QOZDNO gOSPODARSTVO SLOVENJ gRADEC OBVESTILA LETO V. — ST. 5 — DECEMBER 1972 CENA 1 DINAR OB IZTEKU STAREGA LETA Ce realno ocenjujemo dogodke v podjetju v letu 1972, moramo ugotoviti, da so se ti odvijali v izredno neugodnih okoliščinah. Poleg zamrznjenih cen, s katerimi nismo mogli reševati porast proizvodnih stroškov, so nas pestili še izredno neugodni vremenski pogoji, kot jih skoraj ne pomnimo. Na prvi pogled blaga zima nam je povzročila popolno neprevoznost naših cest za več mesecev, neprestane padavine so skoraj zavrle redno proizvodnjo in če k temu dodamo katastrofalne škode po neurju na cestah, potem res nismo mogli pričakovati rekordno uspešnega leta. In če smo pozimi in spomladi lahko odlagali izvršitev naših nalog, ki jih opravljamo na prostem, potem je bil sredi leta skrajni čas, da se lotimo vseh možnih ukrepov za nadoknado izgubljenega. V realizaciji in izvršitvi zastavljenega plana je bil polletni rezultat porazen. Zaostajali smo skoraj za dvomesečno realizacijo, prvič nismo ustvarili praktično nobenega čistega dohodka, kar se v naši dosedanji praksi še ni zgodilo. Celo prvo polletje smo izkazovali izgubo. Morda je bil to glavni razlog, da smo v letošnjem letu posvečali toliko pozornosti ravno tem nalogam, namesto da bi mislili na izboljšanje organizacije, tehnične izboljšave in na perspektivo. Ležernost operativne službe v prvih mesecih, ko smo se zanašali na ugodnejše proizvodne pogoje, se nam je zelo maščevala. Ko nam je voda že tekla v grlo, smo morali vložiti skoraj nadčloveške napore, da bi dohiteli zamujeno. Pri tem nam je skoraj zmanjkal čas, ki je tekel neusmiljeno hitro. Šele mesec oktober in november sta nam dala upanje, da le ne bo prišlo do katastrofe. V drugi polovici leta smo sicer dokazali, da smo kos tudi takšnim pogojem, kakršni so bili v letošnjem letu, toda nikoli več ne smemo dopustiti, da bi v toliki meri bili odvisni od vremenskih pogojev, ki so nas letos izučili. Na koncu se bo, zahvaljujoč velikim naporom kolektiva, kljub vsemu vse dobro izteklo. Naša planska predvidevanja bomo realizirali, čeprav morda leto ne bo tako uspešno kot prejšnja leta. Kljub prej navedenim nevšečnostim smo dosegli za nadaljnji razvoj podjetja pomembne rezultate. Uspeli smo zmanjšati vpliv splošne nelikvidnosti in dokončati nekaj pomembnih investicij. Uresničili smo tudi veliko željo kolektiva in spustili v pogon centralno skladišče v Otiškem vrhu, dokončali nekaj km novih cest in turističnih objektov. Skupna naložba v tovarno ivernih plošč je v zaključni fazi. V letošnjem letu je prispel kolektiv do pomembnega razpotja. Odločiti se moramo za našo perspektivo: nadaljevati samostojno pot ali pa načrtovati skupno pot s področno lesno industrijo. V letu 1973 bomo torej morali odločiti o življenjsko pomembni zadevi. Smatram, da bo ta moment najbolj odločilen v letu, ki bo sledilo. Vsekakor bo moral kolektiv pokazati veliko zrelost, da se bo pravilno odločil. Širše povezovanje v regiji in zunaj nje postaja nujnost. Morda bomo našli skupni jezik tudi s sorodnimi podjetji v vzhodni Štajerski, kar bi bilo zelo pomembno za nadaljnji razvoj gozdarstva in lesne industrije. Morda bomo našli pot iz naše ozkosti in zasnovali razvoj regije na širši osnovi. Bil bi skrajni čas. Vse to pa zahteva treznost in razumnost. Ustavni amandmaji nam odpirajo te možnosti. Ne bo se treba odrekati pravicam in samostojnosti kolektivov, temveč bo možno složno graditi na temelju enakopravnosti vseh članov kolektiva. Moja želja je, da bi se v prihodnjem letu vse te velike želje uresničile v korist podjetja in pomagale k nadaljnjim uspehom gozdnega in lesnega gospodarstva. Janez Gornjec, inž. SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI J 07^ GG SLOVENJ GRADEC Tudi vlečnica v Črni je polno zasedena — Foto: inž. Dretnik GRADBENI OBRAT IN NJEGOVA DEJAVNOST Spoznanje, da je sodobno urejeno cestno omrežje osnova umnega gospodarjenja z gozdovi, narekuje v letu 1956 ustanovitev enote za gradnje pri upravi podjetja. Nesporno je to spoznanje prišlo kasno, prekasno, da bi se bili lahko že pred tem pridružili nekaterim gozdnim gospodarstvom, ki so črpala sredstva skupnih gozdnih skladov za gradnjo gozdnega cestnega omrežja. Ta zamuda se nam opleta vsa leta nazaj in predstavlja še danes nemalo finančno breme za celoten kolektiv. Pa pustimo to! Da bi ujeli korak z novimi težanjami v gojenju in izkoriščanju gozdov, je. bilo treba resno prijeti za delo. Čez noč je pomanjkanje cest postalo glavni problem. Zaradi tega iz leta v leto raste delež sredstev namenjenih za gradnjo cest. Vzporedno s tem pa se seveda razvija tudi celotna gradbena dejavnost. S spremembo organizacijske oblike podjetja, t. j. z uvedbo samoupravnih delovnih enot, se osnuje tudi gradbeni obrat. Njegove naloge se sicer menjajo — nekaj časa vključuje tudi projektivni biro in visoke gradnje — vendar ostane gradnja gozdnega omrežja osnovna dejavnost te enote. Minilo je več kot 10 let samostojnega in trdega dela. Kot spomin na naštete manjše im večje delovne zmage se danes vije po naših grapah in bregovih 800 km gozdnih cest. Zato velja o tem spregovoriti nekoliko več. Z delom raste kolektiv in njegove izkušnje: V juniju leta 1959 zarije na cesti Ravne—Uršlja gora prvi buldožer v pobočje. Menda nas je gozdarska fakulteta s svojimi poizkusi na Boču prehitela le za nekaj dni. Odsihmal brnijo ti stroji vse pogosteje v naših lesovih. Isto leto se v pohod mehanizacije vključi še vibracijska plošča, ki izpodje prvi kamen v dotedanji delovni praksi utrjevanja cestišča. Tlakovana cestišča zamenjajo mehanično stabilizirana. Njihova vrednost spoznamo šele mnogo let kasneje, ko novi stroji za vzdrževanje zahtevajo prav ta način utrditve cest. Uporabi prvih strojev sledijo drugi. In tako se po letu 1960 ročno delo vse bolj umika strojem, ki pocenjujejo in izboljšujejo delo. Naj o tem govore naslednji podatki: Leto Štev. zaposlenih Indeks »/o Realizacija v 000 din Indeks 1960 105 100 550 100 1961 111 106 1059 193 1962 140 133 1840 335 1963 154 147 2456 447 1964 129 123 2269 413 1965 106 101 2620 476 1966 96 91 4123 750 1967 84 80 4350 790 1968 50 42 4692 253 1969 58 55 6610 1202 1970 68 65 10339 1880 1971 63 60 11945 2172 V mehaniziranju gradbenih del na spodnjem in zgornjem ustroju je dosežena skoraj zgornja možna meja. Odnose med ročnim in strojnim delom kaže naslednja razpredelnica: Leto mater. stroški »/o Q O Izkopane mase II. III. IV. ktg skupno °/cl OUOOJ strojno %» 1966 61 39 216 742 17010 233752 30 70 1967 73 27 255 160 120530 275690 12 88 1968 79 21 242 820 31432 274252 2 98 1969 80 20 337 683 32020 369705 5 95 1970 89 11 442 283 53888 496171 5 95 1971 82 18 386 673 63114 392984 3 97 Ob primerjavi podatkov V lenkostno nihalo glede na obeh razpredelnicah velja pri- strukturo del. pomniti sledeče: — iz leta v leto raste delež — Na realizacijo in v določenih letih izredno močan porast so vplivale delno tudi cene. Vendar je obrat del tega povišanja izravnal z uvedbo novih in sodobnih metod dela. V. kategorije. To je razumljivo, saj se gradnja cest premika v višje in težavnejše predele. — Gradnja vozišč na osnovi mehanične stabilizacije omo- — Število zaposlenih je relativno v stalnem upadanju, kar vpliva tudi na odnos med materialnimi in osebnimi izdatki. Doseženo je najugodnejše razmerje, ki bo le ma- goča na eni strani popolno mehaniziran j e teh del, na drugi pa tudi mehanizirano vzdrževanje cest. Tako močno pada število cestarjev, ki jih zaposlujejo posamezni gozdarski obrati. Vzporedno z uporabo strojev se je menjala tudi struktura' zaposlenega osebja. Leto O G > o s a S-g Administrac: Kvalif. dela Nekvalif. Polkvalif. 1960 6 3 96 1961 7 3 101 1962 6 4 130 1963 7 7 140 1964 7 6 116 1965 7 6 93 1966 4 4 19 69 1967 5 4 15 60 1968 5 4 17 24 1969 5 3 17 33 1970 5 4 15 44 1971 5 4 18 36 Delež strokovnega in kvalificiranega kadra raste, delež nekvalificiranih in polkvalifici-ranih delavcev pada. Medtem ko so v letih 1960-65 predstavljali nekvalificirano in polkvalificirano delovno silo predvsem sezonski delavci, imamo sedaj zaposlene v glavnem domače fante. To preori-entacijo je povzročila predvsem mehanizacija, v zadnjih letih pa tudi možnost zaposlitve pozimi, na turističnih objektih (žičnica) s katerimi razpolaga gradbeni obrat. Novi način dela terja tudi sposoben strokovni kader, ki mora imeti ustrezne izkušnje. Zelo značilen je tudi podatek porasta bruto proizvoda na enega zaposlenega in temu primeren porast osebnih dohodkov. Leto Bruto proizvod Indeks OD Indeks 1960 5238 100 — 1961 9540 122 — 1962 13242 251 — —r 1963 15948 304 — — 1964 17589 336 — — 1965 24716 472 655 100 1966 42251 818 827 126 1967 51739 988 930 142 1968 93853 1792 1051 160 1969 114027 2177 1047 160 1970 152070 2903 1186 181 1971 189523 3618 1494 228 V prvih letih obstoja kot samostojna ekonomska enota, je gradbeni obrat razpolagal le s skromno mehanizacijo. Večinoma je delal z izposojenimi stroji. S formiranjem strojnega obrata je ta mehanizacija bila prenesena v ta obrat. Leta 1966 pa je zaradi sinhronizacije dela bila ponovno vklopljena v gradbeni obrat, kar je edino pravilno. Da bi izpopolnili tehniko dela, je bilo nujno potrebno nabavljati nove stroje. Zato iz leta v leto rastejo vlaganja v lastno mehanizacijo. Danes velja najemno razmerje le še za buldožerje, izjemno ob konicah za nakladalce, valjarje in kamione. V naslednji tabeli dajemo pregled lastne in tuje mehanizacije. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ni MI MED SEBOJ! Cas celi rane, pravi star pregovor, toda trpka bolečina ostane ob spominu, da nekoga ni več med nami. Pred dvema mesecema je kolektiv Gozdarskega obrata Slovenj Gradec pospremil na zadnji poti na pokopališče v Stari trg sodelavca Lojzeta Jeseničnika, ki je v nesrečnem slučaju preminil pri delu za razširitev ceste na Partizanko. Ko smo se zbrali pri Vovku na dvorišču vsi Jesenič-'nikovi sodelavci in tudi tisti, ki so že manj ali več let v n pokoju, nam pogovor nikakor ni stekel. V mislih smo si □ govorili, kako je pred leti šel na delo Vinko Radšel, nato ” Jože Save, zdaj Jože Jeseničnik in z dela se niso vrnili sami. Nehote se počutimo krive, ker nam je usoda iztrgala tovariša pri delu. Zato je tudi takrat na Vovkovem dvorišču izvenel tihi »DA«, da vsi damo enodnevni zaslužek za minimalno uteho Jeseničnikovi družini. Pri tem si je vsak mislil, »tudi jaz bom mogoče potreben pomoči delovnih tovarišev in takrat bom upal na solidarnost in člo-večanstvo soljudi«; Izvršni odbor sindikalne podružnice GO Slovenj Gradec se vsem svojim članom, ki so dali enodnevni zaslužek za Jeseničnikovo družino (razen enemu, ki je svojo solidarnost odpovedal, jo pa kot cestar že nekaj let koristi), naj lepše zahvaljuje! Ko se bomo peljali po razširjeni cesti po Cajnskih gozdovih proti Partizanki na naš novi rekreacijski center na smučanje, pa se spomnimo: tudi Lojze Jeseničnik nam je dal in pustil svoj delež za našo lepšo prihodnost. Vida Vrhnjak—Duler, inž. □ O □ □ □ □ □ □ □ B □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ o □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ o PREGLED UPORABLJENE LASTNE IN TUJE MEHANIZACIJE Leto Vlaganje din Buldožer lastni tuji Kompresor lastni tuji Nakladači lastni tuji Kamioni traktorji lastni tuji Grejder lastni Valjar •lastni Vrtalne lafete lastne Brizgalka lastna Betonski mešalec lastni Tlačilec snega lastni 1961 — i 2 i — — — 2 __ 1962 — i — i — — — — 2 ' 1963 — i — — — — — — 3 — — 1964 — i — — — — — — 3 . .— __ ■ 1965 28.000 2 3 — — — — — 3 — — . 1966 — 1 8 i — i — — 5 — i __ 1967 — 1 6 i 2 i 1 — 11 1 i — 1968 16.593 — 8 2 4 i — — 3 1 i i 1969 111.631 — 10 3 2 i 2 — 10 1 2 i 1 . ■ 1970 636.208 — 16 6 5 i 2 3 11 2 1 3 i 2 1971 1,719.312 1 8 6 5 2 1 6 8 3 2 6 i 2 i Porast težavnosti dela nam vsiljuje vedno težje stroje. V skupini buldožerjev smo od uporabljenega stroja s težo 6 ton v letu 1969 prešli na stroje s težo 16 do 18 ton. Podobno je s kompresorji kamioni, nakladači in grederji. Obrat razpolaga v glavnem z vsemi potrebnimi stroji. Obnovo lahko opravi s svojimi sredstvi, ki se zbirajo v obliki pospešene, to je 5-letne amortizacije. Povečana investicijska sredstva, ki so bila namenjena za gradnjo cest in določena iz lastnih sredstev ter najetih kreditov (v letu 1969, 1970, 1971) so bistveno dvigala dolžino zgrajenega cestnega omrežja. Dosledno so uvedena vsa sodobna spoznanja. Podjetje je prevzelo v gradnji gozdnih cest v Sloveniji vodilno vlogo, kar kažejo naslednji podatki: — Iz lastnih in republiških sredstev so položena poizkusna vozišča na cesti Ravne—Uršlja gora. Namen: pocenitev in dvig kvalitete vozišč v raznih izvedbah mehanično stabiliziranih, kemično stabiliziranih, asfaltne in bitumenske prevleke. — V letu 1968 smo uvedli uporabo montažnih propustov armco in mostov. Organiziran je bil simpozij za predstavnike iz Jugoslavije. — V letu 1969 sledi simpozij na temo Uporabnost stabilizacije tal pri gradnji gozdnih cest, ki so ga pripravili naši strokovnjaki. — V okviru razvojnega programa je bil izdelan tudi osnutek za kataster cest, ki je bil osvojen za SRS. — Strokovnjaki gradbene operative sodelujejo pri vseh raziskovalnih delih v okviru SRS. Trenutno sodelujejo pri pripravi novih smernic za gradnjo gozdnih komunikacij. Kulminacijo v svojem delu, to je v gradnji cest, je obrat dosegel v letu 1971. Nove skupne naložbe podjetja v iverico in centralno skladišče narekujejo omejitev teh del v naslednjih letih. Tako predvideva gozdnogospodarski načrt do leta 1985 sledečo realizacijo: Obdobje Skupni str. za 1 km Predvidena gradnja km Stroški za obdobje Skupna gradbena letna amortizac. 1971/75 110.000 231,9 26,804.000 5,360.000 1975/80 110.000 259,2 27,877.000 5,580.000 1980/85 110.000 388,8 41,815.000 8,360.000 Takšna realizacija bi glede na opravljeno delo v preteklih letih pomenila občutno nazadovanje. Posledice bi bile: odpuščanje ljudi in nezadostna uporaba strojev. Da bi kljub pomanjkanju dela v okviru našega podjetja napredovali, smo v zadnjih letih osvajali nove delovne postopke in nova področja. Dodatno bo obrat skušal prevzeti večino vzdrževalnih del, katerih vrednost cenimo letno na: Obdobje 1971/75 — 2,000.000 din; obdobje 1975/80 — 2,500.000 din; obdobje 1980/85 -* 3,300.000 din. Izkušnje v komunalnih delih naj bi vsaj v obdobju 1971/75 pomagale prebroditi »krizo«. Planiramo, da bomo letno na teh delih realizirali 500.000 din Specializirana strojna oprema s katero razpolaga obrat in znanje pridobljeno na delih v težkih terenskih pogojih, omogočajo občutno povišanje realizacije obrata tudi s turistično gradbeno dejavnostjo kot: — projektiranje žičnic in smučišč — gradnja žičnic in urejanje smučišč — montaža žičnic —• gradnja okrepčevalnic in počitniških hišic — izdelava določenih delov žičnic. Obrat že danes ponuja celoten paket uslug. S to dejavnostjo smo pričeli v letu 1970 in se bo v naslednjih letih še bolj razvijala ter močno jača-la. Letno predvidevamo iz teh del naslednjo realizacijo: Obdobje 1971—75 — 4,000.000 din; obdobje 1975—80 — 7,000.000 din; obdobje 1980—85 — 9,000.000 din. Turistična uslužnostna dejavnost (upravljanje žičnic in gostišč) bo ostala v okviru obrata le tako dolgo, da bo dovolj močna in bomo lahko formirali samostojno enoto. Tako predvidevamo ne nazadovanje, temveč močan vzpon dejavnosti, ki ga prikazuje naslednja tabela: Skupna letna realizacija: Obdobje Gradnja cest din Komunalna ! dejavnost din •• Turistična dejavnost din Skupno din 1971 do 75 8,160.000 500.000 4,500.000 13,160.000 1975 do 80 9,080.000 — 7,000.000 16,080.000 1980 do 85 12,960.000 ' 9,000.000 21,960.000 Dušan Dretnik, dipl. inž. gozd. Stabilizacija vozišča s cementom je bila v Sloveniji prvič uporabljena na cesti Suhi vrh — Foto: inž. Dretnik IZGUBLJENE URE Po naj novejših podatkih, ki jih je objavil zvezni sekretariat za delo in socialno politiko, so poškodbe pri delu dosegle lani poprečje 60 poškodovanih na 1000 aktivnih zavarovancev. V gozdarstvu znaša to poprečje 118, v gradbeništvu 98, v industriji in rudarstvu pa 92 poškodb. V vsej državi smo zaradi poškodb pri delu izgubili 349.712 delovnih ur več kot leto prej. Če izgubljene delovne dneve spremenimo v delovne ure, dobimo veliko številko, približno 44 milijonov izgubljenih delovnih ur. Vsak aktivni zavarovanec je bil poprečno 9 ur odsoten od dela. Največ škode na enega zaposlenega pride v gozdarstvu, kjer smo skupno izgubili poprečno 200.000 delovnih dni in kjer je vsak zaposleni zaradi poškodbe pri delu poprečno odsoten 22 ur. V preteklem letu je na delovnem mestu izgubilo življenje 719 ljudi, to je za 13,3 odstotka več kot leto prej. Največ delavcev je izgubilo življenje v industriji in rudarstvu, in sicer 256, sledijo promet 108 itd. Če hočemo zmanjšati število nesreč, bomo morali posvetiti več pozornosti varstveni vzgoji in izobraževanju, kar je odločilnega pomena za preprečevanje nesreč. 2e ob vstopu na delo je dolžnost posameznika) da se pred razporeditvijo na delo seznani z delovnimi pogoji in nevarnostmi pri delu oziroma z ukrepi in sredstvi za varstvp pri delu. Vsak delavec ima od odgovorne osebe pravico zahtevati, da ga čimbolj izčrpno seznani z nevarnostmi pri delu, s pravicami in obveznostmi v zvezi z varstvom pri delu in delovnimi pogoji. Predvsem bo treba vsakomur z vzgojo in disciplino vcepiti zavest in odgovornost za varno delo. Alojz Klemenšek, inž. CENTRALNO LESNO SKLADIŠČE NA OTIŠKEM VRHU PRIČELO S POSKUSNIM UBRATOVANJEM Dne 28. novembra je kolektiv Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec počastil dan republike 29. november z otvoritvijo in pričetkom obratovanja centralnega mehaniziranega lesnega skladišča v Otiškem vrhu. Slovesne otvoritve so se poleg članov našega kolektiva udeležili zastopniki občinskih skupščin Ravne, Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje, predstavniki družbenopolitičnih organizacij občin koroške regije na čelu s sekretarjem medobčinskega komiteja ZKS. Navzoči so bili zastopniki podjetij, ki so sodelovala pri izgradnji centralnega lesnega skladišča, in to: lastniki tvrdke Songer in Massierer, ki je izdelala tehnologijo in dobavila uvozno opremo, zastopnik tvrdke Kockum Soderhamn, ki je dobavila lupilni stroj, zastopniki Rudnika Mežica — strojnih delavnic, ki so izdelale del strojne opreme in vršile strojno montažo, obrtnik Štumfel iz Slovenj Gradca, ki je opravil elektromontažo. Zastopniki GP Dravograd, ki je zgradilo servisno delavnico, komandno poslopje in vse potrebne temelje za strojno opremo. Zastopniki gradbenega obrata GG Slovenj Gradec, ki je uredil vsa pripravljalna dela, prestavil cesto, uredil kanalizacijo ter nasul in utrdil skladiščni prostor. Poleg ostalih izvajalcev in gostov so bili prisotni tudi zastopniki podružnice za kmetijstvo LB v Celju, ki je s kreditom pomagala uresničiti našo zamisel, in LIP Slovenj Gradec, ki je financiral nakup uvozne opreme. Pozdravni govor je imel direktor GG Slovenj Gradec inž. Janez Gornjec, ki je potem, ko je pozdravil prisotne med drugim dejal: »Ponosni smo, da na naš največji praznik — dan republike, tudi mi lahko počastimo s pomembno delovno zmago. Pri na: je redek primer, da kak- šen delovni uspeh, ki jih seveda ni malo, tudi v našem podjetju, sovpada s tako pomembnim jubilejem. Danes bo začelo poskusno obratovati naše centralno lesno skladišče, ki spada prav gotovo med najmodernejša v državi, saj smo izbrali na najmodernejših dosežkih slonečo tehnologijo. Z izgradnjo tega objekta izpolnjujemo vrzel, ki je obstajala v ciklusu proizvodnje lesa. Vsem nam je znano, da se delo v gozdu počasi vključuje v sodobno moderno mehanizacijo, ker je pač način dela takšen, da se ga ne da popolnoma mehanizirati, pa tudi tovrstna industrija je pri nas slabo razvita. Zamenjali smo težko delo z ročnimi žagami, toda še vedno nam je ostala ena najtežjih faz proizvodnje lesa ne-mehanizirana, tj. lupljenje ali beljenje oblovine. Šele z izgradnjo tega objekta bo omogočeno strojno lupljenje pretežnega dela oblovine iz gozdov obeh sektorjev. S tem bi bila uresničena želja gozdnega delavca, da se mu olaiša tudi ta faza dela. S sodobnim skladiščem bomo lahko racionalizirali težko ročno delo na skladiščih katero je že postalo cokla v sodobnem razvoju pro- izvodnje. Skladišče na tem mestu smo načrtovali že nekoliko prej, pred dvema letoma, izgradnja pa se je zavlekla, predvsem zaradi zakasnitve pri gradnji tovarne ivernih plošč, ki je medtem tudi postala aktualna. Razume se, da smo morali upoštevati tudi interese in tehnologijo tega objekta. Od začetka je bilo tudi nekaj vročekrvnih razprav okrog projektiranja in lokacije tega objekta, celo polemike v časopisju so bile objavljene, kar smatramo, da je bilo neupravičeno. Danes je še bolj kot prej jasno, da je lokacija najprimernejše izbrana in da so te vrste investicije renta-bilnejše, če imajo večjo kapaciteto, v investiciji pa ni velike razlike. Jasno je, da se bo novemu načinu proizvodnje treba še prilagoditi, vendar pa že danes lahko trdimo, da bo objekt odigral vidno vlogo v racionalizaciji proizvodnje lesa in kar je najbolj važno, človeka v gozdu in na skladišču bo razbremenil najtežjega dela in tako bo tudi delo našega sekača bolj znosno kot dosedaj. (Nadaljevanje na 5. strani) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D ZAHVALA Dne 13. oktobra 1972 je Gozdarski obrat Radlje povabil na tovariško srečanje svoje nekdanje delavce, sedaj upokojence, na Ribniško kočo, kamor je bil organiziran tudi prevoz. Tovariš šef Maks Sušek je v razgovoru z udeleženci zaželel mnogo zdravja, sreče in dobro razpoloženje. Poudaril je tudi, da želi, da pridejo drugič še tisti, kateri se danes zaradi kakršnega koli vzroka niso mogli udeležiti srečanja. Kakšno presenečenje, da so se spomnili tudi nas upokojencev! Upokojenci čestitamo in želimo celotnemu kolektivu in sindikalni podružnici še mnogo delovnih uspehov v prihodnje. Upokojenci (Nadaljevanje s 4. strani) jev za 15-tonski čeljustni viličar kar gre iz sredstev tovarne. Investicija je precej visoka, vendar pa lahko trdimo, da izgradnja takšnega objekta daleč presega vsoto 10 milijonov din.« Nato je predsednik delavskega sveta GG Slovenj Gradec, tov. Ivan Lekše, govoril predvsem o samoupravnih odnosih v podjetju, o skupnem delu z gozdnimi posestniki, o integracijskem združevanju z lesno industrijo ter po obrazložitvi tehnološkega postopka, ki ga je podal inž. Ivo Šrifel, s pritiskom na gumb pognal celotno mehanizacijo v obratovanje. Po tem slovesnem delu otvoritve centralnega lesnega skladišča so si gostje in člani našega kolektiva ogledali delo na novem skladišču. Sama investicija je stala 8,000.000 dinarjev, k temu pa moramo dodati 700.000 dinar- Ivo Šrifl, dipl. inž. gozd. Majhna svečanost ob otvoritvi skladišča — Foto: Jurač SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV Delavski svet podjetja je na seji, dne 4. novembra 1972, sprejel naslednje pomembnejše sklepe: 1. Soglasno je potrjeno poročilo o rezultatih gospodarjenja za devet mesecev v letu 1972. O rezultatih morajo nemudoma razpravljati tudi obratni delavski sveti. Rok: 15. november 1972. 2. Plansko-analitski sektor skupno z referentom za izkoriščanje gozdov sestavita pregled odstopanja dejanskih norm od planiranih po posameznih obratih ter ugotovita vzroke odstopanja. Rok 31. december 1972 oziroma najpozneje do sestave družbenega plana. 3. Obratni delavski svet GO Črna mora razpravljati o izplačilu nenormalno izplačanih osebnih dohodkov in o zaključkih informirati delavski svet podjetja. Rok: 15. november 1972. Podatke dostavi pristojna služba. 4. Delavski svet z večino glasov (11) sprejme predlog, da se razprava o investicijskem programu za nabavo profilne-ga skobelnika preloži na naslednjo sejo (čez en mesec) s tem, da se obratom takoj dostavijo izdelani investicijski programi, o katerih naj razpravljajo pristojni samoupravni organi. 5. Vse imetje na gozdarskih obratih bodo inventurne komisije popisale po stanju na dan 31. oktobra 1972, in sicer: a Popis osnovnih sredstev in nedovršenih investicij (poslovnih in sklada skuDne porabe) per 31. oktober 1972, b popis vseh zalog razreda 3 (surovin, rezervnih delov, drobnega inventarja, avtomobilskih gum, zaščitnih sredstev) per 31. oktober 1972, c popis gotovine in vrednostnih papirjev per 31. oktober 1972, d popis vseh obveznosti in terjatev kmetov per 30. september ter e popis zalog lesa (v oblovini in predelavi — tramični, krajniki), gozdnih sadik in semena per 31. oktober 1972. Popis vsega imetja na upravi (vključno terjatve in obveznosti za podjetje, vrednostnih papirjev in bančnih računov), ostalih obratih in počitniških domovih bo potekal po naslednjem razporedu: a Strojni obrat: — popis zalog v skladišču mehanične delavnice (razen rezervnih delov za motorne žage, ki so bili popisani v mesecu juliju 1972, per 30. novembra 1972 in — popis zalog drobnega inventarja, avtomobilskih gum in osnovnih sredstev po nahajališčih per 30. novembra 1972. b Centralno skladišče, izobraževalni center, taksacija, projektiva, pisarne uprave per 31. oktobra 1972. c Gradbeni obrat (gradbena in turistična dejavnost) per 30. novembra 1972. d Popis terjatev in obveznosti vključno s spornimi in dvomljivimi terjatvami, popis gotovine, vrednostnih papirjev, bančnih računov pri upravi podjetja per 31. oktobra 1972. e Inventura počitniških domov je bila izvršena s staniem 30. septembra 1972, obravnavana pa bo skupaj z ostalim inventurnim materialom. Za izvršitev gornjih nalog se določijo naslednje zbirne in popisne komisije: 1 centralna inventurna komisija, 8 zbirnih inventurnih komisij po enotah, 33 popisnih komisij za zaloge lesa, 13 popisnih komisij za zaloge razreda 3 in OS in 5 popisnih komisij za gotovino in ostale vrednostne papirje. Inventurne komisije so dolžne popisati vso imetje na obratih podjetja po navodilih za inventuro z dne 16. oktobra 1972 pod št. 496/3. Komisije so dolžne sestaviti tudi zapisnike, ki so sestavni del inventur. Vsi roki so razvidni iz pismenih navodil za inventuro. 6. Na podlagi 46. člena zakona o splošnem ljudskem odporu in 28. ter 52/a členu statuta podjetja, imenuje delavski svet v štab narodne obrambe podjetja naslednje delavce: 1. Janez GORNJEC, dipl. inž. gozd., direktor — predsednik, Le dobro obveščen delavec se lahko vključuje v odločanje in tako kot enak med enakimi upravlja podjetje. Komisija za obveščanje pri delavskem svetu je na XXIII. seji dne 5. maja 1972 sprejela sklep: ob vsakem mesečnem izplačilu dohodkov se morajo sklicati vsi delavci obrata, ki bodo ob 2. Milan ČURIN, šef GO Črna — član, 3. Maks SUŠEK, šef GO Radlje ob Dravi — član, 4. Metod SEKIRNIK, dipl. inž., šef GO Mislinja — član, 5. Peter PLANINŠEC, dipl. inž., šef GO Slovenj Gradec — član, 6. Jože LOGAR, šef GO Ravne — član, 7. Franc VRBNJAK, šef gradbenoturističnega obrata — član, 8. Dušan DRETNIK, dipl. inž. gozd., šef gradbeno-turi-stičnega obrata — član, 9. Tone MODIC, dipl. inž., šef GO Dravograd. Štab narodne obrambe podjetja sklicuje predsednik štaba po potrebi. Delo štaba je navedeno v 52/a členu statuta podjetja. Na obratih obratni delavski sveti imenujejo pododbor štaba narodne obrambe. Predsednik tega pododbora naj bo član štaba narodne obrambe podjetja. G. J. tej priložnosti obveščeni o pomembnih poslovnih in družbenih dogodkih v podjetju, sami pa naj povedo mnenje o poslovanju. Za izvedbo tega sklepa so odgovorni šefi obratov, ki lahko pritegnejo k sodelovanju člane komisij in svetov, kakor tudi pristojne službe uprave podjetja in obratov. Kako ga izvršujemo? (Nadaljevanje na 6. strani) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n IZVRŠEVANJE SKLEPOV DELO OSNOVNE ORGANIZACIJE GO DRAVOGRAD V sindikalni organizaciji gozdarskega obrata Dravograd so včlahjeni vsi zaposleni, in sicer 43 po številu. Ima 7-član-ski upravni odbor in 3-članski nadzorni odbor. Mandatna doba upravnega in nadzornega odbora traja dve leti in poteče v februarju 1973. Organizacija ima enega predstavnika v občinskem sindikalnem svetu, predsednik sindikata pa je član osrednjega odbora sindikata GG Slovenj Gradec. Do sedaj je imel upravni odbor 5 sej, kar je za mandatno dobo dveh let zelo malo, saj je veliko število stvari, ki bi jih moral sindikat obravnavati, a jih ni obravnaval. Soočali smo se tudi z nezainteresiranostjo članov upravnega odbora, saj smo zadnjo sejo morali sklicati kar trikrat, a Se takrat je bila komaj sklepčna. Sicer so težave, ker so člani upravnega odbora zaposleni na različnih delovnih mestih in na raznih področjih, zato jih je res težko dobiti skupaj. Menim pa, da to ne bi smel biti razlog za opravičilo, če bi se zavedali, da nam je vodenje sindikata zaupal ko- lektiv, pred katerim bomo morali opravičiti svoj obstoj in podati obračun dela ob poteku mandatne dobe. Kolektiv bo tudi ocenil naše delo in dal svoje mnenje. Bo ocena našega dela pozitivna ali negativna? Zanimivo bi bilo slišati, kako delujejo sindikalne podružnice na ostalih obratih. Kakšne so razmere pri njih, s kakšnimi težavami ali problemi se srečujejo itd.? Upravni odbor sindikata na GO Dravograd do pred enim letom ni uspel najti samega sebe. Šele ko je prišel za vodja obrata dipl. inž. gozd. Tone Modic in z ustanovitvijo osrednjega odbora sindikata se je stanje precej popravilo. Do takrat se je sindikat največ ukvarjal z organizacijo skupnih izletov kolektiva, obdaritvijo otrok za novo leto, pogostitvijo in obdaritvijo upokojencev, proslave dneva žena in še mogoče česa. Poudariti moram, da je sindikat imel in bo verjetno še imel težave pri rekreaciji delavcev, to je pri uporabi počitniških domov od neposrednih proizvajalcev, ki se zelo malo ali skoraj nič ne odločajo, da bi vsaj nekaj dni prebili v počitniških domovih. Zato to skušamo usklajevati z vsakoletnimi tri- do petdnevnimi izleti. Vendar so še tu težave. Izletov se skoraj vedno udeležujejo eni in isti. Vzrok je v tem, da imamo v našem kolektivu precej delavcev s kmetijami in ti svoj dopust izrabijo v poletnih mesecih za delo na olju in s spravljanjem poljskih pridelkov. Precej delavcev redi doma prašiče, zajce in kokoši. Za posevke imajo najeto zemljo pri kmetih, ki zahtevajo plačilo v odsluževanju z delom. Tudi obdaritev predšolskih in osnovnošolskih otrok članov kolektiva, upokojencev in seveda tudi žena ob njihovem prazniku, je tradicija že nekaj let. Navedel sem že, da je sindikat na našem obratu bil v preteklosti zelo pasiven. Premalo je bilo povezave med samoupravnimi organi in vodilnim osebjem. Vse premalo je bilo sodelovanja med revirnimi vodji, ki razmere na svojih področjih najbolj poznajo, in (Nadaljevanje s 5. strani) Gozdarski obrat Ravne Delavci gozdarskega obrata Ravne so se 12. oktobra zbrali na zboru, ki ga je sklical Jože Logar, šef obrata. Razpravljali so: 1. o spremembi akta o sistemizaciji, 2. o gospodarjenju v letu 1972, in 3. o ostalih pomembnih in nujnih zadevah. Zanimiva je ugotovitev delavcev, da sindikalna organizacija ni uspela izvesti akcije za pomoč poplavljencem v Pomurju. Zbor je sklenil, da se vsi delavci odrečejo osebnemu dohodku v višini 2 °/o od enomesečnega dohodka v korist poplavljencev v Pomurju. Razpravljali so še o zimski zaposlitvi, o servisnih pregledih motornih žag in o nabavi rezervnih delov zanje ter o stanovanjskem vprašanju. Šef obrata je pozval delavce, da do prihodnjega sestanka pripravijo za razpravo svoje probleme. Gozdarski obrat Dravograd Delavci gozdarskega obrata Dravograd so se zbrali na zboru dne 10. novembra 1972. Navzočih je bilo 40 članov delovne skupnosti obrata. Opravičeno odsotni so bili Adam Simon, Husein Cazinkič in Peter Pajnik. Razpravljali so: 1. o gospodarjenju v letu 1972, 2. o kadrovskih spremembah, 3. o kršitvah delovnih dolžnosti, 4. o delovnem času, 5. o nabavi profilnega sko-belnega stroja, 6. o nadomestilu za slabo vreme, 7. o nagradah delavcem ter o odlikovanjih in pohvalah, 8. o izenačitvi zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov in 9. o družbeni prehrani. Med drugimi so sprejeli naslednje sklepe in stališča: 1. Odobrijo se dodatna sredstva za nabavo skobelnega stroja za lesno skladišče v Oti-škem vrhu. 2. Komisiji za odlikovanje pri občinski skupščini so predlagani za odlikovanje trije delavci, in sicer za orden dela (en skladiščni in dva gozdna delavca). 3. Šef obrata se je zahvalil delavcem za vestno opravljanje dela in še posebej pohvalil Jožeta Močnika. 4. 9-urni delovnik naj bi se spremenil v 8-urni tako, da se prizna v zimskem času (november, december, januar, februar, marec in april), za dneve, ko se zaradi slabega vremena ne da delati, 20 delovnih dni na zaposlenega fizičnega delavca iz režije, in to v višini 80°/o obračunske postavke; poleg tega pa mora vsak član kolektiva izkoristiti v zimskih mesecih 7 dni dopusta. Neizkoriščeno nadomestilo za slabo vreme se ne izplača. Dneve, ko se prizna nadomestilo za slabo vreme, določa vodja enote. Na koncu so se dogovorili za naslednji zbor, ki naj bi bil na dan izplačila osebnih dohodkov ob 14. uri, ob 15. uri sledi izplačilo osebnih dohodkov in ob 16. uri bodo delavci prepeljani s kombijem domov. Gozdarski obrat Mislinja Ob izplačilu osebnih dohodkov za mesec oktober so se zbrali delavci gozdarskega obrata Mislinja. Zbora se je od 93 članov delovne skupnosti udeležilo 47 članov. Razpravljali so: 1. o izenačitvi pravic zdravstvenega varstva delavcev in kmetov in o tehničnem poteku referenduma, 2. o delovnih nezgodah, posebej je bilo omenjeno, da je zadnje čase več težjih nezgod (na GO Slovenj Gradec ena smrtna in v Mislinji dve težji), 3. o zaščitnih sredstvih in o varstvu pri delu nasploh. Delavci so v glavnem poudarjali, da zaščitna sredstva niso dobavljena pravočasno, da je doba uporabe nekaterih zaščitnih sredstev predolga, kar velja za bluzo in hlače. Predlagali so, da bi naj prejeli na leto dvojne hlače (ene debelejše za zimo), bluze bi naj prejela vsako leto. Delovni čevlji pa bi se naj po meri izdelali pri čevljarju Jožetu Levovniku v Slovenj Gradcu. Zbor je sprejel sklep: Varnostni službi podjetja se predlaga, da to problematiko podrobneje preuči in ukrepa. Na zboru je bil sprejet zelo pomemben sklep: V letu 1973 bo opravljen zdravniški pregled pri oddelku za medicino delo v Zdravstvenem domu Ravne na Koroškem za ves kolektiv. V ta namen bodo pri načrtovanju za leto 1973 izločili potrebna sredstva. Komisiji pa ni znano, kako je pri ostalih obratih v zvezi z izvrševanjem tega sklepa, ker zapisnikov ni prejela. Zato opozarja šefe obratov, naj poskrbijo, da bodo zapisniki o zborih delavcev obratov pravočasno dostavljeni. J. Š. med neposrednimi proizvajalci. Premalo je bilo razprav skupnega značaja, reševanja raznih problemov itd. Stanje se je s prihodom sedanjega vodja obrata močno izboljšalo. Vse več je pobud za reševanje raznih problemov in usklajevanje različnih stališč ter enotno nastopanje zunaj obrata. Sedaj sindikat rešuje probleme, ki so v preteklosti šli mimo njega ali pa so o njih razpravljali posamezniki, pri čemer se je čestokrat uveljavila samovolja, seveda v okrilju samoupravnih aktov. Ugotavljamo, da se je sindikat le uspel vključiti v širše delovanje, uspel je najti pot prave vloge sindikata, ki pa je iz dneva v dan širša in daljša. Velika in odgovorna naloga stoji pred sindikati z ustanavljanjem TOZD, uresničevanju ustavnih amandmajev, vprašanju minulega dela itd. Vse to so stvari, o katerih bo moral sindikat vključno s kolektivom temeljito razpravljati. Budno spremljati in razpravljati o vseh aktih samoupravljanja v bodočih TOZD, sproti odpravljati morebitne nepravilnosti, onemogočiti poskuse — zavestne ali podzavestne, vsiljevanja samovolje za hrbtom samoupravljalcev, uvesti hitro in učinkovito obveščanje delavcev, da se bodo določila samoupravnih sporazumov tudi izvajala v duhu širšega odločanja neposrednih proizvajalcev. Ze v sedanjih pravilnikih in statutih je bilo marsikaj zapisanega, a se ni izvajalo, v bodočih TOZD pa bo moralo zaživeti. Zakaj? Za mnoga določila, napisana že v sedanjih aktih samoupravljavcev, sindikat ni vedel, ker se je v preteklosti vse premalo vključeval v širše razprave o sprejemanju raznih pravilnikov ali pa jih je podzavestno spregledal, za kar skoraj ni opravičila. Tu se čutim osebno odgovornega pred kolektivom, da nisem uspel močneje angažirati celotnega upravnega odbora sindikata, da bi bil aktivnejši. Zelo močno se občuti tudi zavest in vpliv vodilnih organov na sprejemanje in izvajanje določil aktov samoupravljanja. Vse več je pobud za skupno reševanje zadev, javne razprave z neposrednimi proizvajalci. Zaradi tega smo se na GO Dravograd, na željo vodja obrata odločili, da bomo odslej sklicevali mesečne kolektivne sestanke. Prvi tak sestanek je že uspel ob izplačilu v mesecu novembru, v bodoče pa bodo taki sestanki ob izplačilnih dnevih popoldne. Iz tega se vidi, da je tako povezano sodelovanje vodilnega osebja, sindikata in neposrednih proizvajalcev nujno, saj se le na tak način najlažje in hitreje izoblikujejo skupna stališča in izhodišča za enotne akcije. Predsednik sindikalne podružnice GO Dravograd Ferdo Knez KADROVSKE VESTI V mesecih od julija do konca novembra 1972 so bile v naši delovni organizaciji naslednje kadrovske spremembe: SPREJEMI V upravi: Jože KOTNIK, šofer viličarja na centralnem lesnem skladišču; Ivan ŠTERN, krojilec lesa na tekočem traku na centralnem lesnem skladišču; Branko KRAJCAR, elektromehanik na centralnem lesnem skladišču; Milan PIRNAT, dipl! inž. gozd., pripravnik z visoko izobrazbo; Anton KREMZER; inštruktor šole za gozdarje v Radljah; Anton KLEMEN, razdeljevalec lesa na tekočem traku centralnega lesnega skladišča; Štefan ANŽELAK, Franc BOZANK, Jože SOPAR, skladiščni delavci na centralnem lesnem skladišču; v sekciji za urejanje gozdov: Vincenc KLEMEN, nekvalificirani klupant, za določen čas; v GO Mislinja: Stanko ODER, kvalificirani gozdni delavec, iz JLA; Jože PRAPROTNIK, nekvalificirani gozdni delavec (iz strojnega obrata); v GO Črna: Rajko KNEZ, nekvalificirani gozdni delavec; Alojz ZAKARlC, nekvalificirani gozdni delavec; Peter ZAKARlC, nekvalificirani gozdni delavec; Veselko TUTIČ, nekvalificirani gozdni delavec, Karlo BIJELlC, nekvalificirani gozdni delavec, oba za določen čas; Jože ŠTIFTER, kvalificirani gozdni delavec; Stanko COFATI, nekvalificirani gozdni delavec, za nedoločen čas; Velimir RADMAN, Venko DU-DARIC, Mirko STARCEVlC, Mile STARCEVlC, Boro STARCEVlC, Marko STARCEVlC, Ivo MIŠKOVIC, Ivo RADMAN, nekvalificirani gozdni delavci, vsi ■ za določen čas; Jože ŠKRUBEJ, kvalificirani gozdni delavec, Pavel PUŠNIK, kvalificirani gozdni delavec, Alojz GOLOB, kvalificirani gozdni delavec; v GO Ravne: Tone ROŠER, nekvalificirani gozdni delavec; v gozdarskem obratu Radlje: V tej številki se moramo opravičiti VIDI VRHNJAK. Pod njenim člankom v št. 4 je bil podpis Vrbnjak Vida in ne pravilno Vrhnjak Vida. ČESTITKA Angelci Vrbnjak iskreno čestitajo za uspešno končan študij na višji ekonomsko-komer-cialni šoli delavci uprave Srečko GOLOB, nekvalificirani gozdni delavec, za določen čas; Maks GOLOB, nekvalificirani gozdni delavec, za določen čas; Jernej KRANJC, za določen čas; Ivan MARTINI, kvalificirani gozdni delavec; Anton STARCEVlC, Mirko STARCEVlC, Stipo STARCEVlC, Rajko STARCEVlC, nekvalificirani gozdni delavci; Kristijan KNEZ, kvalificirani gozdni delavec; v gozdarskem obratu Dravograd: Ivan MLAČNIK, kvalificirani gozdni delavec, za določen čas; v gradbenem obratu: Manica LAMPRET, ekonomski tehnik, knjigovodja; v strojnem obratu: Jože ŠVAJGER, Rudi KOTNIK, Stanislav SEKUTI, Andrej FLOGIE, Pavel CARF, Anton OSOJNIK, Milan KOTNIK, Alojz SOVIČ, Jože OBRETAN in Boris ROŽMAN, kvalificirani traktoristi. ODŠLI Uprava: Martin POTOČNIK, vodja panoge za gojenje gozdov, redno upokojen; Manica LAMPRET, ekonomski tehnik — pripravnik, premestitev v gradbeni obrat; Jožefa HODNIK, telefonistka, redno upokojena; Mimica KORDEŽ, kuharica v počitniškem domu Filip Jakov, potek delovne pogodbe; Hedvika JANŠE, administrativni tehnik, sporazumno; Dragica VIDOVŠEK, nekvalificirana delavka v počitniškem domu Filip Jakov, potek delovne pogodbe; Marjan KENCIJAN, strojni tehnik — pripravnik, razporeditev v strojni obrat; gozdarski obrat Slovenj Gradec: Rudolf PASARIČ, sekač z izpitom za kleščenje, Jože STRMČNIK, nakladalec lesa na kamione, Anton SOVINO, skladiščni delavec, Jože SMOLNIKAR, cestar, vsi sporazumno zaradi premestitve v tovarno ivernih plošč; Ivan ŠTERN, ekonomski tehnik, vodja odpreme, premestitev na centralno lesno skladišče; gozdarski obrat Mislinja: Rudolf HERLAH, polkvalifici-rani gozdni delavec, predčasno upokojen; Franc ZALOŽNIK st., polkvalificirani gozdni delavec, invalidsko upokojen; Jože SEITL, kvalificirani gozdni Šah delavec, predčasno starostno upokojen; gozdarski obrat Ravne: Anton KLEMEN, vodja odpreme, premestitev na centralno lesno skladišče; gozdarski obrat Črna: Rudi KOTNIK, kvalificirani gozdni delavec, sporazumno; Rajko KNEZ, nekvalificirani gozdni delavec, sporazumno; Jože OBRETAN, nekvalificirani gozdni delavec, sporazumno; Veselko TUTlC, potek pogodbe; Karlo BIJELlC, potek pogodbe; Ivo MIŠKOVIC, nekvalificirani gozdni delavec, potek pogodbe; Štefan ANŽELAK, kvalificirani gozdni delavec, premestitev na centralno lesno skladišče; Jože SOPAR, kvalificirani gozdni delavec, premestitev na centralno lesno skladišče; Franc BOŽANK, nekvalificirani gozdni delavec, premestitev na centralno lesno skladišče; Alojz KONŠAK, kvalificirani cestar, invalidsko upokojen; Alojz ZAKARlC, Peter ZAKARlC, Velimir RADMAN, Venko DUDARlC, Mirko STARCEVlC, Mile STARCEVlC, nekvalificirani gozdni delavci, vsem je potekla pogodba; gozdarski obrat Radlje: Anica GRUBELNIK, nekvalificirana gozdna delavka, potek pogodbe; Peter KAVCL, kvalificirani gozdni delavec, umrl; Mirko KUN, nekvalificirani gozdni delavec, sporazumno; Anton KREMZER, gozdarski delovodja, premeščen; Kristina PLANŠAK, delavka v drevesnici, potek pogodbe; Franc TERNIK, merilec lesa na skladišču, upokojen; Pavla CREŠ-LOVNIK, Danica MRAKlC, Anica REPNIK, Terezija HERMAN, nekvalificirane delavke v drevesnici, po pogodbi; Srečko GOLOB, nekvalificirani delavec, cestar, po pogodbi; gozdarski obrat Dravograd: Peter PAJNIK, skladiščni delavec, samovolino: Stanje zaposlenih 30. nov. 1972: — uprava — sekoiia za urejanje 72 gozdov 10 — GO Slovenj Gradec 78 — GO Mislinja 93 — GO Ravne 65 — GO Črna 160 — GO Radlje 174 — GO Dravograd 43 — gradbeni obrat 58 — strojni obrat 73 Skupaj 826 G. J. Vrstni red: točk športne vesti OBVESTILO izdaja delavski svet delovne skupnosti gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Naklada 1500 izvodov. Komisija za urejanje internega časopisa: Jože Zorman, Andrej Sertel, dipl. inž. gozd., Ludvik Kotnik, dipl. inž. gozd., Metod Sekirnik, dipl. inž. gozd. Predsednik komisije in odgovorni urednik Jurij Sumečnik. Tehnični urednik Bruno Žnideršič. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk in klišeji: CP Mariborski tisk, 62000 Maribor, 1972. Povratni četveroboj v šahu med ekipami Elektrokovine in Hidromontaže iz Maribora in Tovarne Meril Slovenj Gradec in našega gozdnega gospodarstva je bil 1L novembra 1972 v Limbušu pri Mariboru. Naša ekipa je zbrala 10 točk (1 točko manj kot v prvem če-tveroboju), vendar je premagala tokrat Tovarno meril s 5,5:2,5 in zasedla tretje mesto. 1. Elektrokovina, Maribor 17 2. Hidromontaža, Maribor 11 3. GG, Slovenj Gradec 10 4. Tovarna meril, Slovenj Gradec 10 Uspeh posameznikov: 1. Franc Jelenko, GO Radlje 1 točka, 2. Boris Rakovec, gradbeni obrat 1 točka, 3. Ludvik Kotnik, inž., GO Dravograd 1,5 točke, 4. Tone Modic, PETER KAVCL Dne 24. sept. 1972 se je izteklo mlado življenje našega sodelavca Petra KAVCLA. Star je bil komaj 36 let. Na gozdarskem obratu Radlje se je zaposlil pred 13 leti kot gozdni delavec sekač. Njegova življenjska pot ni bila lahka. Rastel je na skromni majhni kmetiji, ki ni mogla dajati dovolj kruha številni družini. Zato se je kot najstarejši sin po odsluženju kadrovskega roka zaposlil kot gozdni delavec. Družine si ni ustvaril, vezala ga je dolžnost, da pomaga svojim staršem in mlajšim bratom. Ko se je vračal s trdega dela domov, ga je čakalo doma mnogo dela in skrbi. Živel je tudi za posestvo, ki je potrebovalo pridne roke in denar. In tako ga je strla življenjska sila. Bil je prijeten tovariš pri delu in v zasebnem življenju. V teh letih se je skovalo tudno delovno prijateljstvo. Pogrešali ga bomo. Naučil se je vseh veščin gozdnega dela, kar bi lahko še dolga leta s pridom uporabljal v korist naših gozdov in samega sebe. Za hipec je pozabil, da tudi najtežje breme premagamo z življenjsko voljo, in bilo je konec mladega življenja. Ohranili ga bomo v lepem spominu. M. K. inž., GO Dravograd 0,5 točke, 5. Vlado Marzel, gradbeni obrat 2 točki, 6. Maks Nabernik, gradbeni obrat 1,5 točke, 7. Jure Sumečnik, uprava 0,5 točke in 8. Jure Kodrič, GO Radlje 2 točki. Pohvaliti velja uspeh Jureta Kodriča, upokojenega gozdarja na GO Radlje. Tega šahista smo spotoma »pobrali« — igralca na osmi deski ni bilo — dosegel pa je dve lepi zmagi- Ludvik KOTNIK, inž. GOZD - REKREACIJA Na V. ameriškem gozdarskem kongresu je dekan fakultete za naravna bogastva univerze v Michiganu dejal: »Mo- derna civilizacija je lahko brez lesa, vendar brez gozdov ne more živeti.« Seveda tega ne smemo vzeti dobeseno. Povsem Večja žičnica na Rahtelovem vrhu — Foto: inž. Dretnik - TURIZEM jasno pa je pojasnil novo sodobno vlogo gozdov in gozdarstva. Sekundarne funkcije gozda marsikje že preraščajo osnovno, to je lesno proizvodnjo. Gozd ne pridobiva s porastom naselij in pritiskom ljudi vse do njegovih zgornjih meja zgolj na varstveni vlogi, temveč postaja tudi najvažnejše in naj obširnejše rekreacijsko področje, ki ga terjajo: nezdravo delovno in življenjsko okolje, porast prostega časa, dvig življenjske ravni in velika naglica. Človeka le priroda osvobaja njegovega vsakdanjega življenja in mu omogoča vsestransko sprostitev. Slovenija ima to srečo, da je ves njen alpski svet (sem spada tudi Koroška) primerno področje za letni in zimski turizem. To pa nikakor ni čista sreča za gozdarstvo, kateremu se s tem vsiljuje niz proble- mov, ki se hitro večajo in zaostrujejo. Predvsem so to veliki površinski zahtevki, pri čemer ne gre zgolj za izgubo produktivnih površin. Cesto so drugi vplivi poglavitnejši. Turizem prinaša s sabo: — fizično in estetsko uničevanje krajine — onesnaženje zraka in vode. Tako že v rani pomladi in v prvih dneh poletja prihrume po cestah kolone avtomobilistov. Ljudje izkoristijo lepe pomladanske dneve za piknike in izlete. Posledice: steptana zemljišča, oplenjene cvetice, kupi smeti, poškodbe na grmovju in drevju so porazne. Cesto se k temu pridružijo še gozdni požari. V poletnih mesecih in v jesenskih dneh se te posledice prenašajo višje v planino. Ko pokrije sneg zemljo, se prične najmočnejše turistično romanje v prirodo. Smučanje postaja najmasovnejši šport. Dušan Dretnik, dipl. inž. gozd. VODORAVNO: 1. vas pri Slovenjem Gradcu, 6. športni rekvizit, 10. delati drva, 12. panji, 16. strokovnjak geologije, 18. Risto Savin, 19. potratnost, 22. utežna mera, 23. grška črka, 25. domače živali, 26. žensko ime, 27. domača nikalnica, 28. naselbina, 29. že umrli kongovski secesionist (Moise), 31. borov gozd, 34. francoski diplomat in publicist, ki je pisal tudi o jugoslovanskih pokrajinah (1825—1904), 36. osebni zaimek, 37. skandinavski drobiž, 38. nasprotno od nima, 40. zgodnje, 41. nikalnica, 42. trg ob Dravi, 43. začetek abecede, 44. osebni zaimek, 46. italijanska denarna enota, 48. zapor, 50. samo, 51. Verdijeva opera, 54. mesto v jugozahodni Nizozemski z močno tiskarsko industrijo in univerzo, ustanovljeno 1. 1575, 56. plemič, 57. umrli smučarski skakalec (Janez), 60. mozolj, mozoljevica, 63. enaka samoglasnika, 64. ženska, ki se ukvarja z masažo, 66. kratici Nobelovega nagrajenca (Ivo), 67. kratice za prostovoljno gasilsko društvo, 68. orodje ža-njic, 70. vstavi LFL, 72. oče, 73. aboten, neumen, 75. iglavec, 76. skupina, 78. gozdovi pri Kočevju, 79. razčlemba, 81. kratica za evropsko gospodarstvo, 82. pesem hvalnica (dvojina), 34. grška črka, 85. delniška družba, 86. pasji glas, 87. ne vsebuje lesa, 89. deli dneva, 90. prva in predzadnja črka, 91. albanski predsednik (Enver), 92. podnebje, 94. kemični element (aktinij), 95. naša denarna enota, 96, kal, poganjek, 97. priimek delavca v taksaciji. NAVPIČNO: 10., 5., 17. novoletno voščilo, 1. sestavina, 2. kratica imena in priimka našega politika, 3. rovte, 4. del dirkalne poti, 6. rezan les, 7. vstavi IOT. 8. kratica za sledeči, 9. mamilo, 11. kratica za grško črka, 12. avtomobilska oznaka Sarajeva, 13. snov, masa, 14. določene barve, 15. enaka samoglasnika, 16. država v NOVOLETNA K] 8’. 86 1 2 X 24 X 41 45 X 52 X 56 62 X 69 X X 95 X X 77 >< X X i: X XX 1 X XX 72 X X X X X X X X Studijska knjižnica DZ 05 OBUESTILR 1972 070 489(497.4 91 ovenj 3004G07 Gradec)E £ X 73 X 74 X 88 X 80 X X X 50 55 X X 67 75 X 85 89 X 94 Afriki, 20. španski baročni slikar, sodobnik Ribalde (Jose), 21. zanemarjati, pustiti v..., 24. konec molitve, 28. hrvaški romantični pesnik (Stanko), 30. belina (srbohrvaško), 32. brezalkoholna pijača, 33. znani češki pisatelj, 35. meso od vratu, 37. odsev, 39. žensko ime, 45. veznik, 47. vzori, 49. drvarsko orodje, 50. samo, 52. začetek ekonomije, 53. avstrijska ti-sKovna agencija, 55. pritrdil-nica, 58. sršenar, 59. ljub, mil, 62. džungla, 64. mladina, 65. rusko moško ime, 67. nagovor-na beseda, 69. kratica za primer, 71. Skandinavski zalivi, 74. grški multimilijonar, 75. kemični element (bizmut), 77. slovenski tednik, 80. kemični element (lutecij), 83. svetopisemska oseba, 84. enojka, 87. pomožni glagol, 88. tega meseca, 91. kratica za hrvaški narod, 93. površinska mera. Franjo Uršej