STEZICE SO GLASILO NOVOMEŠKIH GIMKaZIJCEV IN IZHAJAJO ENKRaT LESIČNO. TISKa JIH SKUPŠČIN a OBČINE NOVO LISTO. NAKLaDa JE". 300 IZVODOV, CENa Pa Miner. STEZICE UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK: VEBER ANDREJ. v 6. številki objavljamo: RAZMIŠLJANJA: R.V,: Intelektualna nova levica,II..............5 BOJIŠČE MNENJ: k.Stariha: Še o Cerkev naša vsakdanja...........78 R.Vukadinovič: Namesto odgovora.................10 MLADI LITERAT: s.z.: piknik........... ...................... teozofist: tret j... točka večnosti.............. halucinacije.«. © . . .« .. . . . . © . ©... ®«. © odlomka iz romana.................. d . lev * ilU OOOOOOBOOOOOOO jok v nedeljo... prohibicija..... drago9: nemoč št.1...... misli smrtnikove dravann: ljubim te..... o o o o o e e o o o oooooooo oooooooo . .16 . .19 . .21 ..23 ..29 ..31 ..33 . .38 ..39 ..40 ŠPORT Naš GIMNAZIJSKI: najboljši športnik gimnazije 41 opravičujemo se dijakom četrtih letnikov, ker zaradi pomote Stezice niso prodajane po četrtih razredih oe»ooooeocOQCooooooooooooooooocsooo oeoeeo ooeeoceoeeeeoooeoeecoeoeeoooe o©ooeeoeooe*e»neeeooo © o • e oooeoroooo :: . ŠPORT NAŠ gimnazijski ©ooooeeeoreooooeooeoeeceoooofcoooooo • ©eeooeeeeeeooooeeoooooeoocoooooooo ooo«oeo©©oooooo o o o o ooeooeeoooeecooe o o © o e © © © © o e o ■ oooeocoo oooeoaooe eoocooooe oeooeoeoo e o o o e e o najboljši športnik gimnazije v šolskem letu 1968/69 ©eoeeoOe©ooooeoe©eoeeeoeoo©oeeoo : s L a K ZDRAVKO : ©oooooooooooooooooooooeoooooooao Rezultati glasovanja: št. točk 1. Slak Zdravko /atletika/....................... 46 2. Kovačevič Žarko /košarka/......................40 3. Kovačevič Slavko /košarka/.....................29 4. čepetavec Boris /košarka, nam. tenis/..........25 5. Rustja Drago /orodna telovadba/................22 6. Legan iv±i ha / SahUC an j e / ...........oo...©..... oo.. 20 7. Verbič Matjaž /košarka/........................20 So Kecman Dušan /plavanje/..o...©.................16 9. Zagorc Meta /atletika/.........................13 10. Kristan Franci /atletika/......................12 11. Suhy Branko /atletika/.........................11 12. Bučar Anton /atletika/......................... 6 13. Pezelj Janez /košarka, nam. tenis/............. 6 14. Kapš Karel /nogomet/........................... 6 15. Luzar Marjana /košarka/..................... 6 16. Uhan Milan /košarka, nam. tenis/............... 5 17. Grabnar Marjan /nogomet/............. — ....... 5 18. Rome Bfeda^/orodra'telovadba/.................. 4 19. Jazbec Primož /atletika/....................... 4 20. Košir Ciril /atletika/....................... 4 Rajko VUKaDINCVIČ: INTELEKTUALNA "NCVA LSVICa" in študentsko GIBANJE PRI Nas II. /nadaljevanje/ a. so mladi vodno bili, so in bodo nosilci nečesa novegar bolj ali manj progresivnega, je splošno znana stvar in tudi popolnoma razumljiva, čc vemo, da vs^ka nova človeška generacija nadaljuje tem, kjer se je prejšnja ustavila. Razumljivo je, dc more. pri nadaljni graditvi priti tudi do rušenja nekaterih stvari, ki jim jv generacija o-četov zapustila kot dediščino. Drugo je vprašanje koliko katera generacija ruši staro in koliko nove g - potem zgri.di. Vendar pu se upam trditi, da čimveč starega ruši in prenavlja, temveč ji je potem njen delež v graditvi tega sveta. Pri tem pa želim »pozori ti n=a eno stvar, namreč, nikdar pri tem ni šlo za obračunavanje neke nove generacije z neko str.ro generacijo, ali kot to imenujemo, generacijski konflikt. Vedno in povsod je to bil konflikt dveh načinov mišljenja:'enegu!že : zgrajenega, ustaljenega in neprilagodljivega na kakršnekoli spremembe in drugega, porajajočega se in nezadovoljnega z danim stanjem stvari. Sicer je popolnoma res, de je starejša generacija tista, ki je nosilec prvega načina in da je dru i način imel svoje zastopnike predvsem v tako-imenov-.ni'ml: di generaciji. Toda Kljub temu ne moremo govoriti o generacijskem konfliktu iz enostavnega razloga, kor se je precejšnji del mlade _>ncracije nalezel vpliva starejših in ker se med starejšimi najdi jo tudi taki posamezniki, ki so sprejeli nove ideje, ali p. so, v nekaterih primerih, celo nosilci teh naprednih idej. Pri tem je vsako govorjenje o nekakšnem svetu mladih le ogabna izmišljotina tistih, ki želijo ml ...de odstraniti iz odločanja, upravljanje in graditve tega našega edinegz in nedeljivega svet:.. In pre.v to je tisto, kar niso hippiji in njim podobni spoznali in so se poskušali izolir.ti iz tega sveti., ne zaveda jo č se, d. t. a: o izolirani če vedno živijo v njem, da so od njega odvisni. In zdaj se pojavi neko novo politično gibanje, neka "nov:., levica", ki spozna, da je t,. svet nedeljiv, da objektivno obstaja in d, ga mor no takega sprejeti, - če hočemo kasneje iz njega zgr diti nek nov, čisto drugačen in boljši svet. Nova levica je .vsem r zločno pokazala, da v tem svetovnem procesu ne želi biti priča., ker ji je popolnoma jsc.no, da to vodi v najglobljo pasivnost; ne želi biti niti sodnik, ker je jasno, da ta proces v nobenem primeru ne more dokončno dobiti in d c. bo to stvar njihovih sinov in hčera, ki bodo prav zaradi tega, ker bodo izvršili tisto, kar današnja generacija začenja, postali • predmet napada novih generacij z"novejšimi in progresivnej-šimi idejami. Novo levico ni potrebno predstavljati in napovedovati', ker je popolnoma jasno, da je sposobna, to najbolje narediti sama. Nova levica je tu, prisotna, stvarna in objektivna v svojem obstoju in v svoji jasno in razločno postavljeni zahtevi: nočemo tega, hočemo nekaj čisto drugega! In prav t. .tako jasna, pa kljub temu komplicirana zahteva teg_. najradikalnejšegu gibanja v človeški zgodovini je tisto, kar .besni establishment zahodnih držav. Namreč, nemogoče je to zahtevo vključiti v katerokoli družbeno reformo ali program sprememb in razvoja, ki jih danes ti sitemi poznajo. Besni jih zato, ker je ta zahteva izven območju njihove sposobnosti dojemanja m razumevanja, kpr se je prvič v zgodovini zgodiloda se ne zahteva ta ali ona bol j ali manu radikalna sprememba sveta,. ne zahteva se obogatitev, razširitev, demokratizacija ali humanizacija obstoječega sistema« ampak popolna sprememba sveta, njegovo- postavi Nanje . na glavo. -Zahteva. sc . nekaj , kot to oni pravijo, nekaj cisto drugega. Besni jih lupi to, leni5-jBay0kieIVtLnŠ?8Bti81#MSfiidteagige..9Kifc-ngu8glezjG kupiti niti z ekonomskimi ali kakšnimi drug enimi privi-legijami, ki pomenijo gotovo in mirno bodočnost. Skratka, zahteve nove levice so za njih nedoumljive, tuje in nerazumljive, mi p«:, vemo k..ko velik ju človeški strah pred neznanim in nerazumljivim, strah pred s tv :.r-mi, ki jih ne moreš vt,.uniti v noben že obstajajoč sistem ali razpredelnico. In kaj sc zgodi potem, ko mobilizacij«: psihologov, sociologov in številnih drugih strokovnjakov ne prinese nobenih rezultatov? Da bi ohranil obstoječe, sistem mobilizira vojsko, policijo in pse, skratka uporabi silo. In pr« .v v tem jc največ ja vrednost akcij nove levice. Uspela je pripeljati sistem do tega, d je šel v skrajnost. Uspeli so pokazati da. t«. sistem ni vsemogoč, da se ga da razrahljati že s takšno akcijo, ko se ga postavi v situacijo, da ne ve proti čemu se bori. Uspela „se je postaviti no. pot, ki pelje do trenutka, ko bo postal detonator, ki bo spravil intolegenco in proletariat v revolucionarni izbruh. In ni daleč d«^n, ko bo ta. de ton; tor tudi sprožil toliko željeno eksplozijo. In kakšno mesto zavzema naše študentsko gibanje v vseh teh dogodkih? kislim, da je zelo važno, da poudarimo en osnovni kvalitativni faktor, po katerem se naše gibanje loči od nove levico, 'medtem, ko je nova levica postavi j na pred nalogo rušiti staro, nam to ni potrebno. Naša naloga je nt' že. porušenem graditi novo in'istočasno čistiti naša snSiOupravna* polja od plevela. Naša naloga je našo družbo in siten, ki:je ustvarjenj za poštene, očistiti od nepoštenih. £.i ne gnano dovoliti-,d:. naša samoupravna družba, družba bodočnosti, poštene'kopija" tehnokratskih'sistemov, ki obstajajo v deželah zahodne Evrope, ZDa J'n SZ, sistemom, ki kot osnovno vrednost priznavajo uspešnost, znanstveno tehniko in tisto, kar bo mladi človek pomenil kasneje, v proizvodnem procesu in ne kar on pomeni danes kot študent. V takih sistemih najmanj- pomeni človek kot• ustvarjalni individuum. Naša družba je humana družb.:;, ki ne sme trpeti vlado znanstvene tehnike, ki bi izključila individualno človeško ustvarjalnost in onemogočila svoboden razvoj vsakega, posameznika v originalno ustvarjalno osebnost. Znaki takih tendenc obstajajo, zato se moramo proti temu ostro boriti, toda ne z uličnimi demonstracijami. Naš sistem je dovolj bogat, da nam omogoči borbo tudi tam, kjer je birokratske establishiaent dovolj- močan. Naš cilj mora biti visoko industrijsko razvit: država v kateri bo dovolj prostora za ustvarjalno individualnost in svobodo odločanja in misli, nepriklcnjene v verige zn ust-, ene tehnike. Samoupravni socializem je edini sitem, ki nam to lahko omogoči in ki nam bo to tudi omogočil, če bomo mi znali izkoristiti vse možnosti, ki nam jih nudi. • e e e c o o BOJIŠČE- MNENJ o o e e o • » o»ooeeee»e o o e o*ooooo«4oee* o oe»o909oe*e* CERKEV NaŠa VSaKDaNJA Odgovarjam na odgovor odgovora. No, jaz ne bom začela na koncu, ampak kar na začetku. Kar se anonimnosti tiče, ti lahko povem, da je bil tudi tvoj prispevek o Cerkvi anonimen. Kaj misliš, da^mora vsakdo takoj pomisliti nate, če vidi kratici R.V.? če tvoje ime ni.bilo važno, zakaj naj bi bilo moje? Še enkrat ponavljam, da o Cerkvi nisi toliko poučen. /ali pa napačno poučen/, da bi jo lahko kritiziral. Resnično so napake in niso vsi kristjani, ne .vsi duhovniki, kot bi morali biti /očitno imaš samo te v mislih/, toda tudi Cerkev sama se bori proti njim. Področja, ki si jih naštel, niso neverska. Pozabljaš, dra/ i Vukadinovič, da Cerkev pri nas ni organizacija samo v naši državi, da je svetovna verska organizacija, da se zanima za celega človeka in ne le za njegovo duhovno stran, in da ima pravico in dolžnost ustanavljati razne zavode, česar pa ji v naši državi ravno ni treba, Ker so za take reči že poskrbeli državni organi.Kako, misliš, da so misionarji začeli širiti vero? Gradili so šole in bolnišnice, nato je bila na vrsti šele vera. V "Koncilski izjavi o verski svobodi" med drugimi tudi piše:"Iz samega značaja vernosti izhaja pravica, da se morejo ljudje po nagibih svojega čuta svobodno shajati in ustonuvij ti vzgojna, kulturna, dobrodelna in socialna združenja." In to ne velja le za našo državo, ampak za vesoljno Cerkev. Zahteva po lastnem TV programu je popolnoma upravičena. Kaj je radio zaradi poslušalcev ali poslušalci zaradi radi;'.? Koliko je slovenskih ljudi, ki bi radi slišali po r..diu tudi kaj verskega! Koliko slovenskih vernih mater je poslalo svoje sinove v partizane prav tako kot neverne matere. Prišla je svoboda in neverniki imajo svoj program, verniki pa ne. 25 let že čakajo nanj, pa, kakor kaže, ga ne bodo dočakali. Radio in televizija sta sredstvi obveščanja in vsakdo ima pravico, da se ju poslužuje. Pa. vendar vernik lahko govori po radiu in razglaša svoje ideje, vernik pa tega. ne sme! Dragi Rajko, zelo si še daleč, ko trdiš, d. so znanstvene resnice v nasprotju z verskimi dogmami. Če bi bilo tako, bi ne smela iti v šole, ker bi- spoznala znanstvena stališča, ki bi mi vzela vero . Ne imej nas vernikov za tako zaostale, da ne verjamemo znanosti in gonimo samo svojo. Če je med znanostjo in vero res tako nasprotje, jaz, ki sem vernik, ne verujem v vse tisto.1 kar se npr. učimo. pri fiziki Ne imej me no za tamo omejeno! Zato šola, ki temelji na znan stvenih stališčih, ne nasprotuje veri. Seveda pa je treba tu še nekaj ločiti: namreč, ateistični svetovni nazor ni znanstveno stališče, pač pa jc samo svetovni nazor, ki ima z ideali ti čnim emre pravice. Zato tega nazora ne smete nikomur vsiljevati, niti v šolah ne. Dolžnost staršev pa je, da poskrbijo za vzgojo otrok, za katero mislijo, da je najboljša, se pravi v skladu s svojim svetovnim nazorom. Očitno je zate edini možni svetovni nazor v bodoči družbi ateizem. To je edini pravilni svetovni nazor, krščanski je v nasprotju z znanstvenimi resnicami, zato iztrebimo vero iz src ljudi in jim pokažimo edino in pravo resnico. Hvala lepa za tako svobodo misli in opredelitve! Očitno ne vidiš, ali pa nočeš videti, da si vse bolj prizadevamo za dialo^ in čim boljše sožitje med našo državo in Vatikanom,, kajti kljub temu, d^ se že 25 let borite /ti si se ^otovo boril, kakor jaz/ za človekovo osvoboditev od "vsemogočih družbenih, ekonomskih in političnih pritiskov," Cerkve še niste zatrli in jo tudi ne boste, najmanj pa s tekila načinom mot si pokazal ti. Dokler bo Cerkev dajala boljše odgovore na osnovm. živijenska vprašanja /zame so ti od0ovori boljši/, bom njen član. Ti očitno ne vidiš, ali pa nočeš videti, da Cerkev ni politična organizacija in tako dolgo, dokler ti in tebi podobni ne boste te, g; spoznali, o pravem dialogu ne moremo govoriti. Kar se tiče mojega ukvarjanja s politiko, je to moja zasebna stvar, ki nima z vero in Cerkvijo nobene veze, najmanj pa moreč o tem soditi ti, Rajko, ker me še ne poznaš . Pri eni'uri slovenščine jc bilo govor . o tvojem načinu izražanja, ki da je žaljiv, ideje same pa, da so dobre. Zanimivo je, da je bil Dimitrič, ki je sicer videl probleme, a jih je izražal nepravilno, izključen iz šole zaradi svojih pisarij, proti Vukadinoviču pa nihče ne bo dvignil niti prsta. Tu ne mislim zagovarjati Dimitrica in ne zahtevati česa proti Vukadinoviču. ..-.- - Naj še povem, da zame ni r.zlike med t^koimenovunim načinom in .idejami. Ideje, so izražene z besedami, se pravi tudi z načinom; ideje niso nič dru^e.,u kot to, kar je napisanega. Zato pa, kdor podpiše Vuk adinovič ev e ideje, podpiše tudi njegov navin izražanj:,. STaRIKh. kari j a /Pripis uredništva: Iz prispevka je odstranjen odst, vek, ki govori o prodaji 3to„:ic, ker nima nobene neposredne zveze z zgoraj navedenim naslovom. 0 tem preberite na drugi str-..ni./ Rajko VUKADINOVIČ: B A M E S T 0 ODGOVORA 1. Kaj je družbena zavest? Družbena zavest je celokupnost verovanj in čustev, ki so skupna povprečnini članom določene družbe. Individualna zavest je v tesni odvisnosti od družbene zavesti. Družbena zavest je od individualne bogatejša in intezivnejša, je pogoj ustvarj Inesti, saj je resničen nosilec družbenih idealov. Oblike družbene zavesti so: religija, znanost, filozofija, umetnost, morala, pravo..... Religija in znanost sta torej dve neinden-tični obliki družbene zavesti. 2. Kaj je religij..? Religij . je n.. jst .rc jša in n a j primitivne j-ša oblika družbene zavesti. Religij..; je bila sprv.. edinstvena oblik, družbene zavesti, ki je v sebi vključevala tudi elemente vseh drugih njenih oblik. Religija je skr., tka bila prvi poskus človek,.;, da razume pojave sveta Ta poskus ni mo^el biti znanstven, ker t kr eni človek, zaradi svojega, omejenega znanja., ni mogel svoja spoznanj sistematizira ti kot zasebno obliko družbene zavesti. Religija je ITEZhaKSTVEN pogled n., svet, ki ne odkriva objektivno vzročno zvezo pojavov, ampak jo samo sluti. Zaradi tega jih razlaga na osnovi vzrokov vzetih iz domišljije. Religija ni resnično znanje, ki temelji na pravilnem m znanstvenem spoznanju. Religija je domišljavo znanje, ki temelji na verov'nju na iluzijah. Religija je spačeni odraz človekove družbene biti. Religija je verovanje v obstoj nadnaravnih sil in bitij, ki jih je človvk ustvaril v svoji domišljiji kot poosebljenje njemu neznanih prirodnih in družbenih sil. Religija je proizvod človekove družbene biti, je zgodovinski pojav, ki ima svojo osnovo v pobojih človekoveg. druž- beneg . življenja. Religija ni slučajna tvorb človekovega razuma, rezultat njegove zablode c.li pa plod razmišljanja nekega posameznika. Religija kot zgodovinski pojav ima svoje socialne, razredne in spoznojne vzroke in korenine. Duhovi,bogovi in ostala nadnaravna bitja so pravzaprav človekova zavest ločena od njega in n...to spremenjena v neka posebna nadnaravna bitja, ki žive nekje izven, nekje nad njim. V začetku je bila. reliji ju. posledic... nepoznavanja predvsem naravnih sil, kasneje, v razredni družbi, pa vedno bolj nepoznavanja družbenih sil. Družbeni vzroki religije bodo izginili takrat, ko bodo ljudje uspeli ukrotiti zunanje, predvsem družbene, sile, ni so do tedaj vladale z njim. In to bo šele v brezrazredni družbi, ko bo, kot prani Engels, izginila tudi 'zadnja, zunanja sila, ki se zdaj zrcali v religiji. Z njo bo pa tudi izginila religija sama, ker ne bo več ničesar, ki bi sc lahko odražalo na religiozen način. Človekova, religiozna z vest ni nič drugega, kot fantastičen odr, z njegovega resničnega življenja. Prav zaradi tega je za prehodne družbene sisteme in njihove vladajoče razrede, ki imajo slabo r.zredno osnovo, značilno, da te vrzeli, te slabosti zapolnjujejo z religijo. V modernem kapitalističnem sistemu pa religija živi od nemoči pred. kapitalom in silami kapitalističnega gospodarstva, ki pri ljudeh ustvarja negotovost. To je tudi vzrok, d religija obstaja še d..nes kljub ogromnem napredku znanosti in družbene zavesti naspiošno. mli pa kot pravi mcrx: "'Religijska beda je izraz resnične bede, je pa tudi protes proti resnični bedi.....Religiju. je opij ljudstva. Ukinitev religig je kot iluzorne sreče ljudstva je- zahtev, po njegovi resnični sreči."/marx - Engels: "Zgodnja, dela."/ Borba proti religiji je borb... proti vsem socialnim vzrokom njenega obstoja. Odklanjnlni odnos delavskega, razreda do religije izvir., iz njegovega odkla.njalneg^. odnosa do razredne družbe, ker so ravno razrouni izkoriščevalski odnosi glavni vzrok in izvor religioznega praznoverja. Delavskemu razredu je potrebn., revolucionarna, kritična ideologija in resnično poznavanje nav .ve in družbe, zaradi rušenja razrednih družb in ustvarjanja brezrazrednih družbenih odnosov. Njemu ni potrebno iluzorno znanje in suženjska moralna zavest, ki mu ga vsiljuje religija, ki pri človeku razvija pasivni odnos do njegoveg podrejenega položaja v družbi. Ko bo socializem človeKu d 1_resnično srečo, na bo osvobodil od potrebe po iluzorni sreči, ki j.u jo vsi-liuic religija. V svoji borbi za socializem se delavski razred boru proti vsem KEZKaKST/ENIK in idealističnim pojmovanjem sveta in življenja, ki motijo graditev socializma, predvsem pa proci religiji. Religija mora biti privatna stv,_r v sak e g posameznika. in ne sme imeti s šolo in državo nobene zveze. Kaša Ustava sicer zagotavlja popolno svobodo zavesti in vere vsakega občana in svobodo vršitve verskih poslov in obredov, toda prepoveduje vsako zloupor. bo cerkve in vere v politične namene in obstoj kakršnihkoli političnih organizacij na verski osnovi= Če nekatere Cerkve niso zadovoljne s tukim položajem /in to katoliška Cerkev nedvomno kaže/, je to le znak, da pod masko verska dejavnosti žele vršiti določen politični vpliv reakcionarnega značaja. Tod,., če rečemo, da je vera privatna stvar v odnosu do države, s teni še ni rečeno, da je tudi privatna stvar v odnosu do naše partije, do komunistov, do zavestnih občanov naše socialistične države. Antireligiozna^propaganda je_ sestavni del borbe za socializem”In mora B15I žaves"tno~vkIjU2 cena v sglosni'"nacrt 'ekonoms£o-goIItIcne_In druzBene_borBe ža_ru|Itev r/zredne~In ^raclitev Brezrazredne SruzbeT 3. Kaj je znanost? Znanost, za r.zliKo od lilozofije, ne ugotovijn zakonov sveta v njihovi celovitosti, ampak samo konkretne zakone posameznih prirodnih območij. Zm.nost je edinstven sistem, čigar struktur... s č,. som vedno popolneje odgovarja objektivni strukturi sveta. Znanstveni zakoni, pojmi in kategorije odražajo zakone in lastnosti pojavov sve ta v njihovem . medsebo j-nem odnosu in povezanosti. Znanost je posplošena izkušnja in v praksi preverjeno človekovo znanje, ki je sistematizirano no osnovi specifičnosti zakonov in pojavov sveti/in njihovih medsebojnih odnosov. Znanost je usmerjena, razen na spoznavanje, na menjavanje in prilagajanje sveta potrebam družbe. Z graditvijo brezrazredne družbe in z vse večjo u-vel javitvijo znc.nstvenomaterialističnega pogleda n., svet raste tudi vloga znanosti kot oblima družbene zavesti in kot proizvodne moči družbe. 4. Ali je možna sinteza religije in znanosti? Znanost je danes splošno veljavni faktor za merjenje sodobnosti in veljavnosti nečesa. Tisto kar ni znanstveno ni sodobno in tudi veljavno ne. Z, to ni Čudno, da se vse poskuša potkrepiti z znanstvenimi dokazi, tudi svetovni nazori. To isto velja z., religiozni svetovni nazor, ki prav tako kot vsi ostali svetovni nazori, poskuša temeljiti na znanstvenosti, ali pa vsaj ne biti z^njo v n sprotju. Tod. , dru p vprašanje je, ali je to možno. Če izhajamo iz bistva znanosti in bistva religije, o katerih sen; pisal v prejšnjih dveh poglavjih, je .jasno, da je poskus postavitve religije na znanstvene temelje le hinavska in priliznjena poteza Cerkve/kctoliške/, ki, čuteč, da vedno bolj zgublja, svojo vlogo in vpliv, poskuša ohraniti .svojo zbirokratizirano ustanovo, katere najvažnejši cilj je sužnjelastniška oblast nad "dušand” vernikov, njihovo voljo in razsodnim razmišljanjem. 5. Kaj je sodobna religija? < Bog je mrtev. Vera v Boga več ne obstaja. Sodobni -človek vedno bolj skuše biti subjekt, hoče biti osnova in najvišja bitnost samega sebe. In ravno na tej težnji sodobnega človeka temeljijo tudi sodobni svetovni nazori, s katerimi si sodobni človek želi samostojno določiti meje svojegp delovanja. - In prav ta samostojnost je tista, ki izključuje že vnaprej po - Bogu dane cilje, izključuje tudi Boga samega. "V sodobnem svetu ni več vere v Boga, temveč obstaja L.le še "vera" v to "vero" ter boj za veljavnost in uveljavitev - take "vere". Religi ja je postala svetovni nazor, Bog pa predmet te.,a svetovnega nazora."/Tine Hribar: Religij-, kot sveto- -vni nazor, Teorija in prakso. 11/68, .str.1529/ 6. In čisto na koncu: Polemik., ter k..m o jo vodico Polemika je d; nvs splošno priznana kot pot h kristaliziranju več enakopravnih resnic v eno, najboljšo. Pri tem so veljavna nekatero splošna pr vila polemike. Pri pismeni polemiki, ki je namenjena tako sogovorniku kot številnim bralcem, se ponavadi ne obračamo neposredno n lemika, ampak ga. post vimo v tretjo osebo, ker v nasprotnem polemika preide v osebno r. z računov an je, tak prispevek pa izzveni kot privatno pismo sopolemiku. Nisem imel namena neposredno odgovoriti tovarišici Stariha kari ji, tod,., da ne bi kdo pomislil, da že-želim ignorirati njen.: stališča in prizadevanja v tej pole- miki, bi jo želel opozoriti n. neke terc, dejstvi?.: - ponnvljr.nje do tedaj že izrečenih trditev brez dopolnilnih dokazov ne vodi nikamor, najmanj pa h konstruktivni polemiki - koncilska izjav., ne more biti tudi državni zakon • - delitev naših delavnih ljudi na vernike in nevernike je vsiljeno, tendenciozno in ne odgovarja stvarnosti - znanstvene resnice so v nasprotju s verskimi dogmami že zaradi tako enostavnega podatka, da so verske .4o_me dogme - ateistični svetovni nazor temelji na ZNAK- 3rVL170iuAlLRlti.LiSi1 ILNI osnovi - ateistični svetovni nazor se nikomur ne vsiljuje, šola je dolžne poučevati o znanstvenih resnicah, ki temeljijo na znanstvenomn-terialistični podlagi - sožitje med našo državo "in Vatikanom je nemo go Če/če pri tem samo malo premislimo, kaj beseda sožitje pomeni/, možen je le enakopa ven dialog. - če ne želimo nečesa zagovarjati ali pa zahtevati, je boljše, d. o določenem problemu /pod pogojem, d., je to sploh problem/ govorimo, ker v nasprotnem izzveni vseskupaj precej larpurlartistiČno/r zen, če pri tem, kljub vsemu, želimo nekaj zagovarjati ali zahtevati prikrito/ - kadar podpišem svoje ideje, podpišem tudi svoj n„.čin in sem pripravljen teko ideje kot način zagovarjati. Pravica v s ?.ko gr. r je, da se ne z enim ne z drugim ne strinja in stopi s podpisnikom v polemiko ne enakopravni osnovi. . ■ . ' ' . v ... , . j;. • i.~.. J 'i UUi ■ ■ ■ s. z PIKNIK UVOD Ob nedeljah _ r gredd nekateri na PIKNIK in v zeleni travi jedo konzerve. Krokarji jočejo. Oni imajo vsak dan PIKNIK. Tudi cigani imajo vsak dan piknik. V zeleni travi jedo ukraden krompir. Krokarji jočejo. mERCLDZS jim je pripravil PIKNIK. Povozil je žabo. 1. poglavje: aPERITIV Nekateri pijejo GRENČICO, da jim bo šel suh, črn kruh raje po grlu in da se želodec spet zbudi in dokaže, da ve čemu je namenjen, čeprav je bil dolgo brezposelen. Drugi pijejo BITTER, da bi pregnali okus po odojku od kosila, ki nikakor ne gre skupaj z obloženimi krutimi £ la Pariš itd. Njihov želodec dobro pozna svojo FUNKCIJO. Nekaterim drugi narežejo KRUH, na tanke kose, ki morajo bati zelo tanki, da se samoupravna salama v njih bolj čuti. Vedeti morajo, da so SALOUPRKVLJALCI. Drugi si sami narežejo ŽEMLJICE /sveže, seveda/ in jih napolnijo s šunmo, kumaricami, peteršil. jčkom, majonezo itd. Jedo z užitkom, ker vedo, da vse mine. Oni niso bogovi. Oni so samb UPRaVLJaLCI. 3. poglavje: PIJAČA Nekateri si natočijo ŽLaRNICC, ki je poceni in pijejo veliko, da bi čimprej oslepeli. Tako bodo še laže delali za SKUPNOST. Drugi si natočijo ŽAkPANJEC in ne pijejo veliko, da lahko pridejo domov v avtomobilih, ki jim jih je podarila SKUPNOST. V tihem vetru plava žalost in nosi pesem. Nekateri ne razumejo ničesar in Oredo na PIKNIK, jaz pa nočem. Solze krokarjev so svarile. Vsak dan imeti PIKNIK je preveč. Zelena trava otožno poje in zdi se, da joče. Sence legajo nanjo. Vsi umirajo, čeprav so eni jedli suh kruh in drugi obložene kruhke. Zakaj bo potem jutri spet ta prekleti PIKNIK? TRETJA TOČKA. VEČNOSTI Zadnjič sem s ptičje perspektive na gimnazijski strehi opazoval na novo počiščeno dvorišče. Premišljeval sem, ali naj se vržem dol na družbene stroške ali pa na moje težko in z veliko muko in požrtvovalnostjo zbrane nove dinarje. Na žalost, deviznega računa še nisem odprl. Končno sem se le odločil, da ne bom kalil stoletni mir prečastite predgimnazijske počiščene zemlje. Previdno sem splezal nazaj dol na našo ljubljeno mater Zemljo. Pa še prc.v sem storil. S tem sem rešil mnoge priliznjene smrtnike» Kajti spet bi morali hliniti jokanje in po nepotrebnem pretakati svoje dragocene solze. Nato pa bi taztrgali moje ostanke in v svoji požrešnosti pojedli še mojo novo obleko, ki sem jo do sedaj oblekel samo enkrat, pa še takrat sem bil videti tako smešen, da so se mi vsa drevesa smejala in bi se najraje vrnil nazaj v mojo tako skriti- zirano preprostost, ki pa mi je vendar še najbolj všeč, in v kateri ni bogov, razen mene, in ne učiteljev, ki bi me spet morili s svojimi idejami o smislu človekovega življenja ter mi pridigali o eksistencialistični borbi človeka. Tako še enkrat ugotavljam, da sem storil prav. Pa naj še kdo reče, da ni samokritičnih ljudi. Počasi spoznavam, da samokritičnost ni zaželjena v vseh primerih družbenega udejstovanja, npr. kulturni delavci, /da ne rečem slučajno obrtniki/ ki mora že itak plačevati dc.vke /če se ne znajde/, teda, opažam, da se vedno znova vračam na prejšnjo tematiko, ki je najbolj pereča. In vendar, zakaj bi opazovali zunanji svet skozi črno steklo, če ga pa ne bomo videli nič lepšega. Zato se na koncu vedno vdamo in končamo na neumen način. Tudi jaz se bom prej ko slej vrgel, če že ne z gimnazijske strehe, pa z mojega stola v sobi na "posteljo"„ HALUCINACIJE Vlak odhaja odhaja, smrt prihaja in vse je zaman. Na poti leži golob razklan in vse je zaman. Po njem vozijo vozovi, v nedogled segajo grobovi. Za njim vstajajo prikazni., z rojcami segajo po nas, Nad njimi rastejo rože brez listja nikoli nisem videl na njih cvetja Le črna stebla so štrlela proti nebu, le črna stebla če štrlijo proti nfbu, kljubujejo mrzlemu vetru, V tišini noči se slišijo glasovi, plovejo nad tihimi grobovi, ki vpijejo: Poglejte nas! Zgrozili se bostel Pobegnili boste, kajti opazili boste svoje ime na odprtem grobu, ki vpije vaše ime, Bežite! Bežite, dokler morete! Kmalu ne boste več mogli... V tišini noči se slišijo glasovi, ki plovejo nad vašimi grobovi in vse postaja ekstaza. Le vi še bežite do naslednje postaje, kjer čaka vas voz, ki popelje vas v grob. Zakaj stojiš, zakaj strmiš? Saj je vse resnica!!!! Razklan, raztrgan golob, povožen, pozabljen, nikoli več, nikoli v e u0.00000000.. /edlonika iz še nedokončanega romana/ Uemirno.se je.premetavala po postelji, kakor da bi nekaj slutila. Ni mogla zaspati. Vročično je pogledala. na uro. Pol dveh, pa še ni zaspala. Zjutraj mora v šolo, in še šolsko pišejo. Nekaj časa je razmišljala o šoli, nato še o Jasni, s katero se je sprla zaradi tiste neumne punčke. Da, ravno neumne punčke! Kaj bo res ta plastična punčica odločala o njunem prijateljstvu? nh, in -ta neumna Jasna, ki se spre za vsako malenkost. Nenadoma se je s eresl& in otrdela. Zvonilo je. Gotovo je očka. Da, prav očka je. Zdaj je vedela, zakaj ni mogla zaspati. Čakala je očija’. Ravno danes st:, se morala spreti _ mamice in očka. Ni mogla poslušati, kako sta se prepirala. Kako je mama vpila in nazadnje začela jokati. Očka pa je samo stal, roke je imel stisnjene v pesti in se nervozno prestopal z noge na nogo. Naenkrat pa mu je bilo čtega vpitja in jokanje dovolj. Obrnil se je in hitro odšel. S treskom so se zaprla vrata za njim. karna je še nekaj časa kričala, nato pa se je zjok la v njenem naročju. "Pojdi v svojo sobo, Metka! Pozabi vse to!" "Mamica, zakaj, zakaj st. se sprla? Jaz imam tako rada očk in tudi’ti g,, imaš, kajne mama?" "Seveda ga imam. Zdaj pa se- pojdi igrat.' Prosim te, pojdi!" "Mamica, ampak ti imaš vseeno rada očka! Ti ga moraš imeti- rada!" "Saj sem ti že rekla, da ga imam. Zdaj pa pojdi , prosim te, pojdi! Pusti me samo! Ne obešaj se mi okrog no^!" "Ampak mamica, zakaj sta se potem spr .a? Zakaj si kričala nanj? Zakaj si bila'tako grd:,?" "Metka, -ti tega še ne razumeš." Res,ona tega še ne r, zume. Ona ima komaj deset let. Ona tega še ne sme razumeti. Zdaj stoji očks pred vrati in zvoni. Mora mu od- preti. Ne bo pustila, da bo očka st„l pred vrati. Tako mrzlo je zunaj in še sneži. Odgrnila je odejo in stekla, proti vratom.Zopet je zazvonilo. Saj že grem, saj že grem. Zvenenje je rezko odmevalo po celem bloku. Kaj si bodo drugi mislili o njih! In včeraj je slišala Jasnino mamo in še neko drugo, kako sta se pogovarjali o njenem očku. "Si slišala, kaj pravijo o Grgiču? Nekaj je poneveril v podjetju." "Ni mogoče! a res! Ja, pa saj sem takoj vedela, da z njim ni nekaj v redu. Zmeraj je bil tako fin, da se še zmenil ni zame. Da pa bi se pogovarjal z mano..." "Ha, kdo pa je t_ko neumen, da se bo s tabo pogovarjal!" "Pazi, kako pa ^ovoriš." "0, ti stara klepetulja, in še gospodično se delaš." "a tako! Zmerjala bi se. Ti debela krava." "Pri priči prekliči, kar si rekla!" Vpitje se je že razlegalo po vsem dvorišču. Odpirale, so se okna, prikazovali so se obrazi in izginjali, saj st... se zopet tisti dve udarili. Neki glas je zavpil: Babnice, mir! Takoj nehajte! Res st^ izginili vsaka na svojo stran, še prej pa sta si povedali nekaj zelo grdega. Metko si je kar zatisnila ušesa. Kaj takega njena mamica ni nikoli rekla. Metka je bila zelo jezne. Zakaj obrekujejo njenega očke? Zakraj ji je Jasna rekla, da so bili pri njenem očku miličniki? Njen očka je vendar tako priden. Miličniki pridejo samo po tiste, ki niso pridni, ki tepejo svoje otroke. Njen očka je ni še nikoli udaril. Jasna ji je gotovo lagala. Maščevati si ji je hotela, ker ima rna lepšo punčko, ali pa zato, ker je pisala računsko nalogo boljše kot ona. Zvonenje. je že kar kričavo odzvanjalo po hiši. Odklenila je vrata. Nič se ni videlo. Prižgala je. luč in se zazrla v temo., "Očka!" je boječe zaklicala. Nekakšno mrm-ljanje se je zaslišalo. Prihajalo je od spodaj. Pogledala je k svojim nogam. Nekaj črnega se je premikalo na betonu. "Očka?" je čisto tiho vprašala. Tisto črno se je počasi začelo dvigovati. Odmaknila so je korak. Črno se je do konca ( ( STEZICE, maj, 1969 24 dvignilo.. Pred vrati je nekdo stal. "Metka, Metka-!" je zaslišala mrmranje. Svetloba je padla na postav-'- v vratih. Njen očka je bil. Pogledala, mu je v obraz in zakričala: • "Ne! NE! MAMA!" Zmeraj bolj je kričala. "Metka, to sem jaz, tttvoj oočka, ionetka, j jaz sssem, Metka, j j j., z sem." Kričala je zmeraj bolj,, "Metka, zakaj kričiš, Metk:.? To sem jaz, tvoj očka." Naenkrat je utihnila. Kričale so samo še njene oči. S .široko odprtimi očmi ga je s. mo še gledala. "Očka, ti si pijan! PIJAN!" "Metka, kaj je to takega. Mmmalo' sem rrres. Metka, mmmalo ssem res pppijan." Pijan!Pijan! Pijan.... ji je odzvanjalo v ušesih. Moj očka je pijan, moj, ocka> .. In vendar to ni bilo tisto, zaradi če-shr je tako zavpila. Očku je temi., kri po licu« Cela lev... stran lica mu je bila krvava. Počasi mu je curljala ispod las in mu kapljala po plašču in po tleh. "Padel sem, Metko., padel. Ne glej me ttako, Metka. Padel sem, ppadel." Stopil je proti-njej. "Padel sem, padel." "Neeee!!" je zakričala, 'Neeee!" "Metka, ne.kriči, Metka, ne boj se. Padel sem, padel...." Metka go ni več slišala. Omahnila je r, vno v mamino naročje, ki je že dalj časa stala za njo..... Zjutraj jo je mama komaj pripravila do tega, da je odšla v šolo. Vsa plašna .se je ozirala za njo. Tako čudna je postala. Pri zajtrku ni skoraj nič govorila. Simo srepo je strmela predse-. Mama ni mogla razvozlati njenih-misli, če je sploh na kaj mislila. Naenkrat se je -zbala za svojo hčerko.... .. Medtem je Metka sedela v svoji klopi v šoli, samo sedela« V.; šolo je prišla čisto tiho, se hitro preobula in obsedela v klopi. Okrog nje so razgrajali sošolci. Jasna jo .je nekajkrat celo potegnil za roko, d^ bi se šla igrat. Ni e. "Kaj ti je? Pojdi se igrat!" Ni c. To pa je bilo za Jasno že preveč. Da se sploh ne zmeni za njo! "Kaj se kujaš? Ali še zmeraj zaradi tiste, punčke?" Nič. Jasna je bila že resno jezna. "Če čkornje sem ti prinesla noter. Kar na hodniku so ležali. Mar ni to dovolj, d_ bi postali spet prijateljici?" Me ki so se zasvetile oči. Počasi ji je zdrknila solza po licu. Nato še druga*.. "Metka joče, Metka joče!" je začela vpiti Jasna. Metka joče...Odmev se je širil po celem razredu. V trenutku so se, zbrali okrog nje in začeli peti:Metka se pa joče, kaj ji je...... Pred zasmehovanjem jo je-rešil zvonec. "Tovarišica, Metka pa joče," se je oglašalo s vseh strani. "No,pomirite se. Kaj pa je to takega, če se kdo joče. Metka, zakaj jočeš? Kaj ti je? Nič? Nc, vidite, nič- . . ji ni. Metka zdaj pa bodi lepo pridna. Na, tukaj imaš robček in si obriši., solze. Tako, no, pomirite se že enkrat! Kaj .je tu tako zanimivega....." Pisali so šolsko nalogo. Metka se ni mogla zbrati. Začudeno se je ozirala, v tovarišico. Kaj ji sploh ta hoče? KAJ JI Ta SPLOH HOČE? Tako tuji so se ji zdeli.vsi, tudi tovarišica. Saj ji nihče ne more pomagati. "Pišite nalogo, pišite!" Ni mogla. Zmeraj znova se ji je prikazoval pred- . očmi očkov krv .vi obraz. Pijan sem, pijan, ji je odzvanja- lo v ušesih, padel sem, s ..mo sem padel. Le tka, ne boj se me, Le tka,. :.ne boj se me, Le tka, samo sem padel, Metka, pijan sem, pijan sem, ne kriči Metka, ne kriči!'Neeeeee! NEEEEEE! ! ! Njen krik se je razlegel po vsem razredu. Vsi so otrpnili. Metka se je zavedela, da je zavpila. Pokrila si je oči z ročicami in zajokala. Tovarišica je vsa preplašena pritekla k njej........ oooooooooooooooooooooooeooooooooaooooooooooocoooooeo&eeo oeoaeooooooooeooooeooooooooooooeooooooooooooc>ooc>oooooooo Čez nekaj let....... "Prideš na "Partv"? Danes zvečer pri Binu. Prima bo "Kdo pa pride' " "Saj veš. Običajna "klvpa"." "'Prav, mogoče bom prišla. Boni videla, kako bo s starimi. Upam, da ne bomo zopet kam šli, kot prejšnji teden, na primer. Mater, je bNlo bcz veze. SkozNsem morala gledat'tiste neumne face, ah, kaj bi ti sploh še kaj prav-la, saj to že vse veš." "Torej, zvečer se dobimo." Prišla je malo bolj pozno. Že od daleč jv zaslišala zvoke gramofona. Kričali so. Kaj so že spet pijani, jo je sprvletelo. Vstopila je brez zvonjenja. Zapahnil jo je dim in vonj po alkoholu. "Zdravo, Metka!" Pomahala je s torbico. "Kje si pa tako dolgo hodila?" "Stari so me nekaj zadrževali." "Na, boš mal'pelinkovca. Prima je. Poskusi. Moji stari so mi ga dali za rojstni dan, seveda poleg tistega fička." Popila je. "Pa...., še kar!" "Kaj, še kar? Odličen je!" " Pridi, da tv seznanim z novim članom naše klape. Se kar v redu fant. kile mu je ime. Poglej tisti v kotu, pri tisti črnolaski Veri, saj jo poznaš." S. pogledom je sledila njegovemu prstu. "A, tista svetlolasa mevža.11 "Sploh ni mevža, boš že videla, še kar fajn fant je Kmalu ga je Bine seznanil s znjo. kile se je začel nerodno vrteti okrog nje. "Kako ste lepi!......Kako imate lepo obleko!..... Ali vam je všeč na zabavi?..." "Daj no še mir, ne bodi tako neumen. Saj vem, kaj hočeš. Lalo še počakaj, da se vsi napijejo, potem pa bova šla v sobo." "Jj ja,..j ja...)" fant se ni znašel prvi trenutek. Kaj tako lahkti dobljenega ni pričakoval. Saj res je že slišal dosti o .njej> pa vendar kaj takega??...Bil je namreč nepokvarjen, če si ga primerjal s to družbo. "Daj mi cigareto! Ne bodi turno nervozen, saj nisi več otrok. Sedemnajst jih imaš, kaj ne? Pojdi greva. Vidiš, to je moja soba, kadar sem turna j. -ampak samo do dveh potem so še druLi na vrsti. Ne Oloj me tako debelo. Saj ne z mano. Jaz sem danes samo tvoja. Pridi...." Samo prikimaval je. Počasi je stopical za njo. On sedemnajst, ona šestnajst let............ M I naprej ni več poti so rekli najbolj daljnovidni in obstali naredili so vse spoznali vse za njih to je konec poti a tam nekje so najbolj nadarjeni našli drugo pot in prestopili mejni kamen ne zavedajoč se da so že dolgo hodili po začetku in ne vedoč da se jim bodo sinovi smejali ker njim bo vse jasno oni bodo živeli jutri ' ■ . JOK V N EDE L J O najraje joče:.: v nedeljo ko je teden za mano in ko mislim na dr. bleiberga ki živi s tujim srcem v ponedeljek začne pihati veter in drevesa upognejo glave in vsi se upognemo pred njim nihče ne želi scati proti vetru v torek neki mg pristane v nekem obcestnem jarku vsak torek neki mg pristane v nekem obcestnem jarku ljudje niso več ljudje važen je papir in ne človek v sredo si podajamo čustva kot ping-pong žogico in pojemo srečni ker mislimo da smo srečni v četrtek pošljemo raketo na luno in kujemo načrte za prihodnost......na luni in nihče se ne spomni da tam ni zraka da je mesec za glasbo zaprt in nihče ne spregovori kakšno besedo bolečine nad to veliko izgubo / prihodnosti v petek delano atomske poizkuse videl sem tudi srce in gobo atomsko in curek k^vi rdeč milijoni umirajo od lakote za vse je kriv dr. bernard on je prvi presadil srce na gillotino z njim na srečo pride sobota ko delajo pometači ki pogumno vihtijo ovoje metle a prahu je čedalje več in ljudi je čedalje več nekje nekdo umira in izginja prah ostane in sonce ki vsako jutro vstane ob pogledu na nago lepotico s slike na steni moje in vsak večer ponovno izgine oblito z rdečico so^e zaradi upognjenih hrbtov v vetru da najraje jočem v nedeljo ko vem da pride nov teden . ■ ' .. i PROHIBICIJA temno zelena steklenica impotentno kllče ^ ^ prohibicije .L teče u v grlo in prinaSa ma3ten dencr y°gi J yogi homosapiensom kleti so ze prazne hc.nobc.g rj_je p0 umazaniji nekaterih zarjavelih n0£0glavcev in čivka kQt d= bi spil vs0 prohibicijo te_c gTeta in si ustvaril yogiv , za življenje ' ^ kapitJ ne pustite se zapeljati v zaporih so tudi „ ■ . , ^ yogi naar<_..ci riti po umazaniji ni zagotovijo da boste živeli ^ . yogi življenje ljudje so včasih čudni prohibicija . • " v- moč in noč življenje moramo živeti snr"*'mor .no umreti prohibicija ostaja zadrževati življenje eni pospeševati smrt pomeni živeti smrt pomeni ^i^ti življenje kope mik gori . ^ zemlja se vrti vse gre _ . v • čili p