipa izgubila nekaj točk dokaj nesrečno, zlasti po zaslugi premajhnih izkušenj, med temi tudi na domačem igrišču. Kljub temu pa v rokomentnem klubu Drava niso vrgli puške v koruzo. Po prvih treh kolih nadaljevanja v spomladanskem delu lahko rečemo, da je PP Drava priprave, ki so potekale izključno v Ptuju, dobro izkoristila in tako lahko z večjim optimizmom napovemo obstanek v drugoligaški konkurenci, čeprav čakajo ekipo zahtevne preizkušnje. Pred igralkami ie še vrsta napornih srečanj, na katerih bodo za osvojitev točk potrebni veliki napori in ustrezna volja in borbenost. Prvo srečanje je bilo proti Koki v Ptuju. Domačinke so po do- Napad na gol bri igri zmagale z rezultatom 16 : 13, po priložnostih pa bi lahko gostje iz Varaždina premagale tudi z večjo razliko. Naslednje srečanje je PP Drava v Velenju izgubila dokaj nesrečno z rezultatom 10 : 9, in to v zaključku srečanja. Po prikazani igri so si Ptujčanke zaslužile točko, vendar niso uspele. Doslej najtrše srečanje je bilo proti Slavoniji Dl v Ptuju. Gostje so bile sicer tehnično slabša ekipa od PP Drave, vendar so se odlikovale z zelo ostro igro in na takšen način zaustavljale napade domače ekipe, ki je na koncu le zrna- Akcija v polnem razmahu (Foto L. C.) gala z rezultatom 11 : 10. Ostro igro potrjuje število izključitev. Medtem ko so domačinke na kazenski klopi presedele štiri, so gostje dobile kar šestnajst minut kazni. Izključitev pa bi lahko bilo še več. Tako se je PP Drava, upoštevajoč zadnja tri kola, povzpela na osmo mesto. Ko prebirate te vrstice, je PP Drava odigrala tudi že četrto srečanje, in to v Djakovu. Še nekaj velja omeniti. V jesenskem delu se je z obiskom gledalcev v Ptuju nismo mogli pohvaliti. V spomladanskem delu pa je, vsaj tako lahko sodimo po dveh srečanjih, drugače. Na srečanju s Koko je bilo 300, proti Slavoniji Dl pa že okrog 400 gledalcev. Ali to pomeni, da se ljubitelji rokometa vračajo na stadion? Upajmo da je temu res tako. Takšno in še večjo podporo bodo igralke potrebovale tudi vnaprej. Po drugi strani pa bodo v rokometnem klubu Drava lažje prebrodili pomanjkanje finančnih sredstev, ki je sploh značilno za osnovne telesnokulturne organizacije in tudi v rokometu. Vadba in nastopanje na prvenstvenih srečanjih zahtevajo znatna finančna sredstva, dosti večja kot jih telesnokulturna skupnost oziroma družba lahko društvu nameni, V rokometnem klubu Drava se tega dobro zavedajo in se pri finančnih izdatkih, kjer je to mogoče, obnašajo v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji. Omenili smo, da tam kjer je to mogoče. Na nekatere nujne izdatke v klubu nimajo vpliva. Tu gre zlasti za potovanja in stroške organizacije srečanj (plačilo stroškov sojenja in delegatskega dela), kar pa ni poceni. Vendar ni bil namen tega pisanja pojasnjevati stroškov, temveč vas seznaniti s tekmovalnimi dosežki. Upajmo, da vam bomo tudi s prihodnjih srečanj PP Drave lahko prispevali dobre novice. L. Kotar Opravljeni strokovni tečaji v TOK V letošnjem letu sta bila opravljena dva strokovna tečaja za delavce in kooperante v TOK. Izobraževanje je osnova za doseganje boljših proizvodnih in ekonomskih rezultatov vsakega posameznika. Ljudski rek »kolikor znaš, toliko veljaš« še vedno drži v praksi. Tako sta bila sestavljena in izvršena strokovna tečaja s sledečo vsebino: 1. za kooperante po proizvodnih okoliših s temami: a) požarna varnost hlevov pri rejcih, b) tehnologija reje piščancev, c) zdravstveno varstvo piščancev. Da so navedene teme bile interesantne in potrebne je povsem razumljivo, saj so rejci temo pod a) prvič organizirano predelali. Z ozirom na vrsto vzrejnih problemov, ki so bili prisotni v zimskem obdobju pri rejcih pa sta tudi ostali dve temi bili potrebne »obnove«. Letos so bila predavanja prvič izvedena .po proizvodnih okoliših z edinim ciljem, da bi omogočili čim-večjemu številu kooperantov udeležbo, ki pa ni bila najbolj zadovoljiva v Slovenski Bistrici, na Koroškem pa predavanje ni bilo izvedeno zaradi premale udeležbe. Mnenja smo, da smo ga sicer malo pozno izvedli (24. — 28. 3. 1980) z ozirom na vremenske razmere, vseeno pa to ne bi smelo biti vzrok, saj takih predavanj ni mogoče kdajkoli poslušati. Kljub vsemu pa so v zadovoljstvo poslušalcev 'in predavateljev dobro izpadla. Ker bodo razmere na splošno na tržišču vedno zahtevnejše, bo v prihodnje potrebno, da v predavanja morda vključimo še teme drugega izvora, ki imajo posreden ali neposreden vpliv na uspešnost poslovanja pri rejcih. Drugi tečaj je bil organiziran dne 13. in 20. 3. 1980 za strokovne delavce v TOK, ki pa je bil mnogo zahtevnejši: 2. strokovnim delavcem so predavatelji posredovali obrazla-go iz sledečih tem: a) program varstva pri delu b) varstvo pred požarom c) varstvena vzgoja Po končanem predavanju je bil izvršen za slušatelje preizkus znanja s pomočjo testiranja. Poleg tega so vsi delavci v TOK poslušali nekaj teorije, predvsem pa praktično ravnanje z gasilskimi aparati in z vodo. Zanimivo je bilo praktično delu ob gašenju goreče plimske jeklenke. Najkasneje v prihodnjem zimskem obdobju bi praktično delo gašenja požara plinske jeklenke pokazali tudi rejcem. Praktična vprašanja bodo kooperanti lahko vsak čas postavljali iz navedenih tem vodjem proizvodnih okolišev, ki bodo željam lahko ustregli. Predavatelja sta bila iz delovne organizacije in iz SO Ptuj — občinski inšpektor za požarno varnost. Jože Reisman El GRUDNU NOVIH 0BIEKT0V Da bi lahko sledili skladno razvoju delovne organizacije pri vzpostavitvi večje proizvodnje, obstoja več sistemov, katerih vsak ima svoje pozitivne in negativne posledice. Poleg nenehnih sprememb tehnologije v zadnjem obdobju je osnovni način pridobivanja novih zmogljivosti gradnjo novih hlevov za rejo piščancev. Ta sistem je postal počasen, zahteven in drag, vendar neobhodmo potreben. Tako iz evidence ugotovimo, da smo gradnjo in adaptacijo hlevov pričeli leta 1972 in nadaljujemo z gradnjo tudi naprej. Pogoji in kriteriji za možnost kreditiranja so se letno spreminjali v tem smislu, da se je s porastom cen materialu in opremi spreminjala tudi višina. Z novimi predpisi predvsem glede požarne varnosti im tehnološkim napredkom smo morali večkrat spremeniti gradbeni načrt, da smo lahko sledili tokovom v svetu. Po tehnološki opremljenosti se hlevi zgrajeni v zadnjih letih lahko primerjajo z drugimi v Evropi, morda le v pogledu izolacije tal in stropa niso popolnoma prilagojeni naraščajočim trendom porabe energetike —predvsem ogrevanju. To vprašanje bo potrebno korigirati že v letošnjem letu. Gradnja hlevov za rejo piščancev je pomembna poleg družbenega pomena po pridelovanju najcenejše hrame tudi v pogledu dviga standarda na vasi. Saj kmet, ki prideluje kmetijske pridelke razen pri mleku z ničemer tako hitro ne obrača denarja kot s prirejo piščancev. Podatki v lanski številki našega časopisa pričajo, da je »Perutnina« v obdobju 1972— 1979 v obliki kreditov posredovala interesentom cca 7,8 milijarde starih dinarjev v 15 občim severovzhodne Slovenije in Hrvatske. Če k temu prištejemo ovrednoteno delo in material interesentov, lahko ugotovimo da se je aktiviralo 10 milijard starih dinarjev. Podatki gradnje v letošnjem letu V letu 1980 se je interes in tempo gradnje upočasnil zaradi težav pri izdaji lokacijskih dovoljenj, težav pri nabavi gradbenega materiala im visokih prispevkov ob izdaji gradbenih dovoljenj. Ne glede na težave, ugotavljamo da gradi nove hleve sledeče število bodočih kooperantov: občina: število hlevov nova kapacit. % Ptuj 8 107.000 49,30 Maribor 2 22.000 10,13 Sl. Bistrica 4 31.000 14,29 Sl. Konjice 2 25.000 11,52 Lenart 1 10.000 4,62 Sl. Gradec 1 10.000 4,62 Šentjur 1 12.000 5,52 Skupaj: 19 217.000 100,00 Do konca polletja še pričakujemo izdajo nekaj dovoljenj iz ptujske občine. Vsi hlevi ne bodo letos končani in usposobljeni za proizvodnjo, ker so se šele pred kratkim pričeli graditi. Da bi se rejci tudi vključili intenzivneje v večjo produktivnost dela, kar nam nalaga še posebej letošnje leto — pričetek stabilizacije, so organi upravljanja že lansko leto spremenili limit kre- ditiranja, tako da imajo novi interesenti možnost graditi hleve za zmogljivost reje 20.000 kom po turnusu, seveda so isti kriteriji postavljeni tudi za obstoječe rejce. Rejci s takimi kapacitetami morajo biti sposobni organizacijsko in tehnološko tako veliko rejo obvladati, za kar je potrebno izkušenost im znanje. Načrti do leta 1985 V srednjeročnem programu bomo zgradili 100 hlevov, če bomo razpolagali s kreditnimi sredstvi, lokacijami in interesenti, kar pomeni letno cca 20 hlevov ali letno povečevanje proizvodnih zmogljivosti za 8 %. Interes bo, da se gradi v občinah, ki so najbliže zaradi štednje pri prevoznih stroških (DSP, vzrejeni piščanci, krmila in plin), s čimer pa ni rečemo, da tudi v oddaljenih ne bo potekala gradnja, če bodo možnosti dopuščale. Mnogo rezerv je še povečanju kapacitet pri obstoječih rejcih s kapaciteto pod 5.000 DSP v turnusu, pa tudi pri tistih z 10.000 DSP z dogradnjo. Da bi tudi v letu 1980 novi interesenti, ki so ali še bodo nabavljali gradbeni material im opremo po zvišanih cenah na-pram letu 1979, je v proučevanju predlog o spremembi limita kreditiranja interesentov. Ko bodo samoupravni organi sprejeli korekturo, bomo v časopisu podrobno opisali nove pogoje. Jože Reisman MOŽNOSTI OGREVANJA HLEVOV S TERM0GENI Rejci, ki imajo v hlevih za rejo piščancev sistem ogrevanja še vedno vnašanje jeklenk v rejni prostor lahko sistem spremenijo in ga modernizirajo. To jim omogoča ogrevanje z grelcem na topli zrak imenovan »termogen«. Naprava ogreva rejni prostor tako, da iz predprostora vpihava topli suhi zrak v rejni prostor. Grelec ima zmogljivost 100.000 toplotnih kalorij na uro, za energijo pa rabi gorilno olje. V obdobju, ko je v hlevu prevroče, pa lahko služi za dodatno ohlajevanje s pomočjo ventilatorja, ki je v grelcu vgrajen. Grelci so na razpolago na sedežu TOK Hajdina po ceni 60.000 din, zanj pa interesenti lahko dobijo v celoti kredit na 5-letno odplačevanje za 10 % obrestni meri. Servisna služba je urejena v garancijskem (1 leto) in izven garancijskem obdobju Grelec priporočamo le rejcem ki imajo hlev z najmanj 4.000 DSP po turnusu, v hlevu mora obstojati možnost priključka grelca na trofazni tok. Podrobnejše informacije je možno dobiti vsaki delovni dan na sedežu TOK-a v Hajdina. Jože Reisman PRI PSIHIATRU Gospa Kliček zaskrbljeno toži psihiatru, da se njen sin vedno igra v peskovniku in ga vpraša, če je to normalno. »Brez skrbi!« reče psihiater, »to je povsem normalno.« »Saj tudi midva z možem tako trdiva, le naša snaha se hoče zaradi tega ločiti.« OTROŠKA Učiteljica: — Zakaj te ni bilo predvčerajšnjim v šolo? Marko: — Mama mi je hlačke oprala. Imam samo ene. — In zakaj te ni bilo včeraj? — Saj sem bil. Prišel sem do šole, pa so na vrtu visele vaše — in sem si mislil, saj tovarišice ne bo v šolo. tiHE • ■ I' w ^ 'f A • ** • Sa^ ^ REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: APOTEKA. IVO, NOMINALIZEM, ELO, AMILAZA, KORAK, NIKAR, OSMI MAREC, DS, IKA, MAANEN, EMA, SVAT, DAN, SPEV, IS, MIDŽOR, AČ, SLOVO, KK, IS, ELA, AELITA, SOREL, NOVINARKA, ITA, ITA-LO, AGADIR, AVALON, RAKEV, IRENA, RAPORT. Rebus iiiiii LO PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo^ delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Franjo Bezjak, Ivan Ciglar, Igor Galič, Marija Glaser, Jože llovšek, Majda Kuzma, Marica Pešec. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen. Naklada 1.900 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, št. 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.