poročevalec Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospoclinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Marković, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Fra.., fekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije Vido Repanšek Glasilo izhaja v nakladi 13.900 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanica 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 11. 7.1986 LETO, XXV. ŠTEVILKA 11 MMIriM^ Ob delu 12. kongresa ZSMJ |Na bazenu vse drugače Letošnjega 12. kongresa ZSMJ v Beogradu se je iz občine Domžale oz. kot delegat OK ZSMS Domžale udeležil Zvone Slovnik, sekretar OK ZSMS Domžale. Kongres ZSMJ se je začel 12.6.1986, s plenarno sejo. Uvod je imela predsednica Zvezne konference ZSMJ — Silvija Žugič — Rijavec. Po kosilu se je začelo delo po komisijah. Razdeljeni smo tili v pet skupin. Sodeloval >sem v komisiji za razvoj ZSMJ kot fronte s ocialistično opredeljene mlade generacije. Že na samem začetku je sloenska delegatka prebrala pticijo v kateri se mladi zavzemajo za drugačen način proslave dneva mladosti, na zvezni ravni. Mladina se v peticiji zavzema tudi za ukinitev štafete mladosti „množične telovadbe" na stadionu JLA.- Vse to pa smo argumentirali z dejstvom, da je v Jugoslaviji več kot rrilijon brezposelnih. Vemo pa, da za take proslave porabimo ogromno denarja. V nadaljevanju je večina ^ Prejemniki priznanj ^ listine s plaketo Josip Broz Tito — 35 let samoupravljanja i 505 1 I i Ob Dnevu samoupravljalcev se tistim posameznikom, ki so veliko prispevali k razvijanju in utrjevanju samoupravnih odnosov in k samoupravnemu uveljavljanju delavcev ter prispevka pri razvijanju utrjevanja položaja delavcev in njihovih interesov, podelijo posebna priznanja; prejemniki pa so: CVETKA ŽEN, tajnica Kluba samoupravljalcev Domžale; prejela je zvezno, priznanje Listino s plaketo Josip Broz Tito — 35 let samoupravljanja, ki ji je bila podeljena v Novem Sadu, za dolgoletno in prizadevno delo v zelo uspešnem in aktivnem klubu. DANICA ZIDARIČ je prejela priznanje kot dolgoletna aktivna družbenopolitična delavka, ki je zlasti veliko prispevala k ohranjanju in obujanju tradicij NOB med mladimi. MARJAN KOPITAR je opravljal številne funkcije in se pri delu izkazal kot prizadeven aktivist in delavec. ANTON KRIŽAJ aktivno deluje na področju povezovanja šole s krajem, v katerem deluje. Deluje med mladimi ter skrbi za ohranjanje tradicij NOB in je zelo aktiven v šoli in kraju. IVAN CERAR zlasti aktivno deluje v svoji delovni organizaciji, kjer deluje v številnih samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Tako je veliko prispeval k uveljavljanju pravic delavcev. MARTIN CAPUDER deluje v svoji delovni organizaciji uspešno v samoupravnih organih in je tako veliko prispeval k razvoju delegatskega sistema in utrjevanju samoupravnih odnosov. ZOC I I 1 i I i i 9 t- Srečanje borcev Kamniškega bataljona Na predvečer praznika Krajevne skupnosti Radomlje bo v soboto dne 26. julija 1986 srečanje borcev Kamniškega bataljona, ki je obstojal od julija 1941 do vključitve v Šlandrovo brigado avgusta 1943. Ob 18. uri bo v Domu kulture v Radoml jah slavnostna seja Skupščine KS s kulturnim programom, pri katerem bo sodelovala Mengeška godba in pevski zbor iz Radomelj. Svečanost se bo nadaljevala pri spomeniku, nato pa bo tovariško srečanje borcev Kamniškega bataljona. Vabljeni so tudi borci ostalih enot in medvojni aktivisti OF. Posebnih vabil ne bo. Odbor skupnosti borcev i Kamniškega bataljona .■■„.....,v.VV .. v delegatov podprla že ustaljeno praznovanje dneva mladosti. V svojih referatih so navajali, da je to želja večine jugoslovanske mladine. Ogromno se je razpravljalo o družbenih gibanjih, ki pa se pojavljajo pretežno v Sloveniji. Taka gibanja so: mirovniki, ekologi, feministke, itd. Zahtevali smo, naj se ti interesi mladih precizirajo, ker so nekateri minili, da gre le za kratkotrajne interese, o katerih kmalu ne bomo več slišali. Veliko zanimanje so zbudile besede slovenskih delegatov v komisiji za položaj in vlogo mladih v političnem sistemu. Zahtevali so odpravo smrtne kazni in sprememba 133. člena Kazenskega zakona o verbalnem deliktu. Ko je delegatka Dubravka yajs predlagala spremembo 133. člena Kazenskega zakonika SFRJ je menila, da izhoda iz sedanjih družbenih težav ni mogoče iskati v onemogočanju drugačnih pogledov, ampak bi jih morali pravzaprav spodbujati. Zavzemala se je za ukinitev smrtne kazni, z argumentom, da je ta ukrep nezdružljiv s humanimi načeli naše družbe. V komisiji za vprašanje položaja in vloge . mladih v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja so slovenski delegati spregovorili o stališčih 12. Kongresa ZSMS, ki je predlagal, da bi morali pravido do stavke uzakoniti v primeru, če zahtev ali sporov delavcev v OZD ne morejo rešiti z obstoječim samoupravnim mehanizmom. Delegati so mnenja, da bi morali spremeniti del sistema Zakona o združenem delu, ki pravi, da je prekinitev dela kršitev delovne discipline, zaradi česar lahko delavce pokličejo na odgovornost. Predlagali so, da bi petnajstdnevni rok, ki ga imajo na razpolago samoupravni in drugi organi, za odločanje o zahtevah delavcev, skrajšali na dva dneva in da v SZDL sprožijo razpravo o dolžnostih zveze sindikatov v primeru stavke delavcev. Delegati so v svojih razpravah opozarjali, da programa gospodarske stabilizacije ne uresničujemo, zaradi tega pa Jugoslavija še bolj zaostaja za razvitim svetom. V komisiji za znanstveno - tehnološki razvoj so delegati dejali, da moramo znanje postaviti na vrh družbene piramide. 12. Kongres ZSMJ je sprejel tudi resolucijo o jedrskih elektrarnah, v kateri zahteva, naj se zamrznejo načrti za gradnjo jedrskih central in razpišejo referendum, na katerem bi se ljudstvo izreklo ali je za, ali proti nuklearkam. Hkrati zahtevajo, da je treba več pozornosti nameniti drugim virom energije. Menim, da je jugoslovanska mla-dna dovolj zgovorno pokazala na krizo v mladinski organizaciji. Morda tudi zaradi tega, ker so nekateri na kongresu nastopili z jasnimi in odprtimi stališči, ter na ta način izzvali vse tiste, ki so doslej samo prisegali, se zavzemali, obljubljali.. .., ko pa seje bilo treba spopasti z dejanskimi razmerami, so v trenutku ostali brez prepričljivih argumentov, podlegli so svojim čustvom in se spet oprijeli tistega večnega priseganja na svetle like preteklosti in revolucije. I i i /t Pogled na dom športa ob bazenu v Domžalah. Letos je vse drugače.. Dnevno se zbere ob-bazenu v teh poletnih mesecih po več sto kopalcev. voljni in veseli so ob letošnji izredno dobri urejenosti. . Zado- Ob 4. juliju, dnevu borca: Za svobodo, pravico,poštenje... Prvi dnevi julija so, pred nami pa še en praznik — Dan borca. Ta praznik vsako leto nenavadno potiho v počitniškem pričakovanju, toplih- dneh in soparici preide v vroče julijske pa potem avgustovske dni — in žeje mimo. Tudi misel na boj, ki so ga borci bojevali in na delo, ki so ga opravili v povojnem času, se zato ne zadrži ob borčevskem prazniku toliko časa, kolikor bi bilo prav. Kot že več kot štiri desetletja živimo v svobodi, smo se nanjo kar nekako navadili, zdi se nam, da tako pač mora biti, da je bila od vedno in da jo imamo za vedno. Tudi boja ne znamo več prav doživeti, opisati mladim in jim povedati o vsej globini dejanja borcev med NOB - živih, padlih ali medtem že umrlih. Mnogokrat se to največje narodovo dejanje v vsej nekajstoletni narodovi zgodovini prikazuje kot izrez iz pustolovskih filmov, sicer polnih akcije in napetosti — vendar nič več kot to. Pa je bil boj za svobodo, za vse, življenja vredne ideale tako globoko moralno, vsežrtvujoče dejanje, da ga naši narodi stisnjeni v vsej zgodovini med okupatorje z vzhoda in zahoda, severa in juga ne bi smeli nikoli pozabiti. Kar nam je zgodovina prinesla res velikega, je bil ta silovit k sreči uspešen skupni napor za vse človeka vredne ideale. Da so vredni žrtvovati se, to so dojeli borci. Njim se imamo predvsem zahvaliti za to, da smo ostali kjer smo, da živimo svobodno, lepo življenje. Pa se njihova vloga ni sklenila z majskim datumom svobode leta 1945. 9. maja 1945 se je začela druga borba, dolgotrajnejša in še težavnejša, četudi ni terjala in ne terja človeških žrtev. Vanjo so se borci prav tako vključevali z enakim žarom, upanjem, vero v to, da počnejo tudi to dejanje za človeka, svobodo, pravico, poštenje. Četudi smo skupno v tem boju borci in mi vsi drugi tačas manj uspešni, pa nas vendarle pri vsem tem ne sme megliti malodušje. Borci so v težjih časih našli samozavest za pot iz težav. Njihova tedanja zavest, prepričanje v svetle zarje — kot je rekel pesnik — naj nam bodo tudi danes vzpodbuda za to, da se ne vdamo malodušju. Delovna zagnanost, vera v prihodnost in borčevska samozavest na tej poti sta nam ne samo ob prazniku 4. juliju vodilo za naprej. Uspeh v tem boju, četudi štiri desetletja kasneje, pa bi bil vsakemu izmed borcev zagotovo najlepše darilo za praznik, ki ga praznujemo v teh dneh. m. Brojan Ob dnevu borca 16. planinski taborna Veliki planini: Mladi ob dnevu borca — 4. juliju: Zakaj ljubim svobodo, mir in domovino? Oj, mati moja domovina, ljubezen ti edina, ti moja skrb in bolečina ... (S. Gregorčič) Moja domovina — čista ali umazana, lepa ali grda, vseeno kakšna moja je. Lepo je imeti svojo domovino, vendar se mnogi tega zavejo šele, ko jo izgubijo. Potem pa je res žalostno. Srečen sem lahko, da živim lepo v miru in da imam vsega dovolj. Marsikateri afriški otrok bi mi zavidal moje življenje. Oni namreč mogoče celo življenje živijo v vojni in zmerom lačni. Kaj njim pomeni njihova domovina? Pusta, razrušena in izsušena ... Domovina je in domovina ostane. Nekateri imajo lepo, drugi ne,1 kakor pač napelje usoda. Seveda bi bilo lepo, če bi bila na svetu ena sama, velika, srečna in lepa domovina. Vsi bi živeli v miru in ne bi pravili: „Zob za zob in glavo za glavo." Na žalost pa je to praktično popolnoma neuresničlji-vo. Vsi smo na robu propada, iz katerega ni več rešitve. Človek si že od nekdaj želi ustvariti domovino, ki bi bila zares idealna. Do zdaj mu to še ni uspelo; mogoče kdaj pozneje, ko mene in vseh, ki zdaj živijo na Zemlji, ne bo več. Vseeno si vsi želimo tega, vsaj za naše potomce. Pripadamo rasi, ki je menda najpametnejša na Zemlji, pa se vendar pobijamo, kot bi bili živali, zveri. Zgodovina sama nam kaže, kaj vse so morali ljudje prestati, da so končno le prišli do svoje domovine. Dve svetovni vojni, dosti vojn med državami, nemiri, nasilje . ■. Veliko je tega, zelo veliko, celo toliko, da nekateri še zmerom nimajo svoje prave domovine. Jim lahko na kakšen način pomagamo? Kako in s čim? Pri takih vprašanjih se nam vselej nekaj zatakne. Obstajajo sicer razne organizacije po svetu, vendar vsega ne morejo storiti, revčki tam v Afriki pa lizem in vojne. Te tri stvari izvirajo že iz davnih časov. Tudi ne tako dolgo nazaj se srečujemo s podobnimi stvarmi. Nekaj desetletij nazaj je večina Slovencev govorila nemško, ker slovensko ni bilo dovoljeno. Še bolj se je to potujčevanje izrazilo med II. svetovno' vojno, ko je Hilter ukazal ponemčiti našo državo. V začetku je imel še nekaj uspeha, potem pa je propadel. Ljudje so se uprli in s tem pokazali-svojo ljubezen do domovine. Pokazali so, da jo res ljubijo in da je ne dajo nikomur, pokazali so, da jo ljubijo, ne samo z očmi ampak tudi s srcem. Mnogi so tudi za današnjo domovino darovali svoje življenje. Prostovoljno. Zanima me, kakšni so bili njihovi občutki, ko so se vrgli v smrt. Kakšne misli so jih obhajale, so jres hoteli umreti? V tistem besu, ko vidiš, kako tujec ropa tvojo domovino, v tistem trenutku sploh nič ne misliš. - Takoj veš, da moraš nekaj storiti, drugače te bo pekla vest. Tvoja dolžnost je, da umreš za svobodo in pri tem potegneš čimveč sovražnikov. Razmišljanje v takšnih stvareh je zelo naporno, če tega sam ne doživiš. Vseeno pa vem, da se je za svobodo, mir in domovino vredno boriti. „Malo miru ...", poje neka pevka. Lepa želja, skoraj neizpolnjiva. Trudimo se, da bomo dosegli mir po vsem svetu. S tem ne bomo ustregli Samo njej, ampak vsemu človeštvu. Matej Zakošek, 8a raz. OŠ Jurij Vega Moravče ZAKAJ LJUBIM SVOBODO, MIR IN DOMOVINO_ Zakaj ljubim? Ljubim zato, da sem tudi sama ljubljena. Zakaj ljubim svobodo? Svobodo ljubim zato, ker ni taborišč, ni sovražnikov in ni nasilne smrti. »Župan« Peter Primožič je ob koncu šolskega leta sprejel najboljše učence vseh oddelkov osnovnih šol domžalske občine in jih nagradil za pridnost, prizadevnost in učni uspeh. umirajo - umirajo zaradi pomanjkanje hrane, umirajo zato, ker so nemočni. Umirajo brez domovine. Žalostno. Še bolj pa je žalostno, da o usodi celotnega sveta odloča le peščica ljudi. Svečano izjavljajo -demokracija, svobodno odločanje, bratstvo ... Ve se uradno, večinoma uradno. En sam človek je že sposoben ustvariti vojno, ki bi pokončala vse živo na tem našem planetu. Ronald Reagan, na primer. Vsi vemo o sporih med ZDA in Libijo. Slišal sem pred kratkim; saj je že star in bo prej ali slej unrl, zato mu je pač vseeno, če pride do vojne ali ne. Veliko ljudi je v to prepričano, vendar si svoja mnenja rajši pridržijo zase, še zaradi varnosti. Kaj hočemo, to je naša demokratičnost in pravice preprostega ljudstva. Če se vrnemo nazaj, v preteklost, opazimo iste stvari. Zatiranje, kapita- Zakaj ljubim mir? Mir ljubim zato, ker ni sporov, policijskih ur in nihče mi ne more ničesar prepovedati. . Zakaj ljubim domovino? Domovino ljubim zato, ker sem v njej rojena, v njej živim, govorim njen jezik in uživam njene lepote. Nekoč naša domovina ni bila svobodna, naši dedje so si jo morali priboriti, zato da so jo lahko podarili nam. Mi ne razmišljamo, kaj pomenijo besede svoboda, mir, domovina. Te besede nam pridejo na misel, ko gremo s svojo družbo na večdnevni izlet in starši nimajo nič proti. Kadar nas starši pustijo in nas ne priganjajo k učenju, je to za nas mir. Domovina pa je za nas dežela polna bogastev in lepot. Vendar pa je svobodna domovina čisto nekaj drugega. Ni vojne, ni nesmiselnega prelivanja krvi in ni mučeniških smrti. Naši dedje so naredili veliko za našo svobodo, domovino in za naš mir. Zato je prav, da tudi mi nekaj prispevamo k temu, ker si vsak od nas želi miru in svobode. Če hočemo vse to imeti, moramo svoje spore reševati v miru in brez orožja. Z malo volje, se lahko vsak spor reši na tak način in mi ga moramo, ker hočemo in ljubimo svobodo, mir in domovino - JUGOSLAVIJO. Brinovec Nataša, 8a OŠ Venclja Perka, Domžale MOJA DOMOVINA VČERAJ, DANES IN JUTRI_ Moja domovina je SFR Jugoslavija, osnovana na .temeljih 2. zasedanja AVNOJ-a v Jajcu. Njen dolgoletni voditelj je bil velikan svoje dobe in borec za mir Josip Broz — Tito. Še posebej nam je naša domovina pri srcu, ker je svobodna. Skozi stoletja nas je vedno zatiral kakšen drug narod. Bili smo venomer pod tujo oblastjo, ki nam ni dajala možnosti napredka. Šele naši dedje so se uprli velikemu načrtnemu osvajalcu Hitlerju- Bili so težak boj, da lahko danes mi uživamo svobodo. Ne zavedamo se, kaj sploh je svoboda. Svoboda je nekaj lepega, enkratnega in nepojmljivega; skoraj pravljičnega. Zato ne vemo, kako nam je lepo, ko se lahko v svobodni domovini učimo, zabadamo, hodimo v gore, na morje ... Mladi smo popolnoma zadovoljni z našo socialistično državo. Predvsem tovariš TITO nas je vzpodbujal k novim in novim uspehom. Vendar pa smo danes še na premajhni ravni razvoja. ,J?oti nazaj za nas ni več. Pot nazaj je pot v počasno, toda v zanesljivo smrt. To je odhod v zgodovinsko pozabo. Mi pa hočemo biti generacija, ki odloča in ne samo posluša. Mi hočemo biti generacija znanja, nove tehnologije, fleksibilne in urbane ekonomije, mi hočemo biti generacija odprte kulture in socialne fantazije, generacija, ki ji je dopuščeno, da misli s svojo glavo in da te misli svobodno izraža, generacija, ki se ne in ne bo zadovoljevala z že doseženim skratka, mi hočemo biti generacija svobode in človeškega dostojanstva." To je v svojem govoru še posebno poudaril predsednik ZSMS Robert Černe, na še minulem kongresu ZSMS. Še posebej so mladi danes nezadovoljni, ker ne dobijo po končanem šolanju zaposlitve. Tudi to je nadloga naše svobode, napredne družbe. Vendar upam in vem, da nas bodo tisti borci, ki so nam podarili svobodo, tudi obranili nezaposlenost, s svojim preudarnim ravnanjem. Kako pa bo z neuvrščeno Jugoslavijo jutri, ne vemo. Vojne vzplamtevajo v svetu na vsakem koraku. Tam Iran, tam Libija in agresija ZDA, na drugem koncu še neumirjeni Filipini. Boj za prevlado bo svoboden jutri spremenil v jedrsko uničenje sveta. Zato mladi odločno protestiramo proti jedrskemu orožju in upamo, da bo Jugoslavija tudi jutri hodila po Titovi poti. Na koncu pa še tolikokrat izrečene besede: ..Zemlje nismo dobili v dar od svojih dedov, ampak smo jo dobili naposodo od svojih vnukov." Zato posvetimo več pozornosti onesnaževanju zraka, vodi, skratka okolju, da bodo tudi naši vnuki občudovali naše morje in naš ponos - Triglav. Peršolja Borut, 8b OŠ Venclja Perka Praznik PD Domžale — in vseh planincev Pokrovitelj DO Helios Domžale: Planinsko društvo Domžale je ob svojem prazniku skupno z meddruštvenim odborom planinskih društev ljubljanskega območja pripravilo vseslovenski planinski tabor na Veliki planini, kise ga je udeležila množica planincev; Slovenci smo pač narod ljubiteljev gora, ki se ziasfi tod, na Gorenjskem vsepovsod okoli nas pnejo v nebo. To je uvodoma poudaril v svojem govoru tudi predsednik SO Domžale Peter Primožič. Nato je nadaljeval: Naša naloga je predvsem, da lepoto hoje v gore prenesemo na svoje bližnje in na svoje otroke. Tudi mi smo te pobude prejeli iz naše zgodovine in to bližnje in bolj oddaljene. Za vse Slovence je odkrivanje našega gorskega sveta povezano z narodnim bojem v 18. in 19. stoletju in z oblikovanjem narodnostne zavesti. Gore so lile in so simbol narodove samobitnosti, pravice do lastnega jezika, slovstva, državnosti in suverenosti. Vse to se je v posebnih okoliščinah izrazilo in dokazalo v času narodnoosvobodilnega boja. Gore so dajale zatočišče naši vojski, bile so nezavzetne.Triglav je bil pO. DOMŽALE ^ABOR 86 K ^UKA PLAN^ in je ostal simbol slovenstva, vnesli smo ga v svoj grb. Planinstvo, hoja po teh strminah, skalah in tudi po urejenih visokogorskih in srednjegorskih poteh je za vsakega pravega planinca globoko osebno doživetje. Predstavlja preizkus telesnih in duševnih moči. Že v vrtcih izvajamo manjše organizirane pohode cicibanov. Sledijo pohodi učencev in mladine. Planinske izlete organizirajo sindikalne organizacije v organizacijah združenega dela. Lepi so družinski izleti v gore. Posebno lepi so spominski pohodi pozimi: na Stol, na Porezen, na Snežnik in podobno. Prevzame te volja udelžencev, njihova vztrajnost, samoorganiziranost in tudi materialni samoprispevek, če temu lahko tako rečem. Vsak si vso opremo in prehrano zagotovi sam. Res imajo organizatorji še vedno dovolj dela in stroškov, vendar so te množične prireditve izvedene z bistveno manjšo drabeno pomočjo kot druge podobne prireditve telesnokulturnega ali kulturnega značaja. Skupno in prostovoljno delo je bilo planincem že nekdaj lastno. Le tako lahko razložimo oskrbovane poti, koče in zavetišča. Vse to je zraslo iz prostovoljnega dela pravih planincev in z gospodarskim ravnanjem s sredstvi in denarjem. Obnove in novogradnje planinskih domov so v zadnjih letih dobile nov zagon in to tudi v Kamniških planinah. Ob tem je treba omeniti velike uspehe naših alpinistov v domačih in tujih gorstvih. Tudi v naši občini in v naši regiji ne zaostajamo za jugoslovanskimi in svetovnimi dosežki. Zahvaliti se želimo članom Gorske reševalne službe za njihovo pripravljenost, usposobljenost in akcije, ki jih izvajajo v primeru nesreče v gorah. Ob vseh gospodarskih, družbenih in drugih dosežkih se vse bolj zavedamo, da smo pri varstvu okolja premalo učinkoviti. V pomoč nam je naraščajoča državljanska zavest o enotnosti našega delovnega in bivalnega okolja. Življenjska nuja sedanjega trenutka je 4a v organizacijah združenega dela ter skupščinskih in družbenopolitičnih organih to spoznanje spremenimo v dejanja, ki bodo podprta s strokovnimi in materialnimi rešitvami. Na področju ohranjanja tradicij narodnoosvobodilne vojne se je tudi izven občine uveljavila Pot spominov in tovarištva naše občine. Ta pot vodi skozi partizanske kraje, od spomenika do spomenika. Večina pohodnikov je prav na ta način podrobneje spoznala svojo ožjo domovino oziroma občino. Veliko udeležencev pa pride tudi iz drugih republik. Vsi pa to pot označujejo kot eno najlepših in najbolje vzdrževanih spominskih poti. Ob jubileju PD Domžale velja sevedi podčrtati veliko delo, ki je bilo prostovoljno opravljeno v preteklih štirih desetletjih. To delo, ljubezen do narave, prispevek, ki so ga delavci PD Domžale dali k vzgoji mnogih generacij naših občanov ter vse drugo postavlja to društvo med tiste družbene in interesne organizacije, ki si zaslužijo vse širšo družbeno podporo, to t pa jo imajo. To podporo je pomenil navsezadnje velik odziv planincev, občutno doživetje petja oktet bratov Pirnat ter celotna prireditev na Veliki planini. Le ta je bila izjemno lepo prizorišče lepega planinskega praznovanja. M.B. s K« «« •» S OPRAV/ČILO V zadnji številki Občinskega poročevalca so iz tehničnih razlogov pomotoma izpadle med sofinancerji 18. športnih iger osnovnih šol s prilagojenim programom tele delovne organizacije oz. društvo: LJUBLJANSKA BANKA - BANKA DOMŽALE SMELT LJUBLJANA INTERTRADE LJUBLJANA DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM DOM-ŽALE-KAMNIK. Organizatorjem in prizadetim delovnim organizacijam se opravičujemo. Uredništvo 5 \ 10 let delovanja družbenega pravobranilca samoupravljanja: Varstvo delavčevih pravic in zaščita družbenih interesov Nagrajenci ob skupščini kluba samoupravljalcev 10 let delovanja Kluba samoupravljalcev Slavnostna skupščina ob dnevuy samoupravljalcev v petek, 27. junija. Slavnostni govornik Matija Blejc, predsednik OS ZSS Dpmžale je poudaril velik pomen delovanja kluba in njegove uspehe v desetletnem delovanju. Sprejeto je bilo poročilo o delu v preteklem obdobju in delovni načrt za naslednje obdobje. Novi predsednik Skupščine Kluba samoupravljalcev je postal Feliks Vodan. Vsako leto se ob dnevu samoupravljalcev na slavnostni seji zberejo člani skupščine Kluba samoupravljalcev občine Domžale. Letos je bilo to srečanje še posebej slovesno, saj je klub praznoval 10-letnico svojega obstoja. Zbranim delegatom skupščine Kluba samoupravljalcev ter številnim gostom je spregovoril Matija Blejc, predsednik OS ZSS Domžale, ki je orisal zgodovino obstoja Kluba samoupravljalcev Domžale. Idejo za ustanavljanje je dal 8. kongres ZSS, ki mu je tudi poveril naloge. Glavna dolžnost" je usposabljati delegata za uspešno delo; tako je bila kmalu ustanovljena šola samoupravljanja, kasneje pa še druge oblike. Tako je danes, kot je poudaril tov. Blejc, delovanje kluba zelo pestro in skoraj ga ni delegata, ki se ne bi udeležil katere od bogatih oblik njegovega dela, In prav je tako, kajti le usposobljeni bomo lahko premagali sedanje stanje, je dejal na koncu predsednik domžalskega sindikata. Potem so podelili petim prizadevnim delavcem, ki so veliko prispevali na področju samoupravljanja ter njegovega razvijanja in utrjevanja, priznanja: Listino s plaketo Josip Broz Tito - 35 let samoupravljanja in pokale udeležencem tekmovanja kovinarjev občine Domžale. Skupščina Kluba samoupravljalcev je na svoji seji tudi ocenila svoje preteklo delo.in si začrtala naloge za naprej. Spregovorili so tudi o najbolj perečih problemih, ki tarejo delovanje kluba. Poudarili so, da bo potrebna večja angažiranost DPO pri kadrovanju delegatov ter boljše vrednotenje izobraževanja in njegovih učinkov. Poseben problem predstavlja tudi osip na nekaterih, morda celo najvažnejših oblikah izobraževanja. Zmanjkuje tudi finančnih sredstev in denarja za nakup literature. Predavatelji so izrazili tudi željo, da bi se morali večkrat srečati in izmenjati izkušnje ter se pogovoriti o aktualnih problemih. Kot je dejal Vukašin Lutovac v imenu Skupnosti klubov Samoupravljalcev Slovenije, pa je kljub nekaterim težavam delo našega kluba treba oceniti kot zelo uspešno, saj je to eden najaktivnejših in najuspešnejših klubov v Jugoslaviji To potrjujejo tudi podatki: v preteklem obdobju so izvedli skupno 53 oblik v 82 študijskih srečanjih, v katere je bilo vključenih 2158 udeležencev. Poleg šole samoupravljanja, ki se je je lani udeležilo 129 udeležencev, so pripravili še številne razgovore, predavanja, seminarje, javne tribune in okrogle mize ter vodili akcijske posvete. Skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami so pripravili razgovore o kongresnih dokumentih, razprave o kritični analizi, o gospodarski in politični situaciji v občini in širše. Zlasti pomembna pa so bila usposabljanja novoizvoljenih delegatov za skupščine SIS in DPS. Delovni načrt za delo v prihodnjem obdobju poudarja zlasti razvijanje novih oblik, in metod dela ter čimveč pogovorov o najaktualnejših vprašanjih v naši družbi. Prav tako si bo tudi prizadeval izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v OZD, v okviru i katerega bo spodbujal izobraževanje ob delu in iz dela. Klub bo tesno sodeloval z DPO, OZD ter razvijal vse oblike, ki bodo pomagale delavce in delegate čim bolj usposobiti ter jih tudi motivirati za boljše delo. Samo tako usposobljeni bodo lahko delavci in delovni ljudje po delegatskih poteh odločneje uveljavljali delavsko razredni vpliv pri odločanju o pogojih in rezultatih dela, so zapisali v svojih usmeritvah. Na koncu so razrešili dosedanjega predsednika Štefana Markoviča in za novega predsednika skupščine Kluba samoupravljalcev izvolili Feliksa Vodlana. ZOC Bron na republiškem tekmovanju Ekipa Srednje kovinarske in usnjarske šole, ki je v Kočevju zastopala našo občino na republiškem tekmovanju Mladina in SLO, seje odlično odrezala- Pokazala je, da zna zelo dobro streljati, določati višinske razlike in razdalje na terenu, razstaviti in poznati borbene lastnosti puške M48, sestavljati in zakopavati mine, metati ročne bombe, se gibati v naravi s karto in kompasom, nuditi prvo pomoč in prepoz- navati ter razlikovati zdravilne rastline. Učenci so dali vse od sebe in si kljub napaki v navodilih (zato so zašli) priborili tretje mesto in za seboj pustili preko 50 ekip, med njimi tudi moštva šol, ki imajo takšna znanja v svojih učnih načrtih. Tekmovalce Kvasa, Nahtigala, Paternostra, Rota in Špenka ter Zlatnarja je pripravljal mentor Boris Požek. Igor Lipovšek Lenasi V teh dneh je minilo 10 let, odkar smo v Domžalah organizirali dejavnost Družbenega pravobranilca samoupravljanja. V teh 10 letih je bilo opravljeno veliko delo: tako v količinskem, kot tudi vsebinskem smislu t.j. v varstvu delavčevih pravic in zaščiti družbenih interesov. V maju 1986 je nastopila delo Družbenega pravobranilca samoupravljanja Marija Pukl, ki je bila donedavna kot član Predsedstva RS Zveze sindikatov Slovenije zadolžena za delo in življenjske razmere delavcev. Tov. Marija Pukl je v naši občini doslej že opravljala dela vodje kadrovske službe v Heliosu, en mandat pa je opravljala tudi delo sekretarke Občinskega sveta ZSS Domžale. Pogovor z njo je stekel o vseh najpomembnejših vprašanjih, ki zadevajo tako varstvo delavca, njegovih pravic, kot tudi zaščito različno ogroženih interesov širše družbene skupnosti. Tu so odgovori tov. Puklove na vprašanja odgovornega urednika Matjaža Brojana: Iz česa je izšla potreba po ustanovitvi Družbenega pravobranilca samoupravljanja Domžale? Ideja je bila v tem, da bi bilo pri razreševanju konfliktnih situacij samoupravnih odnosov in varovanja družbene lastnine smotrno vpeljati popolnoma samostojen organ družbenepolitične skupnosti, ki bi z vsemi potrebnimi pooblastili posredoval pri razreševanju tistih primerov, ki jih v OZD ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih niso sposobni razrešiti, ali pa nanje nihče ne opozori. Družbeni pravobranilec samoupravljanja v praksi nastopi takrat, kadar drugi dejavniki ne uresničijo svoje funkcije. Kaj in koga brani Družbeni pravobranilec samoupravljanja? Družbeni pravobranilec samoupravljanja •je po ustavi in zakonu dolžan varovati družbeno lastnino in samoupravne pravice, in to posamezne in širše družbene. Pri opravljanju svoje funkcije, pri razreševanju zadev, neposredno deluje v združenem delu. Kakšna je narava dela Družbenega pravobranilca samoupravljanja in kakšne so metode? Vloga tega organa se od drugih organov, ki se vključujejo v varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine razlikuje v tem, da le-ta deluje preventivno. Za takšno delovanje pa je nujno, da ima dovolj široka pooblastila, ustrezne metode in način dela ter, da razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, ki so mu za učinkovito in uspešno delo potrebne. Pri svojem delu se Družbeni pravobra-. nilec samoupravljanja sooča s primeri, da v OZD ni ustrezne pripravljenosti, da sb odpori, nerazumevanje, pogosto tudi nestrokovnost in podcenjevanje posameznih zakonov z izgovorom, da so nerealni. Zato je delo Družbenega pravobranilca samoupravljanja zahtevno, saj se od njega pričakuje, da poleg dajanja pobud in opozoril, neposredno pomaga OZD z možnimi konkretnimi rešitvami. Preseči bi morali tudi miselnost, da je nesprejemljivo „nositi lastne probleme na organe izven OZD", saj kot sem že omenila, je delo Družbenega pravobranilca svetovalno in preventivno, in kot tako lahko le prispeva k rešitvi v pravem času. Navdušujem sev za takšno metodo sodelovanja, ki omogoča sprotno zaznavanje in razreševanje problemov. Zato menim, da je obravnava letnega poročila o delu Družbenega pravobranilca samoupravljanja na zborih občinske skupščine postala zgolj formalnost. Sodelovanje in uspešno reševanje raznih vprašanj si predstavljam s sprotno izmenjavo mnenj, kajti le takšno delo je lahko učinkovito. Samostojnost in preventivnost delovanja Družbenega pravobranilca samoupralvjanja bi morali izkoristiti zlasti predsedniki, in člani samoupravnih organov ter sindikata v OZD. Kakšna sredstva ima na voljo Družbeni pravobranilec samoupravljanja za izvajanje svoje funkcije? V primeru kršenja samoupravnih pravic ali ogroženja družbene lastnine ima družbeni pravobranilec samoupravljanja pravico in dolžnost, da na to opozori ustrezno organizacijo in predlaga razrešitev. Družbeni pravobranilec samoupravljanja zahteva sklic organov upravljanja ali zbora delavcev zaradi proučitve nekega vprašanja, če njegova zahteva ni realizirana, sme sam sklicati sejo- Družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko predlaga skupščini občine uporabo z ustavo in zakonom predvidene ukrepe, če so v OZD nastale motnje v samoupravnih odnosih, razveljavitev, odpravo sklepa ali drugega akta v OZD, drugi samoupravni organizaciji in skupnosti. Družbeni pravobranilec lahko začne postopek pred ustavnim sodiščem in sodiščem združenega dela. Marija Pukl Zaradi izvajanja svoje funkcije ima pravico vpogleda v dejavnost OZD, drugih samoupravnih organov in skupnosti, od njih lahko zahteva samoupravne splošne akte, podatke in obvestila. Je. bilo v Domžalah doslej že dosti primerov, ko je Družbeni pravobranilec samoupravljanja uveljavljal svojo vlogo zaradi kratenja samoupravnih pravic? Družbeni pravobranilec samoupravljanja se je v svojem 10-letnem delovanju nedvomno uveljavil, to potrjuje tako obseg, kot tudi vsebina zadev, v katere se je vključeval. Potrditev aktivnosti in pravilnosti delovanja pa se najbolje kaže v načinu in posledicah razrešitve problemov. Kolikšna je pomoč drugih subjektov; gre le za načelno, ali tudi dejansko podporo delu Družbenega pravobranilca samoupravljanja? Sodelovanje z organi skupščine občine, službe družbenega knjigovodstva in pravosodnimi organi je dobro. Uspešno je skupno razreševanje konfliktnih in drugih situacij z družbenopolitičnimi organizacijami , še zlasti s sindikatom. Za uspešno delovanje pa je pomembno predvsem sodelovanje z organizacijami združenega dela, vendar ne tedaj, ko se problem toliko zaostri, da ni poti za samoupravno razrešitev in je edina pot le sodišče, temveč v njegovi začetni fazi. Po nasjfete prihajajo delavci, če menijo, da so kratene njihove pravice. Veliko manjše pa je število tistih, ki bi se angažirali v imenu samoupravnih organov, na primer: predsednik delavskega sveta bi lahko prišel po nasvet, kako naj v določenem primeru usmerja in vodi obravnavo na delavskem svetu. Vendar je takih primerov zelo malo. Po tem je mogoče sklepati, ali da zlasti delavci želijo preventivno delovati, ali da se čutijo nezaščiteni, ali pa, da smo še vedno na taki stopnji razvoja družbene zavesti, da nas ne glede na to, da gospodarimo z družbeno lastnino, zanimajo predvsem naše individualne pravice. Največ podpore bi moral Družbeni pravobranilec samoupravljanja imeti v zborih občinske skupščine, kadar gre za pomembnejše zadeve širšega pomena, v samoupravnih organih v OZD pa tedaj, ko razrešuje probleme znotraj posameznega kolektiva. Nedvomno pa je pomembna tudi podpora družbenopolitičnih organizacij. Kako bi s podporo, se bo izkazalo v nadaljnjem delu, saj tako jaz kot zbori skupščine in njihovi organi, začenjamo istočasno novo mandatno obdobje. Prišli ste iz Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in ste strokovnjak za področje delovnih in življenjskih razmer delavcev. Kaj se na tem področju kaže v naši občini? Enake zakonitosti razvoja in posledice tega kot so značilne za večji del slovenskih občin veljajo tudi za našo občino. Socialne razlike se nenehno povečujejo, obremenitve gospodarstva za zadovoljevanj«, skupnih potreb (zdravstvo, pokojninsko varstvo, ipd.) se povečujejo, delovne razmere se iz zdravstvenega vidika slabšajo. Družbena klima se ne razvija dovolj v smeri, da je za večji OD in boljši standard potrebno več ustvariti v lastni OZD, ne pa zahtevati dvig osebnega dohodka, ker je to storila sosednja tovarna. Povedano potrjuje sedanji razvoj dogodkov delitve OD. Prav sedaj teče akcija usklajevanja rasti OD z dohodkom v skladu z letošnjo resolucijo in v kolikor izpolnjevanja resolucije ne bo, bomo družbeni pravobranilci samoupravljanja prisiljeni poseči po najostrejših ukrepih. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, daje premalo časa in čedalje manj volje za rezreševanje raznih vprašanj po samoupravni poti. Pričakovati bi bilo, da bo število razrešenih konfliktov izven samoupravnih organov upadalo premosorazmerno z leti uveljavljanja samoupravnih odnosov. V naši občini se kaže drugačno hotenje, v lanskem letu je za 20% poraslo število zadev, ki jih je obravnaval Družbeni pravobranilec samoupravljanja. Socialna varnost in samoupravna ogroženost, ali gresta z roko v roki? Temeljna pravica vsakega delavca v našem samoupravnem sistemu je razpolaganje in gospodarjenje z družbeno lastnino. Če mu je ta pravica odvzeta, je dolgoročno pod vprašanjem tudi njegova socialna varnost. Ob tem je bistveno vprašanje, kdo in kam usmerja presežno vrednost, ki sojo ustvarili delavci s svojim delom. Menim, da tako kot sta v tesni medsebojni soodvisno-' sti ekonomska in socialna varnost, tako sta v povezavi tudi samoupravna in socialna varnost ali ogroženost. Slej ali prej samoupravna ogroženost poraja socialno ogroženost. Kratkoročno gledano pa ta medsebojna vzročno-posledična vez ni tako očitna, rekla bi, da je celo obratna. Danes se zaradi večje socialne ogroženosti povečuje odzivnost in pozornost delavcev do vprašanj samoupravne ogroženosti. Ali je v naših kolektivih zadosti poskrbljeno za osveščanje delavcev in pravno pomoč? Vse večje organizacije združenega dela imajo sorazmerno dobro zasedene pravne službe, velik problem pa so manjši kolektivi, dislocirane enote. Menim, da bi morali zagotoviti pravno pomoč v občini in to zaradi tistih, ki tega sami niso sposobni organizirati, ali pa bi bilo zanje to neracionalno in tudi za to, ker ni nujno, da je razumevanje in videnje nekega problema samo iz enega zornega kota, kot je vpetosti v lastni kolektiv, vedno pravo. Očitno je tudi, da delavci lastnim pravnim službam ne zaupajo dovolj. Ker za pravna vprašanja z družbeno ekonomskih in samoupravnih odnosov ni organizirane pravne pomoči, po svojem bistvu pa so predmet dela službe pravne pomoči, jih sedaj razrešuje Družbeni pravobranilec samoupravljanja. 40 Iz zadev na sodišču združenega dela je moč razbrati, kako množični so primeri ogrožanja samoupravnih pravic. Ali gre za ogrožanje s strani vodilnih struktur, družbenopolitičnih organizacij ali od nformalnih skupin? Nosilci ogrožanja samoupravnih pravic se najpogosteje pojavljajo delavski sveti, izvršilni organi delavskih svetov, sledijo poslovodni in vodilni delavci, delavci in drugi. Na katerih področjih so delavci najpogosteje ogroženi? Delavci mislijo, da so jim večkrat kratene samoupravne pravice s področja delovnih razmerij, zato tudi v teh primerih iščejo zaščito. Statistika to potrjuje, saj je v preteklem letu Družbeni pravobranilec samoupravljanja Domžale obravnaval 229 tovrstnih zadev; od tega jih je največ s področja osebnih dohodkov, sledi prenehanje delovnega razmerja, disciplinski postopki, razporejanje na druga dela in naloge, stanovanjska razmerja, ipd. Kršitve samoupravnih pravic, še posebej posamičnih, se običajno hitro ugotovijo- Te kršitve delavci hitro ugotovijo in tudi reagirajo za zaščito. Razmere v zvezi s kršitvami skupnih samoupravnih pravic (skozi družbenoekonomske odnose pri upravljanju, gospodarjenju in razpolaganju z dohodkom) se težje ugotavljajo, pa tudi delovni ljudje jih še ne doživljajo in ne občutijo tako hitro in zato tudi ne reagirajo. Prav zato bi se morali delagati zborov občinske skupščine in samoupravni organi v QZD zavzeti za zagotovitev takih pogojev za delo Družbenega pravobranilca samoupravljanja, da bi ne varoval le posamične, temveč zlasti širše družbene interese varovanja družbene lastnine in samoupravnih družbeno ekonomskih odno- Občni zbor Društva za varstvo okolja Ni vzrokov za optimizem ^Pričakovati je bilo, da bo Černobilska katastrofa naredila ljudi bolj zaskrbljene in se bodo v večjem številu udeležili občnega zbora. Res, da je zbor potekal v junijskem času, kar je neobičajno za takšna srečanja društev, toda komaj dobra poldruga stotina članov (od tristo) in nekaj obiskovalcev ter gostov lahko kaže samo dvoje: ali je človek res tista najbolj brezbrižna žival, ki biva le od danes do jutri in ga včerajšnja groza danes sploh ne gane več ali pa ljudje vedo, da organizirani v društvu (še) ne morejo vplivati na poglavitne odločitve v družbi. Pred začetkom zbora je FKK Mavrica prikazal film o uničevanju narave. Po izteku zadnjih taktov žalostinke za gozdom je besedo 6 prevzel Vekoslav Janežič, predsednik društva. V svojem izčrpnem referatu je podrobno preučil vzroke za mačehovski odnos do narave. S konkret- i 1 ^ Drugi zbor LB Banke Domžale: Kakovost je v delu, ne v velikosti... i —- Pred dnevi (točneje 23. junija 1986) so se v prostorih delovne organizacije Induplati Jarše zbrali delegati. LB Banke Domžale in pregledali dinamične podatke o poslovanju banke, gospodarjenju s sredstvi in ocenili pogoje ter perspektivo bančnega dela s stališča pogojev in organiziranosti bančništva v prihodnje. Kaj so pokazali predočeni podatki? V banki so načrtovali porast sredstev (naložb) v letu 1986 za 10.189 milijonov dinarjev. Do konca maja je znašal porast sredstev že 59 odstotkov od celotnega plana. To je eden od podatkov, ki ilustrirajo delo banke. Drugi tak podatek pa je ta, ki govori o sredstvih vezave dolgoročnih depozitov, ki so jih članice vezale v rraju. Sredstva uporabnikov družbenih sredstev so se do konca maja povečala za 10 novih milijard dinarjev ali za tretjino. Pomembno je, da so se povečala dolgoročna sredstva kar za 779 milijonov dinarjev, kratkoročna pa za 292 milijonov dinarjev. To je le nekaj številk oz. numeričnih podatkov o uspešnem bančnem delu temeljne banke Domžale, sicer pa so delegati obilo časa posvetili razgovoru o prihodnjem statusu LB Banke Domžale. Gre namreč za to, kateri kriteriji naj obveljajo pri presoji, ali naj banka ostane temeljna in katera ne. Zagotovo so pomembnejši ekonomski kriteriji, pozitivne bančne reference, ki izhajajo iz uspešnega poslovanja, kot pa cenzus obsega bančnega dela. Le kakovost bančnega ravnanja z denarjem uporabnikov družbenih sredstev bi moral biti odločilni dejavnik pri presoji oz. odločanju o statusu posameznih bank. Nikjer ni rečeno, da je velika banka — dobra banka, manjša pa slaba. Delegati na 2. seji zbora LB Banke Domžale so se v celoti izrekli za to, da banka v Domžalah ostane temeljna. Minulo obdobje, delo z roko v roki z združenim delom in skupno razreševanje perečih problemov govorita temu stališču v prid, saj zahvaljujoč tudi LB Banki Domžale položaj našega gospodarstva danes ni slabši. Na zboru so izrekli prepričanje, da bodo tudi delegati zbora združenega dela SO Domžale, ki bodo prav tako spregovorili o teh zadevah — menili enako. Tesna je namreč prepletenost dela in interesov tistih, ki so ustanovili banko in tudi same banke v skupnem hotenju uspešno premoščati aktualne probleme. To se v našem primeru tudi opravlja. w M.Brojan i i i i i Dr. Vekoslav Janežič, dosedanji predsednik društva za varstvo okolja Domžale—Kamnik. nimi podatki je utemeljeval svojo sodbo, da je onesnaževanje okolja glavni družbeni problem, krivec zanj pa birokratski odnos do ljudi. Najpomembnejši vzroki za onesnaženo okolje so prav gotovo: nemo-rala oblasti; prepoveličevana, predimenzionirana, monopolna in energetsko potratna industrija; sfriziranost investicijskih programov; sprenevedanje oblasti, ki ljudi ne obvešča pravočasno in natančno („zaradi panike" raje manj kot več, čeprav se panika v resnici pojavlja ravno zato, ker našemu javnemu informiranju ljudje ne verjamejo več); ločeno obravnavanje tehnoloških, ekonomskih, socialnih, prostorskih in zdravstvenih problemov, čeprav bi jih morali enotno; materialna, organizacijska, moralna, psihološka in politična nepripravljenost ob nesrečah (reakcija na Černobil pri nas to potrjuje); o strateških stvareh odločajo ljudje s pomanjkljivim znanjem (pri tem si je pomagal z mislijo iz časopisa Komunist, ki pravi, da imamo v Jugoslaviji nadpovrečne probleme, ki jih rešujemo s(pod) povprečnimi kadri). Za" konec je tovariš Janežič utemeljeno dokazal, da jedrske elektrarne tudi z ozkega gospodarskega pogleda niso ekonomi čne. Tovariš Lojze Jagodic, predsednik izvršnega odbora, je opisal delo in težave društva ter društvenih komisij. Lotil se je perečih problemov, ki jih imamo v obeh občinah, zahteval ostrejšo kaznovalno politiko in opozoril na namige,, da se društvo predstav lja kot zaviralca „našega" razvoja, če ima pripombe na načrte. Po obeh referatih je stekla živahna razprava v kateri so udeleženci nizali nepravilnosti in ekološke težave, manjkali pa niso tudi pozdravi tabornikov, KS Mengeš, SZDL obeh občin, Društva za varstvo okolja Škofja Loka in predsednika Zveze društev za varstvo okolja Slovenije, akademika Staneta Krašovca. Na koncu so se s skromnimi besedami in gromkim aplavzom zahvalili tovarišema Jagodicu in Jane-žiču za obilo dela, ki sta ga vložila v društvo. Izvoljen je bil tudi nov izvršni odbor; za predsednika je bil izbran tovariš Kajdiž s Pšate, za predsednico izvršnega odbora pa tovarišica Štiftar-jeva iz Mengša. Igor Lipovšek Lenasi :::> Globoko v gozdu so vojna leta pozabila letalsko bombo... Nenavaden dogodek V vasi Seli blizu Zaloga je danes 55-letni občan Danilo Cerar med drugo svetovno vojno kot fantič v letu 1944 videl, kako je eno izmed zavezniških letal v preletu odvrglo bombo, ki se ni razletela, pač pa se je zarila globoko v gozdno zemljo. Zapomnil si je tudi mesto, kamor je padla. Dolga desetletja je počivala, globoko v zemlji, kake tri metre globoko. Za njeno navzočnost komaj nekaj deset metrov od najbližjih hiš so domačini vedeli, zadnja leta so zanjo zvedeli tudi na Sekretariatu za SLO in DS, občinskem štabu CZ, Komunalnem podjetju, ki je uredio del ceste. Pred dnevi pa so bombo (cca 500 kg je tehtala) najprej izkopali, kasneje pa odpeljali na poseben poligon na Primorsko strokovnjaki za eksploziv Zaščitne enote milice. Obiskali smo jih ob njihovem zahtevnem In nevarnem delu in tam napravili nekaj posnetkov. Strokovnjaki zaščitne enote milice so ji bili hitro kos in so jo spravili tja, koder ne bo več nevarna. Praznovanje 80-letnice GD Trzin Sobota, 21. junija in nedelja, 22. junija sta bila za trzinske gasilce pomembna dneva. Z veliko prizadevnostjo so pripravili celo vrsto prireditev, ki so jih sklenili s svečano proslavo 80-letnice v trzinskem kamnolomu. Sobotna mokra vaja gasilcev GD Trzin je pokazala dobro tehnično opremljenost, ki so jo izpopolnjevali vse od leta 1908, ko so kupili prvi voz, nato. tri črpalke, gasilski kombi ter ob tem večkrat preuredili gasilski dom. Vaja je pokazala, da je gasilsko-tehnična usposobljenost trzinskih gasilcev dobra, da lahko v vsakem trenutku uspešno pristopijo k gašenju ali drugim oblikam reševanja. ^Nedeljska popoldanska prireditev se je začela s svečano povorko po trzinskih ulicah do kamnoloma, kjer so pripravili veliko slavnostno prireditev. Na njej sta spregovorila Marjan Lenarčič kot predstavnik sopokrovitelja SlS-a za varstvo pred poža-om in v imenu občinske gasilske zveze tov. Marjan Slatnar. Opredelila sta mesto in vlogo krajevnega gasilskega društva nasploh, še posebej pa vlogo trzinskega gasilskega društva v zahtevnih pogojih varovanja zasebnega in družbenega premoženja. Historičen pregled dela je podal predsednik in neutrudni organizator vseh prireditev Janez Štebe. Govoril je tako o začetkih kot tudi medvojni in povojni organiziranosti ter seveda o časih, ki so še blizu in v katerih so si z adaptacijo doma trzinski gasilci zelo izboljšali pogoje svojega dela. Sledil je kulturni spored, ki ga je pripravilo domače trzinsko kulturno umetniško društvo Franc Kotar in mengeška godba, prijazno glasbo za razvedrilo pa so prispevali muzikanti Tineta Stareta. B. Na sobotni mokri vaji v Trzinu. Svečana povorka ob 80-letniri gasilstva v Trzinu se je razvila vse do Na prizorišču prireditve so med drugim razvili prapor GD Trzin Kum kamnoloma, koder je bila svečana prireditev. in kumica sta bila zakonca Krizman iz Trzina. 1 I ! Cesta je zaobjela hišo... Hiša, ki je razlog čudni cestni zanki. Brez končne odločitve ste začeli kopati za cesto. Mi smo se pogajali oz. prosili, da se umaknete od našega okolja v večji meri. Če že morate graditi cesto, kar nam odvzemate življenjski prostor in onemogočate normalno bivanje v takem okolju — varnost — hrup — zgubljena vrednost stanovanja, nam morate dati večji prostor. Čeprav sem bila na vseh sestankih, sem opazila, da ste urejali bolj z Andrejem Kepicom. Da ne bi izgubil preveč zemlje. Ni mi jasno oz. pošteno, da je on dobil v zameno novo parcelo, a se še vedno pogaja za vsak meter zemlje in nam ne dovoli. Ko je bil tov. Vrhovec pri odmeri zemljišča, sem bila proti taki odločitvi oz. odmeri. Zahtevam, da se umaknete še za 2 m po vsej dolžini na južni strani naše hiše oz. vrta. Na vzhodni strani naše hiše pa niti ni potrebno, da se odmikate. Brat Tomaž se je največ prigovarjal z vami, saj mene niti vprašali niso, kaj želim. Njemu sem naročila, naj ne odstopi od določene odmere, kar smo se zmenili (15 metrov stran od vrtne ograje). Pa bratu Stanetu ste kaj uredili? Pa odškodnina za del njive, ki ste jo uničili! Ali za naše razmere, v katerih naj bi živeli! Že na sestanku sem vam povedala, da ste nam za ceste že veliko zemlje vzeli. Nekoč smo imeli velik vrt pred hišo, zdaj pa nam teče cesta in pločnik. Obkroženi smo z vseh strani s cestami, živeli bomo na „otoku". Zato ne pustimo nadaljevali izgradnjo ceste na južni strani, dokler name ne ugodite normalne pogoje (če so to sploh še pravi pogoji za življenje)! Ana Kolenc P.S.: Uredniški odbor je na svoji seji dne 23. junija 1986 sklenil, da zgornji prispevek objavimo, ker menimo, da je zadeva resnično pereča. Istočasno pa pričakujemo odgovor pristojnih organov oz. služb, kar bomo objavili v eni prihodnjih številk. ! Mlado ogledalo Ob koncu šolskega leta 1985/86 je izšla 16. številka glasila učencev Osnovne šole Vencelj Perko MLADO OGLEDALO, katerega prve strani so namenjene pesmi m in proznim sestavkom o domovini, svobodi, miru. Kar v nekaj sestavkih pa učenci predstavijo tudi občino, v kateri živijo na reči je potrebno, da bi bili nekateri že kar lahko vodiči po svojem rojstnem mestu. Svoj odmev v glasilu doživlja tudi černobilska katastrofa, na katero se vsebinsko navezujejo tudi sestavki učencev 8. razredov, v katerih razlagajo svoje poglede na atomski vek, na gibanje neuvrščenosti na stanje v svetu, v katerem ni miru za vse, zato njihov klic: PROSIM, DAJTE MIR VSEM OTROKOM SVETA!!! Svojo stran je dobil tudi Primož Trubar, katerega 400-letnico smrti obeležujemo v vsej naši domovini, dopisniki pa nas z nekaj članki in pesmimi opozarjajo tudi na DAN MLADOSTI. Seveda brez prispevkov s področja kulture tudi tokrat ne gre, zelo zanimiva pa so tudi razmišljanja osnovnošolcev v vsakdanjih dogodkih, bralec se bo prisrčno nasmejal ob objavljenih anekdotah. Glasilo je pestro, zanimivo in odsev življenja na osnovni šoli Venclja Perka. V.V. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST Občine Domžale Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu objavlja PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA 12. JAVNEGA NATEČAJA Na osnovi 30. in 31. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev družbenih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost (Ur. vestnik občine Domžale št. 8/82) Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale objavlja prioritetni vrstni red upravičencev 12. javnega natečaja za pridobitev stanovanjske pravice o>f družbenih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi za solidarnost, objavljenega v Občinskem poročevalcu št.5 z dne 1.4.1986. Po objavi osnutka prednostne liste ter končani 15-dnevni javni razpravi, je Zbor uporabnikov Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale na svoji 2. skupni seji dne 27.6.1986 potrdil prednostni vrstni red prosilcev za solidarnostna stanovanja 12. javnega natečaja. Vsi, ki bodo prejeli ključe solidarnostnih stanovanj, bodo morali predhodno plačati lastno udeležbo, ta pa bo odvisna od vrednosti stanovanja in višine osebnega dohodka na člana gospodinjstva. Seznam prosilcev za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi za solidarnost po preverjenih točkah, katerih vloge so prispele na 12. javni natečaj: Zap. štev. vrsta vloge Socialni primeri Upokojenci 1. Kompletne vloge prispele v roku 73 2. Ne izpolnjujejo razpisnih pogojev 5 3. Nekompletna vloga prispela po roku 1 1 SKUPAJ: 79 OBČANI Z NIŽJIMI DOHODKI: Prioritetna lista kompletnih in v preverjenem številu točk, ki so prispele na roku oddanih vlog po 12. javni natečaj: 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. Zap. štev. Priimek in ime, naslov Stev. točk St.druž. članov 43. 1. Andolšek Stanislav 70 3 SCT.TOZD 44. Prilesje 2, Balgovica Mehanika, Lj. 45. 2. Alič Razija Savska 52, Domžale 69 4 Vrplet Domžale 46. 3. Ojstršek Tatjana Tiskarna T.Tomšič Ljubljanska 15 .Domžale 68 3 Ljubljana 47. 4. Golavšek Vida Šraj Marinka, Zagorica pri Rovah 2,Radomlje 67 3 Radomlje 48. 5. Smrkolj Marija Hrastnik 11, Moravče 67 1 Tosama Domžale 49. 6. Vukovič Jožica Negastrn 13, Moravče 67 4 Mojca Lukovica 50. 7. Stirn Mojca Grajska 2, Mengeš 66 2 Tosama Domžale 51. 8. Gavrič Štefanija Bistriška 1, Radomlje 65 3 Slovenijales Radomlje 9. Bračič Vladimir Repovž Bojan, 52. Toneta Tomšiča 1, Domžale 64 1 Domžale 10. Zalokar Sonja 53. Sejmiška 34, Domžale 64 4 UKC Ljubljana 11. Stare Igor 54. Turnše 35, Dob 64 3 LB - Banka Domžale 12. Avdič Nazif 55. Jarčeva 13, Domžale 63 3 Napredek Domžale Jerebic Romana Mercator Gubčeva 4,Vir.Domžale 63 3 Ljubljana Koter Vera Gorjuša 5, Dob 62 3 Napredek Domžale Kovač Milena C.padlih borcev 82,Domžale 62 2 Napredek Domžale Bakalov Kiril Študljanska 34/B,Domžale 62 3 Rog Ljubljana Frelih Pavla Železniška 2, Domžale 61 4 Slovin^Ljubljana Stari Kovač Žabnikar Frančiška C.Radom.čete 24, Radomlje 61 2 Radomlje Sekič Mfivla OS Venclja SnJarše 23, Domžale 61 3 Perka Domžale Vuk Josipa Stranska 9, Domžale 61 3 Slovenijales Radomlje Milanovič Anđelko Komunalno podjetje Detelova 2, Domžale 61 3 Domžale Strmole Simona Zupančičeva 11, Domžale 60 3 UKC Ljubljana Markovič Antonija Pelechova 35, Radomlje 60 2 Ind uplati Jarše Smrdelj Stanka Depala vas 49,Domžale 60 2+1 Slovenijales Radomlje Čad Blanka Delavska univerza Finžgarjeva 4, Domžale 59 3 Domžale Tiganj Rasima Zdravstveni dom Depala vas 24, Domžale 59 2 Domžale Musič Rustem Kidričeva 29.Domžale 59 4 Titan Kamnik Prošek Štefka Jugo tekstil Dragomelj 4, Domžale 59 4 Ljubljana Drčar Danic la Tolstojeva 9,VirJDomžale 59 3 Induplati Jarše Glušič Marija Ljubljanska 71, Domžale 59 2 Napredek Domžale Šmid Svetlana Prešernova 43, Radomlje 59 3 Induplati Jarše Koščak Zvone Toneta Tomšiča 5 .Domžale 58 3 Pod skalco, Kamnik Topolovec Bekira Prešernova 17,Domžale 58 4 Gorenc Milan .Domžale Avdič Mejra Savska 52, Domžale 58 4 Univerzale Domžale Fister Bojan Krakovska 10/AJJomžale 58 3 Elma Črnuče Svitlica Dušan V.Vlahoviča4 A'*Domžale 58 3 PM Ljubljan ADLESlČ Marko Pivovarna Union Ihan 31, Domžale 58 3+1 Ljubljana Babnik Breda Hudo 27, Radomlje 58 3 Brinovec Kamnik Skrjanec Zdravko Skrjančevo 11,Radomlje 58 4 Avtotehna Ljubljana Oraščanin Silva Pelechova 35, Radomlje 57 2 Induplati Jarše Zupančič Andrej Vodovodna 4, Domžale 57 2+1 Alprem Kamnik Ikič Senad Lavrič Milena Slamnikarska 21/C,Mengeš 57 3 Mengeš Božilova Rodna Gostišče Konšek, Trojane 16, Trojane 56 4 Trojane Škorič Ema Trdinova trg 7, Mengeš 56 2 Titan Kamnik Rutar Darinka Ljube Sercerja 10,Domžale 56 2 Napredek Domžale Jovanovič Zora Bistriška 3,Radomlje 55 3 OŠ 27-juUj Kamnik Cunk Silva Pelechova 82, Radomlje 56 2 Induplati Jarše Kosi Brigita Prevoje 102/A, Lukovica 55 2 Induplati Jarše Koncilja Mojca Bolkova 54,Homec,Radomlje 55 3 OS 27.julij Kamnik Zelko Janez Simona Jenka 11, Domžale 54 3 Mercator Ljubljana Močič Mičo Kolodvorska 4, Domžale 54 3 Helios Domžale Ičanovič Ajka C.Radom. čete 6, Radomlje 54 2 Toko Domžale Hadžič Zehida Žnidaršičeva 11 ,Vir JJomžale 54 4 Toko Domžale Rastoder Nuradija Papirniška 5,Vir.Domžale 53 2 Eta Kamnik Forjan Štefka Pelechova 35,Radomlje 53 4 Induplati Jarše 56. Korošec Jožica Tovarniška 23, Radomlje 52 2 57. Mijailovič Đurđija Ljubljanska 138 .Domžale 51 3 58. Vurušič Nada Pelechova 35, Radomlje 51 2 59. Dimova Stanka V.Vlahoviča 4 /B, Domžale 51 1 Ljubljanske mlekarne Ljubljana Lek Mengeš Induplati Jarše Toko Domžale Zap. štev. Priimek, ime in naslov Stev. točk St.druž. članov uu 60. Svrtan Ana Bukovčeva 37,Vir,Domžale 50 4 Zdrav .dom Domžale 61. Franetič Damjan Adria-airways V.Vlahoviča 1/D .Domžale 50 3 Ljubljana 62. Lahovec Ida Sr.kov.usnjar.šola Detelova 1, Domžale 50 3 Domžale 63. Gabrovec Justina Avtomontaža 64. Slamnikarska 21/c,Mengeš 48 3 Ljubljana Ikič Meho Močnik Franc Ljubljanska 83, Domžale 48 3 Komenda 65. Vauer Aleksandra 66. Krakovska 10/A,Domžale 45 3 Napredek Domžale Kuret Ida 67. Gradišče 27/A, Lukovica 44 2 Papirnica Količevo Drljepan Dragan ŽG,TOZD 68. Ljubljanska 91 .Domžale 42 3 Moste Ljubljana Hribar Matjaž Blejčeva 9, Mengeš 42 3 UNIS Ljubljana 69. Čauševič Hanifa Ljubljanska 80, Domžale 41 1 SCT Ljubljana 70. Rozman Peter Ljubljanska 93, Domžale 40 3+1 Papirnica Količevo 71. Janičevič Anđa V.Vlahoviča 2/D .Domžale 39 4 OS V.Perka .Domžale 72. Rovtar Jožef 73. V.Vlahoviča 2/B .Domžale 36 6 Varnost Lj .-Bežigrad Kazič Hamo Tovarniška 57, Radomlje 34 3 Elma Črnuče BORCI, UPOKOJENCI, INVALIDI Prioritetna lista kompletne in v roku oddane vloge po preverjenem številu točk, kije prispela na 12. javni natečaj Zap. jjg^' Priimek, ime in naslov Štev. St-druž. točk članov DO 1. Iglic Gabrijela Kamniška 12, Domžale 55 1 upokojenka NE IZPOLNJUJEJO RAZPISNIH POGOJEV: 1. Brnabič Marija Ljubljanska 101 .Domžale 2 2. Zakrajšek Irena Zupančičeva 11, Domžale 3 3. Ramič Kadir 3 Prevoje 84, Lukovica 4. Zivič Marija 4 Mavsarjev trg 5 .Domžale 5. Bencina Marko Ljubljanska 81, Domžale 1 OD 27.617,-din OD 34.198,-din Iz tega stanovanja se je izselila v sol. stan. Banfič Iz tega stan.se je izselil v sol.stan.Huskič Ne živi na naslovu Jcjer je stalno prijavljen in ni zaposlen NEKOMPLETNA VLOGA PRISPELA PO ROKU: 1. Pucko Liljana Ljubljanska 89, Domžale Toko Domžale. Odbor za solidarnost je na svoji 2. redni seji dne 25.6.1986 sklenil, da se 6 dvosobnih stanovanj, vkupljenih v Mengšu ter 4 stanovanja v Dobu razdeli med prosilce 12. javnega natečaja. Poleg teh kupljenih stanovanj se bo izpraznilo še kakšno stanonnjc, iz katerih se bodo izselile „mlade družine". Vsa morebitno izpraznjena solidarnostna stanovanja se bodo dodeljevala prosilcem po tej prioritetni listi do naslednjega javnega natečaja. PREDSEDNIK Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu Helena KERČ,Lr. Kako smo gradili družbene prašičje farme? Program reševanja odpadnih voda farme Ihan V zvezi z varstvom okolja so prašičje farme v zadnjem času v Sloveniji najbolj pod udarom javnega obveščanja zaradi nerešenih odplak. Prav iz tega aspekta se ocenjujejo kot zgrešene investicije, ki so rezultat povojne administrativne kmetijske politike — to je zgrešenega vlaganja v družbeni sektor namesto v zasebnega. Problem odplak je rešljiv vednar morajo biti stroški čiščenja živinorejskih odplak ali vračanja istih na poljedeljske površine kalkulativno upoštevani v prodajni ceni prašičev in ne smejo ogroziti rentabilnost proizvodnje. Glede politike vlaganja v družbene farme prašičev pa je treba upoštevati naslednje: Slovenija je v kmetijski proizvodnji kljub majhni naseljenosti, v primerjavi z zapadno Evropo v proizvodnji hrane izredno deficita a. To potrjuje dejstvo, da predvideva dolgoročni program razvoja kmetijstva do leta 2000, z velikimi vlaganji in napori povečanje kmetijske proizvodnje hrane na 80% lastnih potreb. Tej skromnosti botruje izredno težak položaj sloveh-skega kmetijstva, ki izhaja iz ekstremno visoke razdrobljenosti in nizkih hektarskih donosov kmetijskih površin. Na naših 622.000 hektarjih obdelovalnih površinah bi Holandija preživela 4.441.000 prebivalcev. Teh 622.000 ha bi bilo v Holandiji v lasti 38.267 kmetov,, pri nas pa je v rokah 192.090 lastnikov, kar znaša 3,23 hektarja obdelovalnih površin na gospodarja. Med temi 192.000 gospodarji je 43.214 lastnikov zemlje izven kmetijstva z manj kot pol hektarja površin. Od preostalih 148.886 takozvanih kmetij je 44.683 kmetijskih gospodarstev z manj kot 1 hektar obdelovalnih površin. Na ta način imamo od 192.000 gospodarjev, za tržno proizvodnjo le 13% sposobnih kmetij z v«č kot 6 hektarjev obdelovalnih površin. Za primerjavo navajamo naslednji tabeli: Tabela 1: Velikostni sestav kmetij v Sloveniji ha % do 0,5 0,5-1 1-2 2-4 21,70 11,62 17,48 23,40 4-6 12,55 6-8 6,67 8-10 3,78 nad 10 2,71 Tabela 2: Velikostni sestav kmetij v Holandiji ha % 1-5 5-10 3,9 9,1 10-20 25,4 20-50 45,7 nad 50 16,0 Med tem, ko se je po vojni po vsej Evropi koncentracija zemljiškega fonda povečala povprečno za 3x se je v vsej Jugoslaviji zasebnem sektorju zmanjšala. Kmetijska zemlja prehaja v roke polkmetov in polproletarcev katerim služi kot dodaten vir dohodkov, saj z delno lastno oskrbo hrane rešujejo nizke osebne dohodke v industriji, ki so 6,22 krat nižji kot v Holandiji. Nova tržna in ekonomska situacija v zadnjih 10 letih vedno bolj silijo maloštevilne preživele kmete v usmerjeno proizvodnjo. Zaradi malih obdelovalnih površin, ki so posledica povojne drobitve in zemljiškega maksimuma se kmetje odločajo za govedorejo, ki jim je tradicionalno .bližja in jim omogoča tudi izkoriščanje zelenih površin. Njivske površine, ki jih imajo ne zadostujejo poleg potreb za govedorejo niti za proizvodnjo pšenice, kaj šele krmnih žit za proizvodnjo perutninarskega in prašičjega mesa. Ker so naše najmanjše razdrobljene obdelovalne površine izgubljene za kmetijsko proizvodnjo mesa, je bila farmska proizvodnja, če je danes še tako nezaželena, edina alternativa za povečanje proizvodnje perutninskega in prašičjega mesa v skladu s povečano potrošnjo prebivalstva po letu 1960, ko se je tudi v Jugoslaviji 15 let po vojni začel dvigati življenjski standard. Problem celotne perutnine so rešili v Sloveniji trije perutninarski kombinati, ki s svojo proizvodnjo znatno presegajo slovenske potrebe. Farmska proizvodnja prašičjega mesa pa se je prilagodila tržni situaciji, vendar se je zaradi nesigurnosti dobave iz drugih republik opredelila na kritje 50% potreb klavnične in mesne industrije. S tem je bila dana možnost istočasnega razvoja zasebne kooperacij ske reje za tržno proizvodnjo prašičev. Od vsega začetka so bile. poedine prašičje farme locirane po širših regijah Slovenije: Farma Ihan za Ljubljansko kotlino, Gorenjsko in Primorsko, Kočevje za Dolenjsko, Krško za Posavje, Ptuj za Podravje, Rakičan za Pomurje itd. Poleg povečanja proizvodnje mesa naj bi te farme na svojih področjih širile sodobno tehnologijo v zasebni prašičereji, katero naj bi oskrbovale tudi z potrebnim kvalitetnim plemenskim materialom. S tem programom se spremenijo odnosi do zasebnega kmeta. Izdelajo se tipski projekti hlevov z sodobno tehnologijo, omogočajo se ugodni krediti, ustanovi se fond za prašičerejo, ki omogoči nabavo plemenskega materiala po klavni ceni prašičev, organizirajo se pospeševalne službe itd. Kljub vsemu temu pa je razvoj zasebne prašičereje za tržno proizvodnjo že več let v stagnaciji, ne toliko iz ekonomskih razlogov kot prav zaradi pretežnega usmerjanja kmetov v govedorejo. Izčrpane so nadaljnje možnosti kooperacije za proizvodnjo prašičev kakor tudi za druge panoge, ker že primanjkuje večjih kmetov - tržnih proizvajalcev prav zaradi prej omenjene ekstremne razdrobljenosti naših kmetij. Proizvodnja prašičev je razvidna v naslednji tabeli: Tabela 3: Leto 1977 1983 1983 1977 Vseh zaklanih prašičev v klavnicah 414.200 482.313 Zaklani prašiči proizvedeni v Sloveniji 219.000 368.128 1,67 Zaklani prašiči proizvedeni na farmah 144.139 275.641 1,91 Zaklani prašiči iz zasebne reje 75.261 92.487 1,22 Zaklani doma 226.822 222.155 0,98 Skupaj proizvedenih v Sloveniji 445.822 590.283 1,32 Iz tabele lahko ugotovimo, da znaša tržna proizvodnja prašičev zasebnega sektorja leta 1983 pred krizo v prašičereji le 19,1% zaklanih tržnih prašičev. V skupni potrošnji mesa, saj kupujejo klavnice tudi zmrznjeno svinjsko mesa; pa znaša zasebna proizvodnja le 12,5%. Ti podatki pa so v azdnjih dveh letih zaradi krize v prašičereji še slabši, saj je bilo v kooperaciji leta 1985 vzrejenih le 63.055 prašičev. Se grozlivejši je podatek, da je bilo leta 1985 v ljubljanski regiji, ki obsega 22 kmetijskih zadrug vzrejenih v kooperaciji le 1431 tržnih prašičev. V času, ko je kooperacijska reja prašičev v kriznem obdobju izredno nazadovala, pa se je proizvodnja v družbenem sektorju povečala od 275.601 na 300.957 prašičev. Iz vsega navedenega in dejstva, da se je zadnja leta tudi ponudba iz drugih republik zmanjšala, ne moremo govoriti, da so družbene farme zgrešene naložbe saj krijejo skoraj 50% celotne potrošnje svinjskega mesa v Sloveniji. Poleg tega pa prav družbene farme v kriznih obdobjih zagotavljajo stabilno proizvodnjo in normalno preskrbo prebivalstva z mesom. Samo farma Ihan oskrbuje celotno prebivalstvo Ljubljane in Domžal z svinjskim mesom, saj proizvede na vsako 4 člansko družino enega prašiča. Zaradi splošnega pomanjkanja mesa v drugj polovici 50 let so se pričele graditi družbene farme med katerimi je bila farma Ihan prva zgrajena za oskrbo mesta Ljubljane. Zaradi takratne vsesplošne zaostalosti kmetijstva in predvsem živinoreje so se začele vnašati iz zapada sodobne tehnologije, od pridelovanja italijanske pšenice in ameriške hibridne koruze, do holandskih brojlarjev, danskih mlečnih krav in švedskih prašičev. Prav tu je novo zgrajena farma Ihan odigrala pomembno vlogo saj je kot novi selekcijski center uvoženih mesnatih pasem proizvajala plemenski material, s pomočjo katerega so se zamenjale in pretopile vse ekstenzivne mastne pasme prašičev v Sloveniji in drugih predelih Jugoslavije. Prav proizvodnja plemenskega materiala je kompenzirala neekonomske cene pitanih prašičev v preteklem obdobju, zato je bila farma Ihan vseskozi rentabilna. \ Farma Ihan je bila zgrajena s kapaciteto 18.000 prašičev letno na osnovi skandinavske kmečke tehnologije z uporabo nastilja brez kakršnekoli mehanizacije in veliko delovne sile. Zato so se v takšni veliki aglomeraciji kmečke reje pojavili zdravstveni, proizvodni in organizacijski problemi. Potrebno je bilo razviti novo tehnologijo na industrijskih principih, ki bo upoštevala potrebe živali in omogočila povečanje produktivnosti zaposlenih ter ustvarila optimalne zdravstvene in ostale pogoje za istočasno doseganje maksimalne proizvodnosti živali. Z razvitjem nove tehnologije je farma odigrala pionirsko vlogo na področju industrijske proizvodnje prašičev v svetu. Sledile so tri rekonstrukcije, ki so omogočile v istih hlevih povečanje proizvodnje zaradi boljše produktivnosti živali in racionalnejšega izkoriščanja prostora od 18.000 na 55.000 prašičev letno. Povečana produktivnost na zaposlenega je zagotovila rentabilnost proizvodnje in socialno varnost vseh zaposlenih, saj so dobri finančni rezultati omogočili tudi tekoče reševanje družbenega standarda in stanovanjskega problema. V času gradnje stare farme se ni reševal problem odplak, ne samo zaradi pomanjkanja zavesti varstva okolja, pač pa zaradi finančnih možnosti, saj v tem času v ta namen tudi banke niso odobravale kreditov. Zato so se prve farme praviloma locirale v bližini večjih vodotokov. Z osveščanjem varstva okolja na zapadu se je v zadnjih 15 letih začelo osveščanje tudi pri nas. Pri izgradnji novih farm so se začele zahtevati čistilne naprave. Izgradnja čistilnih naprav pa je splošen jugoslovanski problem. V dosedanji praksi so investitorji in tehnologi nove proizvodnje dolžni istočasno sami reševati problem emisij i v okolje, če ravno je to kompleksno strokovno področjem kemikov, biologov, hidrologov, tehnologov proizvodnje in specializiranih gradbenih strokovnjakov. Probleme odplak rešujejo v dobri veri ločenov* kemična industrija, lesna industrija, živilska industrija, energetiki, komunalci, kmetijci, živinorejci, razni inštituti, fakultete, itd. Na tem področju smo edini v srednji in zapadni Evropi, ki nimamo po 15 letih osveščanja specializirano znanstveno strokovno ustanovo, ki bi združila vse priznane strokovnjake in zasledovala izkušnje v svetu ter nudila tehnološke rešitve za najekonomič-nejše in uspešne čistilne naprave, ter vzgajala kader za vzdrževanje teh čistilnih naprav. Zato ni slučaj, da kroži govorica, da v Sloveniji funkcionirata samo dve čistilni napravi v Domžalah in Škofji Loki, vse ostale pa so neuspešne in drage naložbe. Prav iz tega razloga smo bili na farmi Ihan oprezni pri izgradnji lastne čistilne naprave, ki je bila pogoj pri povečanju farme. Poleg drage investicije, ki lahko ogrozi rentabilnost proizvodnje, smo se bali predvsem neučinkovitosti čistilne naprave. Pri tem smo se obnašali vseskozi kot dobri gospodarji- Kot glavni tehnolog pri gradnji farme Ihan sem se seznanil s problematiko prašičjih odplak, saj smo v sklopu Emona Inženiringa skupaj z ing. Kosom gradili čistilne naprave na Poljskem in v Kočevju, ki so kljub nedovršenosti bogate izkušnje v razvoju reševanja živinorejskih odplak. Pokazale so nujnost separacije blata, kombinacije anaerobnega in aerobnega čiščenja itd. » Na podlagi teh izkušenj smo iskali ustrezne opreme ne samo za separacijo in čiščenje odplak temveč tudi za predelavo separiranega blata v organsko mineralno gnojilo, ki bi delno pokrivalo obratovanje in vzdrževanje ter odplačevanje čistilne naprave. Pred izgradnjo nove farme smo leta 1977 pričeli z idejnim projektom lastne čistilne naprave. Od tega projekta smo odstopili na pobudo občine Domžale, da se vključimo v Centralno čistilno napravo. V Centralni čistilni napravi smo videli na podlagi izkušenj na Poljskem, prednosti kombinacije komunalnih in živinorejskih odplak, pri kateri se visoka koncentracija gnojevke, ki v določeni stopnji biološkega čiščenje deluje inhibitorno na končno čiščenje, zmanjša in istočasno z mešanjem organske gnojevke in pretežno neorganskih komunalnih voda izboljša efekt čiščenje obeh odplak. Zavedali smo se resnosti problema, zato smo leta 1977 pričeli z dodatnimi raziskavami, v katero so se vključili farma Ihan, Emona Inženiring in Hidroinženiring Ljubljana, ter pozneje še Kmetijski inštitut Boris Kidrič Ljubljana. Naloga teh raziskav je bila ugotovitev fizikalnih in kemičnih lastnosti prašičerej-skih odplak. Na podlagi teh raziskav smo v teku izgradnje čistilne naprave ugotovili, da so se pri izračunu kapacitete iste upoštevale prenizke ocene obremenitve ihanskih odplak. Zato smo bili prisiljeni vključiti dodatno čistilno napravo s tračnimi sitastimi stiskalnicami z uporabo flokulan-tov. Panoramski pogled na ihansko farmo prašičev Za ekonomično obratovanje čiščenja odplak pa smo ukrepali tudi znotraj farme za zmanjšanje količine gnojevke z uvajanjem novega načina napajanja in krmljenja. Za izločeno blato v postopku predčiščenja pa smo iskali ekonomično predelavo organske surovine v organsko mineralno gnojilo. Za vse to so bili izdelani idejni projekti in bil objavljen razpis za zbiranje ponudb v Uradnem listu SFRJ 6. aprila 1979. Izdelava glavnega projekta pa se je zavlekla, ker niso bila zagotovljena finančna sredstva, še zlasti za uvoz drage opreme, ker je nastopila stabilizacija. V tem času pa je pričela poskusno obratovati Centralna čistilna naprava Domžale, pri kateri so se takrat pokazale težave pri čiščenju zaradi pomanjkanja organskih snovi v komunalni odplaki. Zato je projektant čistilne naprave ing. Igor Kos predlagal, da spremenimo program in se vključimo s celotno odplako (samo z grobim predčiščenjem) v Centralno čistilno napravo, katera nam bo v zameno nudila plin. Po izdelavi idejnega projekta za pridobivanje bio plina je bil 12.3.1984 podpisan SaS o razreševanju problema varstva okolja na farmi Ihan, katerega podpisniki so Agroemona Domžale TOZD Prašičereja Ihan, Komunalno podjetje Domžale TOZD Centralna čistilna naprava in Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale. V tem samoupravnem sporazumu se farma Ihan zavezuje: - da bo v letu 1984 financirala izvedbo merilnih naprav, kar je bilo tudi izvršeno. - da bo v letu 1984 financirala študijo o pilotni napravi na Centralni čistilni napravi, kar je tudi izvršeno , - da bo skupaj z strokovnimi organizacijami izdelala študijo o optimalni rešitvi živinorejskih odplak na relaciji farme Ihan - čistilna naprava poljedelske površine -da do 1.3.1987 pridobi vso potrebno inštalacijsko tehnično dokumentacijo z vsemi soglasji in - da v času od 1.3.1987 do 1.3.1990 v celoti realizira zastavljen program. Po tem sporazumu se je študija sporazumno s podpisniki spremenila v izdelavo idejnega projekta tretirane gnojevke farme Inan, katerega financirajo SKIS Domžale(OVS Ljubljanica — Sava in farma Ihan. Po podpisu sportzuma je farma Ihan organizirala strokovno potovanje strokovnjakov za odpadne vode iz Emona Inženiringa in gradbene ter ekonomske fakultete k firmi Epko v Duisburgu, ker smo si ogledali najsodobnejše čistilne naprave in pilotsko napravo za pridobivanje proteinov iz odplak. Vse te naprave smo si ogledali v zapadni Nemčiji in Holandiji. Po vrnitvi smo se odločili v obstoječem programu za zgostitev gnojevke, zato smo poleg predvidene separacije predvideli tudi reciklažo za izpiranje kanalizacije s tekočo fazo gnojevke, s katero bomo zmanjšali za 150 kubikov dnevno porabo vode. Zgostitev gnojevke omogoča poleg efikasnejše-ga čiščenja v digestorjih tudi daljši transport gnojevke na poljedelske površine. Idejni projekt, ki obsega tudi separacijo gnojevke na farmi, bo izdelan v obliki za pridobitev gradbenega dovoljenja, kar bo omogočilo pričetek gradnje pred rokom, ki ga zahteva samoupravni sporazum. Pri tem računamo na pomoč občine Domžale pri pridobivanju potrebnih soglasij. Zgrajena separacija bo že v letu 1987 zmanjšala onesnaženje Kamniške Bistrice za najmanj 20 do 30 %, kar pomeni zmanjšanje farme za 30.000 prašičev. Samoobrato-vanje separacije in reciklaže pa bo pokazalo tudi dejanske potrebne kapacitete digestor-jev za proizvodnjo bio plina na Centralni čistilni napravi. Iz dosedanjega dela je razvidno, da so na farmi Ihan, če ravno niso strokovnjaki za odpadne vode, temveč strokovnjaki za proizvodnjo prašičev, bili zelo aktivni skupaj s poklicnimi zunanjimi strokovnjaki pri proučevanju živinorejskih odplak, ki so se in se bodo koristile na vseh farmah v Sloveniji. Resnično dolgo je trajalo reševanje ključnega problema spuščanja gnojevke v Bistrico in to zaradi stalnih sprememb zaradi, lahko rečemo srečnih spletov okoliščin, pri dokončni rešitvi problema odplak. Pri tem se predvsem zavedamo, da onesnaževanje Kamniške Bistrice ne bi rešili s preuranjeno neučinkovito čistilno napravo, pač pa bi upropastili ogromna družbena sredstva, s potrebnimi dodatnimi sanacijami pa celo ogrozili rentabilnost proizvodnje. Pri vsem tem je treba upoštevati, da je pri neenotnih mnenjih in nepreverjenih rešitvah čiščenje odplak raznih strokovnjakov in institucij odločitev investitorja za določen sistem čiščenja odplak velika odgovornost. Zato je bilo dosedanje postopno pridobivanje znanja in postopna bodoča aplikacija rešitve odplak najboljša naložba pri razreševanju kompleksnega problema varstva okolja in rentabilne proizvodnje. Program reševanja odpadnih voda v naslednjem obdobju Na podlagi pridobljenih izkušenj separa-dje gnojevke v sedimentacijskem pretočnem bazenu in s pomo'čjo sita Hidrometal, ki dobro funkcionira na farmi v Stari Pazovi, smo izdelali izpopolnjeno rešitev treh sedimentacijskih pretočnih bazenov, pri katerem se prva dva polnita in praznita izmenično preko sita Hidrometal v tretji bazen in od tu v reciklažo oz. centralno čistilno napravo. Na ta način želimo maksimalno zmanjšati % suhe snovi v gnojevki in s tem polucijo Bistrice do izgradnje dodatnih digestorjev na Centralni čistilni napravi na skoraj tretjino. Z reciklažo gnojevke za izpiranje kanalizacije pa bomo prihranili porabo ''ode za 150 kubikov in za isto količino zgostili gojevko na 5 do 7 %, ki se smatra za optimalno koncentracijo tako glede hidro-transporta ter manjše kapacitete in boljšega delovanja digestorjev pri pridobivanju bio plina. Projekti so v fazi, da ni zadržkov za pričetek gradnje v jeseni v kolikor bodo pravočasno pridobljena potrebna soglasja. Na podlagi ugotovljene koncentracije gnojevke pri obratovanju reciklaže in separacije se bodo izdelali glavni projekti za izgradnjo dodatnih objektov na Centralni čistilni napravi. Iz navedenega je razvidno, da se dela opravljajo po programu samoupravnega sporazuma. Predčasen začetek gradnje separacije in dodatne reciklaže, to je tri in pol leta do končnega roka kompletne rešitve odplak, nam omogoča paralelen poizkus vračanja gnojevke organske mase na poljedelske površine. Zaradi tega smo predvideli istočasno z izgradnjo reciklaže in separacije tudi 600 kubični recipient na površine Agroemone na Pšati ob cesti Domžale - Dragomelj. Ta lokacija omogoča brezplačno uporabo gnojevke kmetov sosednjih vasi in istočasno izkoriščanje lastnih kmetijskih površin. Prav tako je predviden tudi odvzem gnojevke na farmi v Ihanu za neposredno okolico. V kolikor se bo interes kmetov povečal bomo gradili na robu poljedelskih površin dodatne recipiente. Razvoz prašičje gnojevke je ekonomsko upravičen, ker ima najbolj ugoden odnos N : P : K in sicer 5,1 : 4,3 : 2,8 kg na kubični meter pri 7,5 % koncentraciji. Skupna vrednost teh hranljivih snovi v celotni količini ihanskih odplak znaša preko 150 milijonov dinarjev, kar je lahko čisti prihranek umetnih gnojil. Prav zaradi te neizkoriščene vrednosti, je kljub veliki koncentraciji na farmi Ihan treba proučiti možnost uporabe tega organskega gnojila. Zavedamo se, da bo rešitev vračanja gnojevke na poljedelske površine dolgotrajen proces, ker bo potrebno kmete postopoma zainteresirati. Paralelno proučevanje vračanja gnojevke na poljedelske površine ne bo imelo vpliva na izvedbo programa na Centralno čistilni napravi. V kolikor se bo z leti povečala uporaba gnojevke na poljedelskih površinah, se bodo na centralni čistilni napravi osvobodile adekvatne kapacitete, ki bodo na razpolago novim onesnaževalcem Domžalsko-Kamniškega področja. Za vse investicije računamo na nepovratna sredstva OVS Ljubljanica-Sava in ugodne bančne kredite, ker moramo upoštevati nizko akumulativnost živinorejske proizvodnje. Pri tem želimo dodatno informirati, da je farma Ihan plačala za uporabljeno vodo in onesnaževanje v zadnjih dveh letih: 1984 - 18.810.292 din, 1985 -24.788.770 din, v letošnjem letu ' pa predvidevamo cca 40.000.000 din. Od tega bomo plačala cca 13.000.000 dinarjev Centralni čistilni napravi za čiščenje odplak, ki jih spuščamo v Kamniško Bistrico. Proporcionalno temu plačujejo tudi druge farme v Sloveniji, če bi vsa ta sredstva združevali in vračali farmam, bi lahko kmalu in najceneje rešili prašičerejski sindrom. Dr. Lucijan Krivec direktor TOZD Prašičereja Ihan Jože Bleje na poti po Jugoslaviji: Vsak človek po svoje izrablja svoj prosti čas in ima svoj hobi, moj pa je kolesarstvo. Medtem, ko sem dobrih 20 let sukal volan tovornjaka in večkrat prepotoval Jugoslavijo počez in podolgem ter veselo preklinjal kolesarje na cesti, predvsem seveda nadisciplinirane, sem se tokrat sam odločil prevoziti 750 km dolgo pot s kolesom in sicer od Mengša do Pljevlje v Črni gori. Da se odločiš sam za tako pot, moraš biti res navdušen kolesar, saj so mi domači in prijatelji tako pot, pri mojih 48 letih odsvetovali. Vendar sem imel poleg kolesarjenja in spoznavanja lepot naše domovine ter običajev in navad ljudi, še en motiv, to je obiskati sina, ki služi vojaški rok v Pljevi ji. Za veliko ljudi je to nenormalno, toda vsak šport in vsak hobi je za nasprotni tabor „trapast". Kakšnih posebnih priprav, razen nekaj sto kilometrov na kolesu, prej nisem imel. Pripraviti je bilo treba samo brezhibno kolo, zreducirati prtljago na mUnimum in seveda napolniti denarnico, kajti kolesarski nahrbtnik in manjša torba na krmilu, posebno razkošne prtljage nista dopuščala. Za prenočevanja sem se glede na leta odločil, da bom spal v hotelih, kjer se po končani vožnji vsaj lahko skopaš in dobro odpočiješ. .J Na pot sem štartal v soboto, 24.5., to je tik pred Dnevom rhđosti , in tako sem se takoj počutil še mlajšega. Poti od Mengša preko Ljubljane do rojstnega kraja Josipa Jurčiča - Muljave, ne bi posebej opisoval, saj jo več ali manj pozna vsak. Pot sem nadaljeval po dolini Krke, kjer sem vozil po asfaltirani cesti, ki pa tega imena res ne zasluži. V Soteski sem zavil na partizansko magistralo, ki se rahlo vzpenja ob obronkih Kočevskega Roga proti Cermošnjicam. Na vrhu sem se odločil za bližnjico preko Semiča, Gradca proti Adlešičem, kjer sem preko novega mostu prijateljstva prečkal Kolpo in se za teden dni ločil od Slovenije - moje dežele. Potem pa po vročem soncu, ki mi na vsej poti ni prizanašalo, do Karlovca, kjer sem zavil na cesto AVNOJ-a in se usmeril proti Slunju. Tam je bil tudi cilj moje prve etape. Cesta AVNOJ-a je zares lepa, brez udarnih jam na cesti in razen nekaterih tujih turistov, malo prometna. Povsod rja je bilo čutiti praznovanje Dneva mladosti in to na dosti bolj manifestativen način, kot recimo pri nas. V Slunju sem si po ogledu mesta, slapov reke Korane in starih mlinov ob njej, privoščil zaslužen počitek v hotelu Slunjščica. Naslednje jutro, obsijano s soncem, pa spet - zdaj že lahko rečem „jovo na novo". Noge so bile malo težje kot prvi dan in imel sem občutek, da bo to dan krize, ki je na podobnih potovanjih skoraj obvezen, moje predvidevanje se je kasneje izkazalo kot pravilno. Ob cesti proti Bihaću je slikovita pokrajina in neverjetno lepo obdelana polja. Tudi mesto samo se je v zadnjih letih spreme«nilo v res pravo mesto. Po prečkanju reke Une se prične vzpon proti Grmeč planini in ko sem po eni uri in pol prisopihal na vrh, mi je hiter spust proti Bos. Petrovcu prav prijal. Kot sem že prej omenil, sta huda vročina in utrujenost opravili svoje, zato dalje od Petrovca ni šlo. Zato pa se je toliko bolj prileglo pivo in malo daljši počitek pred naslednjim dnem. Tretji dan mojega potepanja sem pričel kot prerojen, čeprav sem vedel, da me čakajo klanci in se bo treba povzpeti nad 100 m nadmorske višine. Dobro razpoložen za vožnjo, sem kar hitro prispel do Ključa, preičkal spet eno od mnogih rek, tokrat Sano in že je bil pred mano Mrkonjič grad, še en vzpon, potem pa ob reki Plivi mimo prelepih Plivinih jezer, spust proti zgodovinskemu mestu Jajcu. Samega mesta si nisem ogledoval, ker sem ga že prej večkrat videl, pač pa sem si ob kosilu privoščil dveurni počitek in pogovor z gostoljubnimi domačini, ki so me ob prihodu smatrali za tujca. Sploh sem na svoji poti srečal le malo kolesarjev in še to le v mestih, medtem, ko jih je po izjavah doma činov, v turistični Sumijo gozdovi domači... Bodo zanamci peli: Smrdijo gozdovi domači... Prizor i Vrhpolja pri Moravčah. Tudi v bližini Vrhpolja: Gozdovi postajajo smetišča Naši gozdovi se spreminjajo v smetišča. Ugotavljamo, da vedno več ljudi neodgovorno odlaga po naših gozdovih vse, kar jim je doma v nadlogo. Takile kupi smeti, kakršni so že dalj časa v gozdu tik ob cesti Vrhpolje-Hribce-Moravče, so še tudi drugje. Najde jih le slučajen popotnik, sicer pa zanje vedno le bližnji občani. Verjetno jih dosti ne moti, kajti poleg prvega kupa je že drugi, pa tretji. Občani sicer negodujejo, a kaj je nekaterim mar, ko smeti in durge odpadke mečejo in celo vozijo, kamor se jim zljubi. Ze nekaj časa nas tudi sporočilo „Čisto mesto je lepo mesto" spodbuja, da vsak po svojih močeh prispevamo k čistoči, kjer živimo, da nam bo v njem prijetneje. A kaj, ko se nekateri preradi skrijejo v plašč noči, pa se prav trudijo, da kraj ne bi bil čist in lep. Prav bi bilo, da bi občani - posvetili okolju večjo pozornost, in v gozdove ne odlagali odpadka, pač pa tja, koder so locirana smetišča in na razpolago kontejnerji. Jože NOVAK sezoni več, toda predvsem tujcev. Po klepetu in počitku sem nadaljeval pot ob Vrbasu do Donjega Vakufa - cilja moje tretje etape, ki je bila za razliko od prejšnjih dveh, neprimerno daljša. Četrti dan sem spet pričel z vzponom proti 1300 m visoki Komar planini. Na vrhu me je spet pričakalo žgoče sonce in pa domačini, ki težko verjamejo, da se s kolesom premagujejo take in podobne vzpetine. Močno opečen od sonca po rokah, nogah in obrazu, sem že brzel proti mestu Travnik, ki je pobraten z našim sosednim Kamnikom. Od Travnika proti Sarajevu pa je prišlo kmalu do prvih zapletov. Načrt moje poti je sicer bil, po meni dobro znani stari cesti za Sarajevo, toda vsi so me prepričevali, med njimi tudi miličnik, naj grem po novi cesti Zenica-Sarajevo in mi zatrjevali, da je vožnja s kolesom po njej dovoljena, skratka dobro znani „nema problema". Da temu ni.tako, se je izkazalo po približno 20 km vožnje po novi dvopasovnici, ko me je ustavila miličriiška patrulja. Kljub prepričevanju, da je pri vstopu na cesto samo znak prepovedano za pešce, da ni sledu o znaku, ki prepoveduje vožnjo kolesarjem oziroma označuje, da je cesta rezervirana za promet z motornimi vozili, nič ne pomaga in sledi prijava sodniku za prekrške. Toda vožnjo lahko nadaljujem po isti cesti, mimo Kaknja in Visokega proti Sarajevu. Ob cesti teče reka Bosna in ob njej.se dobesedno gnetejo ribiči, toda glede na onesnaženost vode bi rekel, da jih je precej več kot rib. Glavnega mesta BiH po nekaj letih ni prepoznati, jasno je videti posledice olimpiade, mnogo je novih zgradb, cest in drugega. Po kosilu sem nadaljeval pot po dolini med Jahorino in Bjelašnico proti Foči. Med potjo sem opazil, da so prometni znaki ob poti več ali manj preluknjani. Kasneje sem izvedel, da služijo nepridipravom kot tarča za strelno orožje. Ceste so še vedno lepe, brez jam, toda imel sem občutek, da v tem predelu prijaznost ljudi popušča, prav tako pa tudi obzirnost voznikov tovornjakov in avtobusov, ki hupajo do onemoglosti, eden pa me je celo skušal zriniti s ceste. Pozneje mi je ob postanku ta isti voznik zabrusil: „pa šta češ bolane s točkom na putu". Kljub vsem pripetljajem tega dne, sem ob 19. uri zaključil svojo najdaljšo etapo v Foči. Slabši vtis med vožnjo pa je popravil lep sprejem v hotelu, saj ko so me videli, da sem prispel tako daleč s kolesom, so mi celo čestitali, zvečer pa me ob glasbi šef strežbe celo „časti" s pesmijo Janez, Kranjski Janez, čeprav bi se avtor pesmi ob takem izvajanju verjetno zjokal. Vprašanj in debate še dolgo v noč ni bilo konec. Petega dne zjutraj še vedno sonce, ki mi je sedaj postalo že sovražnik in sem si močno zaželel kakšne plohe. Pred menoj pa še zadnjih 140 km vožnje do cilja. Začenjam po lepi dolini Drine do Goražda. Tu sem prvič, toda nič posebnega, zato zavijem proti tromeji Bosna-Črna gora-Srbija, do mesta Čajniče, kije z vseh strani obdano s hribi, vse kot po maslu, a žeje tu problem, ki sem ga že prej predvideval. Treba je preko 20 km in nad 1000 m visokega makadamskega prelaza. Domačini me svarijo pred medvedi in volkovi, češ da na vrhu prelaza to sploh niso nobena redkost. Zato mi vožnjo ali hojo odsvetujejo. Ker ne bi rad končal v šapah kakega medveda, pričnem iskati prevoz. Taksist, edini v tem kraju, zahteva za 20 km vožnje preko prelaga 12 tisočakov, to se mi zdi zares oderuško, zato- se mu odpovem. Po daljšem iskanju me eden od domačinov prepelje z Z-101 za okroglih 5 tisočakov, drago, a druge izbire pač nisem imel. Ostalo mi je še 30 km oz. uro vožnje do končnega cilja - Pljevlje, mesta z 70.000 prebivalci, ki je tretje po velikosti v Črni gori. Kasarno sem hitro našel in snidenje s sinom, po 750 km prevoženih kilometrih, je bilo zares prijetno. Seveda pa ni manjkalo navdušenja tudi s strani ostalih vojakov in starešin. Poti z vlakom nazaj ne bom" opisoval, kljub temu, da je dosti komplicirana, če imaš med prtljago tudi kolo. Naj na koncu omenim še to, da so ceste, razen tistih posebej omenjenih kilometrov, izredno lepe in dobro vzdrževane, zato tudi na kolesu nisem imel nobene okvare. Po večini omenjenih cest pa je v času turistične sezone vožnja s kolesi prepovedana. Namen članka ni popularizacija sebe, pač pa vzpodbuda za ostale privržence kolesarstvu, da s takim in podobnim kolesarjenjem lahko spoznajo lepote naše domovine, ki jih ni malo, s tem pa krepijo samega sebe, zlasti pa naj bo to vzpodbuda za očete-kolesarje, katerih sinovi služijo vojaški rok širom naše domovine. Prepričan sem, da nad takim obiskom ne bo nihče razočaran. Jože Blejc Rosbil — doma narejen avtomobil inž. Romana Sušnika. Iznajdljivost Romana Sušnika Z lastnim znanjem do avtomobila Tokrat ne gre ravno za kakšno svetovno znanstveno odkritje, vendar smo lahko ponosni na našega soobčana. Mlad, komaj 26 letni strojni inženir ROMAN SUŠNIK je s svojim ustvarjalnim delom na področju tehnike in energetike dokazal, da je pravi strokovnjak na tem področju. Z raznimi izboljšavami in inovacijami je svoji delovni organizaciji Induplati, kjer je zaposlen, prihranil marsikatero devizo za nepotreben nakup tujega znanja, katerega lahko nadomestimo z domačo pametjo. „0 lastnem avtomobilu sem začel razmišljati že pri vstopu v srednjo šolo. Moja prvotna zamisel je bil buggy, vendar je bilo teh vedno več, zato sem začel razmišljati o popolnoma svojem avtomobilu. Najprej sem začel zbirati slike in skice iz domačih in tujih avtorevij, vendar ne zaradi kopiranja, ampak za popolnoma nov izdelek. Za osnovo sem pobral vse najboljše lastnosti z raznih športnih tipov. Za izdelavo je bilo potrebno precej volje in tudi znanja, poleg tega sem se moral prilagoditi še svojim finančnim zmožnostim in zato sem se odločil za čim cenejšo inačico. Največ delov je poleg podvozja in lupine, ki so moja zamisel in izdelava, od Zastavine stoenke in tudi od fičota z dokaj zahtevnimi tehničnimi izboljšavami. Za lepši videz je tu še armaturna plošča iz peugeta 604, sedeži iz alfe GTV, električni napravi za dviganje in spuščanje stekla na vratih iz R-25, prednje steklo nekoliko prikrojeno od poloneza in zadnje luči iz golfa. Večino delov sem dobil na avto-odpadu Sreča Vrhovca na Viru. Za vsek del sem mojal dobro premisliti in primerjati kaj naj vzamem, da ga bom koristno in funkcionalno uporabil, saj vsaka stvar precej stane in nisem smel nič razmetavati z denarjem. „Karoserija oziroma lupina je iz poliestra armiranega s steklenimi vlakni in je sestavljena iz sedemnajstih elementov, ki so med seboj pritrjeni z vijaki, poleg tega so zaliti še vsi spoji s poliestrom. Najprej sem hotel vse postaviti na podvozje volkwagna, vendar sem se v zadnjem trenutku premislil in napravil popolnoma novo podvozje, na katero sem lahko dal posamezne obese z vijačnimi vzmetmi. Predno pa sem sploh lahko napravil lupino za avto je bilo precej dela. Najprej je nastala oblika avtomobila, za kar sem porabil les, mavec, kit in še druge materiale. Na vso to čudno zmes em lahko vlil negativ iz poliestra in šele nato so počasi nastajali posamezni deli za avto. Podvozje je dokaj močno, vendar iz navadnih železnih cevi, ker za kromdio-ksidne ni bilo denarja. Teža rosbila je 900 kg" Težav je bilo (zlasti administrativnih) veliko, mnogo pa je tudi občudovalcev. Srečno vožnjo, Roman! S. Benkovič i Priporočilo staršem pred počitnicami? I Kmalu se bodo zaprla šolska vrata, s šolskih dvorišč bo utihnil vrišč otrok. Otroci bodo pod vašim nadzorstvom, dragi starši! Posvetite jim več prostega časa, kar se vam bo bogato obrestovalo! Ne prepuščate jih cesti, posebno ne v poznih večernih urah! To bi negativno vplivalo na njihov razvoj. Posebno jih opozarjajte, da ne bi delali škode po zelenicah in nasadih! Saj lepo okolje imamo vsi radi, nam je za okras,, je pa tudi pomembno za naše zdravje. Saj nam zelenice in nasadi čistijo zrak. j • Peti junij je bil proglašen za svetovni dan človekovega okolja. Naredimo tisto, kar je v naših močeh za zdravje nas in naših otrok. Varujmo zelenice, nasade in prosimo vas dragi starši, da bi opozorili vaše otroke, da ne bi lomili vej, se vozili po zelenicah s kolesi in motorji! To je najmanj, kar vsi lahko storimo/da bi bilo naše okolje lepo in čisto. Se posebno v sedanji, atomski dobi, ko nam različne jedrske eksplozije zastrupljajo zrak, uničujejo vse, kar je živega, rastline, živali, pa tudi nas. Okužena je vsa narava, ki je naša učiteljica in prijateljica. Najmanj, kar lahko strorimo je: kolikor se da, varujmo naravo, ne dovolite vašim otrokom, da jo iz objestnosti ali nevednosti uničujejo. Saj s tem delajo največjo škodo sebi, in vsem. Občinska zveza prijateljev mladine je tudi naredila program za počitnice. V razne aktivnosti se bodo vključili tudi vaši otroci. Omogočite jim lepe in sproščene počitnice! Te besede, dragi starši(v razmišljanje! Občinska Zveza prijateljev mladine Domžale i ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠP Košarkarji — drugi v S RS Najboljši pionirji, učenci 8. razredov osnovnih šol naše občine so ponovno potrdili, da tako kot njihovi lanski predhodniki sodijo med najboljše pionirje v košarki na področju SR Slovenije. Lansko tretje mesto so izboljšali še za eno, potem ko so 13. 4. 1986 v Kranju na finalnem turnirju v odločilni-tekmi za naslov prvaka izgubili s pionirsko selekcijo Gorenjske z rezultatom 59 : 52. Tale zapis pa utegne biti za marsikoga preveč suhoparen in skop. Kar precej ljudi je, ki jih gotovo zanima ozadje tega uspeha, količina in organizacijah dela, ki je bila zanj potrebna. Če ne drugega, bo to zanimalo okrog 1000 staršev, katerih otroci različnih starosti, skupaj pa približno 500, jih je vključeno v redno delo košarkarskih krožkov v šolskih športnih društvih. Športna pot teh mladih košarkarjev se je začela v drugem in tretjem razredu, ko so pri urah mini košarke pridobili prva znanja ter jjh tudi že s pridom uporabili na nekaterih tekmovanjih, med katerimi naj omenimo turnir občinskih ekips za poka^ Košarkarskega kluba Domžale in pa vsakoletno srečanje ekip mini košarke iz cele Slovenije na Dan mladosti v Slivnici pri Mariboru. Ta tekmovanja pritegnejo vsakič tudi veliko zanimanje staršev, saj je pravo zadovoljstvo" gledati veliko borbenost pa tudi spretnost in določeno znanje mladih košarkarjev. S kategorijo mlajših pionirjev postane delo že bolj tekmovalno, saj učenci 4. 5. ter 6. razredov že tekmujejo za naslov najboljše ekipe v občini. Temu pa sledijo turnirji v okviru tekmovanja Pionirski festival za mlajše pionirje vse do končne odločitve o tem, katera ekipa bo prvak republike v določenem šolskem letu. Poudariti velja, da že vrsto let ekipe naše občine tudi v tej kategoriji redno dosegajo uvrstitve v republiško polfinale. V letošnjem tekmovanju, ki v trenutku našega porčanja prehaja v končnico, pa beležimo s po dvema ekipama pri pionirkah in pionirjih v pplfinalu uspeh, s kakršnirn se ne more pohvaliti nobena občina v Sloveniji. Tako torej lahko zaključimo, da tudi uspeh ekipe starejših pionirjev ne sloni na kakšni izredni športni sreči in spletu okoliščin, pač pa na dolgoletnem, trdem in solidno organiziranem delu, ki zahteva od vseh dejavnikov, predvsem pa od učencev, precej odrekanja. Gotovo pa po drugi strani ne gre spregledati športnega užitka in določenih življenjskih izkušenj ter seveda novih prijateljstev, ki jih dobijo v zameno. To pa so hkrati dobre strani, zaradi Druga najboljša ekipa pionirske košarke v SRS stojijo (od leve proti desni): drugi trener Nelc Edo, Ovsec Roman, Gostič Tomaž, Colarič Jure, Narat Janko, Skok Borut, Janežič Borut, Breznik Uroš, prvi trener Gorjan Lado čepijo: Glina Ernest, Glina Andrej, Mandelj Simon, Anžur Mark, Dovč Klemen, Ločnikar Borut, Brumec Iztok. K napredek jjjk. domžah h. trgovsko gostinska DO NAPREDEK o.sub.o. domžale Komisija za delovna razmerja TOZD OPREMOTEHNA objavlja proste delovne naloge: 1. PRODAJALKE v Veleblagovnici Pogoji: — K V prodajalka — dve leti delovnih izkušenj — izmensko delo 2. MESARJA - SE KAČA Pogoji: — K V mesar — dve leti delovnih izkušenj — izmensko delo (lahko je priučen delavec ali delavka) 3. PRIPRA VNIKA - MESARJA — končana srednja agroživilska šola Komisija za delovna razmerja TOZD GOSTINSTVO o b j a v I j a proste delovne naloge: 1. VODJA RESTA VRACIJE POŠTA — srednja gostinska šola — dve leti delovnih izkušenj — izmensko delo 2. NATAKAR Pogoji: — K V natakar — dve leti delovnih izkušenj 3. KUHAR Pogoji: -KV kuhar — dve leti delovnih izkušenj 4. MESAR Pogdi: — K V mesar — dve leti delovnih izkušenj (lahko je priučen delavec) 5. NKV DELAVKE V KUHINJI Pogoji: -NKV delavka — tri mesece delovnih izkušenj katerih tudi starši široko odobravajo športno udejstvovanje svojih mladih nade-budnežev. Moravčanom priznanja in pokali za športne aktivnosti Kandidati naj v roku 8 dni po objavi oddajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: TGDO NAPREDEK Domžale, Ljubljanska 64, 61230 Domžale. Športno razgibana jesen Športna sekcija pri društvu upokojencev Moravče aktivno deluje že tretje leto v različnih športnih panogah: šah, balinanje, kegljanje in streljanje. Tudi v letošnjem letu ob drugem tednu upokojencev občine Domžale so se vključili v meddruštvena tekmovanja, ki jih je organizirala Zveza društev upokojencev občine Domžale, pod pokroviteljstvom Občinskega sindikalnega sveta. Za doseganje dobrih rezultatov so morali precej vaditi v kegljanju in streljanju z zračno puško. Prav to je tudi rezultat dobrih tekmovalnih uspehov, katere so dosegli na športnih tekmovanjih v Domžalah. Tako je ekipa strelcev zasedla 1. mesto in prejela priznanje s pokalom, 2. mesto ekipa žensk v kegljanju in moška ekipa 3. mesto s priznanji in pokali, medtem ko je bila ekipa balinarjev šesta .ter si prislužila pismeno priznanje. N Tekmovalci, ki so dosegli najboljše rezultate v streljanju z zračno puško, so se 21. maja udeležili tekmovanja na 11. območnih športnih tekmah upokojencev Ljubljane in notranjske v Ljubljani. 10. maja letos so bila na zaključni prireditvi v Zadružnem domu na Viru podeljena športnikom priznanja in pokali. Jože Novak VI. TEK NA KOLOVEC Športno društvo Radomlje organizira pod pokroviteljstvom Telesnokul-turne skupnosti Domžale 6. tek na Kolovec, to je množična športnore-kreativna prireditev. Tekmovanje je organizirano v sklopu krajevnega praznika Krajevne skupnosti Radomlje 27.7.1986 in 45 letnici vstaje slovenskega naroda na domžalsko-kamniškem območju. Prireditev bo v petek, 25.7.1986 s startom in ciljem pred krajevno skupnostjo Radomlje, pričetek tekmovanja bo ob 18.30 uri. Tekmovanje bo v naslednjih kategorijah: pionirji, pionirke 4 km mladinci, mladinke 11 km člani, članice 11 km veterani, veteranke 11 km Proga poteka po ulicah in zaselkih Radomelj, Rudnika, Hudo, Kolovca. Rezultati bodo objavljeni po končanem tekmovanju: prvi trije prejmejo medalje, najhitrejši tekmovalec in tekmovalka prejmeta pokal Športnega društva Radomlje. Štartnino v višini 300 din za tekmovalce in tekmovalke, ki jo vplačajo pri prijavi, pionirji in pionirke so oproščeni štartni ne. Organizacijski odbor Ženski košarkarski turnir v Mengšu Sava Commerce — prva V počastitev občinskega praznika je TVD Partizan Mengeš, sekcija košarkaric, organiziral 5. turnir ženskih košarkarskih ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa Sava Comerce (Kranj), drugo mesto so dosegle članice ekipe Kozale z Reke, tretje Rogaška Slatina in četrto domačinke. «-1 HRAST DOB I i kokscLiskt klutr Maraton Hrast Kolesarski klub HRAST Dob je v začetku junija organiziral že 2. kolesarski maraton, ki se ga je udeležilo blizu 250 kolesarjev. Proga je bila dolga blizu 90 km in je skozi Moravče in Kandrše preko Izlak po serpentinah, ki so jih prevozili le najbolj izkušeni kolesarji, vodila na Trojane, kjer je bila okrepčevalnica. Od tu so se vsi udeleženci v spremstvu po zvezni cesti odpeljali do Zajosovnika, kjer jih je čakal, za nekatere med njimi najtežji del, vzpon na Kozjak, ki ga je še otežil makadam. Večina, lahko bi celo rekli vsi udeleženci, so kljub nekaterim težavam progo prevozili in se skozi Kamnik in Radomlje srečno pripeljali do Osnovne šole Martin Koželj Dob, kjer je bil tako start kot cilj. Tudi tu ni manjkalo okrepčil, prizadevni organizatorji so za vse udeležence pripravili tudi spominske medalje, pokale pa so prejeli: ekipa GORENJE VELENJE kot najštevilnejša, kar 24 kolesarjev se je udeležilo maratona, najstarejši udeleženec je bil VLADIMIR MAKUC, star 61 let iz Ljubljane, ki je svoja občutja na cilju izrazil z: ..Lepo je bilo ..." ter najstarejša udeleženka MARIJA PERČIČ iz Kamnika. Dobimo se na III. kolesarskem maratonu HRAST Dob 1987! V.V J Dvorišče, past za otroke: Kdaj bo nesreča? Ne samo kot stanovalec v bloku Ljubljanska 89, ampak tudi kot član širše družbene skupnosti ne morem mimo dejstva, da se lahko še danes, morda jutri pripeti nekomu izmed nas najhujša tragedija, da bo postal grobar lastnih otrok. Zakaj pravzaprav gre? Bloki na Ljubljanski ulici pod številko 87, 89, 91, 93 so bili predvideni kot stanovanjsko poslovne stavbe, za katere pa sedanji stanovalci nismo imeli možnosti dati pripomb o namenu izkoriščanja pritličnega poslovnega dela. Tako je v tem dleu nastal tudi celi kup gostinskih „LOKALČIČEV" — bifejev, ki so polni že v dopoldanskem času (dvorišče navedenih blokov je odlično skrivališče) v popoldanskem času pa je vse natrpano. Vsa ta masa gostov pa prihaja motorizirana, tako da je dvorišče marsikdaj neprehodno. Samo po sebi bi ne bilo to nič posebnega, če v teh štirih blokih ne bi stanovalo blizu 100 mladih družin z naraščajem, za katerega trdimo, da je naše največje bogastvo. Na našem dvorišču so nevzdržne razmere. Človeka boli srce, ko gleda voznike kako divjajo, marsikdaj tudi vinjeni. Med temi avtomobili pa se igrajo otroci, tekajo sem in tja zatopljeni v svoji igri — saj je vendar ta prostor namenjen njim. ZAHTEVAMO: 1. Da se zapre prehod med blokoma na Ljubljanski št. 91 in 93. 2. Da se postavijo znaki za omejitev hitrosti 3. Da se postavi znak „OTROCI NA CESTI" 4. Da imamo stanovalci proste pločnike in vhode v bloke 5. Da delavci PM vzpostavijo red na dvorišču Kdo naj plača te stroške ureditve? Ne pričakujte tega od pogrebnega zavoda! Nehajmo si zatiskati oči pred seboj in se ne obnašajmo kot noji! Mar je res zaslužek posameznikov in navidezni priliv od teh sredstev v občinsko blagajno tako pomemben za našo bogato občino, da bi lahko pri tem popolnoma zanemarili varnost otrok in nevzdržne razmere za stanovalce, kateri smo navsezadnje tudi del družbe. Vsi pristojni naj se nehajo izgovarjati, da za odpravo tega problema ni zakonskih osnov. Če tega res nI začnite delati na podlagi zdravega razuma in medsebojnih človeških odnosov — prepričan sem, da ne boste naredili napake. Ukrepajte dokler je še čas! Preveč imamo takšnih nesreč kot je bila tista na Rodici februarja 1978. Lepo pozdravljeni! J. Čeh SERVIS DEŽNI KO V IN SENČNI KO V "DEŽNIKARSTVO" Tajč - Igličar Marija Ul. Urha Stenovca 4 DOMŽALE Obveščamo cenjene stranke, da je delovni čas obratovalnice od 8-12. ure in 15.-18. ure- Sobota zaprto. Obratovalnica bo.od 1.7. do 25.7.1986 zaprta. K. KULTURA IH KUITURHE PRIREDITVE Pogovor z ljudskimi godci iz Mengša Srečanje gorenjskih pihalnih orkestrov »Bilo ni godu, svatovščine, semnja, da tje ne bili bi vabili ga...« V okviru Jugoslovanskih pionirskih iger so tudi učenci Osnovne š ole Matija Blejca-Matevža iz Mengša obiskali nekaj ljudskih godcev in pevcev v Mengšu. Najprej so jim poslali obvestila, potem pa so se še sami oglasili pri njih. Godci so jim povedali mnogo zanimi vega, zapeli so jim tudi nekaj starih ljudskih pesmi, da so jih posneli na kasete. Za slovenski kulturni praznik pa smo jih povabili tudi v šolo, da bi še drugim šolarjem pripovedovali o svojem petju in muziciranju. IVAN VRHOVNIK Prvi se je odzval povabilu Ivan Vrhovnik, po domače Omajčev iz Mengša. Svečano oblečenega so učenci prisrčno sprejeli. Bil je vesel in ginjen, saj se je naše praznovanje zlilo z njegovimi osebnimi obletnicami; prav tisti dan je praznoval svoj 73. rojstni dan, nekaj dni prej pa je minilo 60 let, odkar je začel peti in igrati pri godbi. Kar hitro smo ga začeli spraševati o mnogo-čem: Kaj ste po poklicu? Doma imamo dokaj veliko kmetijo in 62 let smo imeli tudi gostilno. Zato so me dali v gostinsko šolo, ki sem jo tri leta obiskoval v Ljubljani, od 1928 do 1930. Kdo vas je navdušil za glasbo? Oče, kife bil godec, pel pa je tudi pri cerkvenem zboru. Na žalost mi je umrl, ko sem bil star šele dvanajst let. V pevskem zboru sem začel peti 2. februarja 1926. leta. Isto leto sem bil že tudi pri godbi. Pel sem 46 let, pri godbi pa sem igral 38 let. Igral sem tri inštrumente: rog, pozavno in bariton. Najprej sem igral na rog. Ali ste hodili v ■ glasbeno ■ ? Včasih ni bilo tako kakor danes. Kapelnik mi je napisal skalo, potem sem se pa učil. Takrat je bil kapelnik moj bratranec Peter Lipar. Kje ste nastopali? f Doma v Mengšu in tudi drugje. Veliko smo- nastopali v Ljubljani, zato so nas vsi poznali. Nastopili smo na mladinskem in gasilskem kongresu v Ljubljani. Kadar je bila pri nas doma gasilska veselica, je na dvorišču igrala godba. Oče je igral bariton. Ali so tudi vaši otroci glasbeno nadarjeni? Sinova Marjan in Janez pojeta pri Svobodi. Imam deset vnukov in vsi so muzikalični. To vam gotovo prinaša veliko zadovoljstvo? Zame je bila in je glasba nekaj najlepšega v življenju. Z njo sem laže premagoval težave. Skoraj nikoli nisem manjkal na proslavah, pogrebih, veselicah in drugih prireditvah, včasih tudi na škodo domačega dela. Vendar imam veliko zadoščenje, da. sem ljudem pel iz srca. Svoji življenjski zgodbi sta nam povedala še druga dva gosta: Matjaž Loboda, Končkov iz Loke, in Jože Opark, Ukarjev ata iz Mengša. MATJAŽ LOBODA - Končkov ata iz Loke .. Čeprav jeLobodov ata trdil, da je že precej v letih, mu jih živ krst ne bi prisodil 85. Njegov skrivnostni recept za dolgo življenje je v delu in veselju do glasbe. Rojen je bil v Domžalah, po domače se je reklo pri Trobentarju. Ker se mu res ni kazalo izneveriti svojemu domačemu imenu, se je že zelo zgodaj posvetil glasbi. Prisluhnili smo njegovi življenjski zgodbi, ki bi zaslužila cel roman: Iz kakšne družine izhajate? Doma smo imeli kravico, dva prašička in dosti dela, „profita" pa nobenega. Zato je moral oče hoditi v službo. Delal je slamnike pri Ladstatterju, mama pa se je doma ubadala s šestimi otroki. Tudi jaz sem delal tam do 1. svetovne vojne. Ali ste šli potem na fronto? Vojske sem se rešil s tem, da sem šel k železnici, kjer sem delal šest let, potem pa sem to službo pustil, ker sem imel preslabo plačo. Kam ste pa potem krenili? Odpotoval sem na Lattstetherjevo podružnico v Budimpešto, kjer smo izdelovali slamnike in klobuke. Tam sem živel šest let in sem se že dobro naučil madžarsko. Poslovodja je bil vedno bolan, zato sem ga jaz. nadomeščal. Na Silvestra 1927. leta sem bil izgnan, ker nisem hotel postati madžarski državljan. Tako sem se vozil v silvestrski noči in dočakal novo leto na vlaku. Ob enih popoldne sem bil že v Ljubljani. Potem se šel v Zagreb s trebuhom za kruhom. Tudi tam sem delal slamnike. Kako pa ste se znašli v Loki? V Zagrebu sem se poročil z Ločanko. Tudi ona je delala slamnike. Zaradi vedno hujše gospodarske krize smo delali samo še po tri dni tedensko, živeti pa je bilo treba sedem dni, zato sva se z ženo vrnila na njen dom v Loko. Potem sem delal malto in beton pri gradbenem podjetju Kavka v Ljubljani, čeprav težkega dela nisem bil vajen. Včasih sem imel'tako „dolge roke", da nisem mogel zaspati. Potem pa je prišla 2. svetovna vojna. Kako ste preživeli vojno? Nemci so nas gnali v kamnolom, da smo tam delali. 1944. sem odšel v partizane. Odšel sem na Primorsko, v 17. brigado Simona Gregorčiča. Ko so me ujeli Nemci, sem bil 63 dni zaprt v Ljubljani. V zaporu so nas tepli in ravno na god so me odvlekli na transport za Šlezijo. Ker sem bil hudo bolan na ledvicah, sem ostal v Beljaku v bolnišnici, odkoder so me odpustili kot neozdravljivo bolnega. Vrnil sem se domov in domači zdravnik me je poslal na Golnik. Pa se vrniva raje k prijetnejšim stranem vašega življenja. Kdaj ste se pridružili godbi? Leta 1919; dobil sem „skalo" in inštrument, trompeto, potem pa pozavno in nazadnje še boben, ker sem imel težave z zobmi; kot železniški kurjač sem se zelo prehladil. Leta 1958 pa sem nehal igrati. Igral sem tudi na orglice, prve mi je kupil birmanski boter. Ali ste tudi peli? Pel sem v pevskem zboru v Domžalah. V Zagrebu pa smo imeli Slovenci svoj pevski zbor Lipa v okviru Slomškovega prosvetnega društva. Vodila ga je zobozdravnica iz Ptuja, njen mož, dr. Klemene, pa je bil generalni kustos hrvatskih muzejev. Pel sem tudi v cerkvenem zboru v Domžalah in v Mengšu. Po vojni smo imeli svoj gasilski zbor. V borbi za vsakdanji kruh je Lobodo-vega ata peljala pot daleč po svetu, vendar ga je ob nenehnem delu spremljala ljubezen do glasbe, ki mu je nudila mnogo veselih trenutkov. UKARJEV ATA Ukarjev ata pa je prišel v šolo s svojo „frajtonarico", ki je že kar stara in mu zato včasih tudi malo ponagaja. V Mengeš je prišel že pred 2. svetovno vojno in se priženil na Pristavo, zato mu znanka vedno za šalo reče, da je kralj na Betajnovi. Kje se se rodili? Na svet sem privekal 1915. leta v Raki na Dolenjskem. Družina je štela deset članov, imeli smo majhno kmetijo, zato sem moral že zgodaj sam služiti kruh. Nabiral sem tudi jagode in borovnice, da sem dobil kakšen dinar. Tudi v dnino smo hodili. K teti sem odšel' za pastirja in kasneje za hlapca, da mi ne bi manjkalo kruha, ker so bili bogati. V resnici sem bil pa še bolj lačen kot doma, pri teti je bil namreč kruh zaklenjen. Kljub temu sem ostal tri leta tam, ker so moji starši tako „zglihali", jaz nisem smel ugovarjati. Kje pa ste se potem zaposlili? Od tete sem šel služit v Sevnico k zidarskemu mojstru. Gradili smo železniško progo Sevnica - Trebnje. Nato pa me je žilica vlekla v Ljubljano, v Tomačevem sem bil za hlapca. Ko se je gospodarjeva sestra poročila v Mengeš, sem stregel na „ohceti", vmes pa sem „škripal" na harmoniko. Takoj sem se seznanil z mengeškimi fanti in ti so me hoteli na vsak način dobiti v Mengeš. In res, v Mengšu sem se oženil na pragu 2. svetovne vojne. Kdo pa vas je nauči/ igrati na harmoniko? Samouk sem. Takrat ni bilo toliko godcev in tudi radijski sprejemniki so bili redki. Ko sem prišel do radia, sem vsak teden poslušal četrtkov večer, da sem si zapomnil melodije in si spisal besedilo moje najbolj priljubljene Avsenikove viže Na Robleku. Najraje imam narodne pesmi in tudi narodno-zabavne, Avsenikove in Slakove melodije. Kje ste nastopali? Nastopal sem na oddaji Pokaži, kaj znaš v Mostah pri Komendi, na tekmovanju harmonikarjev na Pokljuki, na Kmečki ohceti v Ljubljani itd. Bil sem znan godec, zato so me vabili na „ohceti" v razne kraje Slovenije. Igral sem na več kot 120-tih svatbah po Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem in tudi v Beli Krajini. Od kdaj imate tole harmoniko? Vedno sem si kupil kakšno staro harmoniko, ker nisem imel denarja, zato se mije večkrat pokvarila. Leta 1954 pa sem si kupil novo, izdelana je bila v naši Melodiji v Mengšu. Imam jo že 32 let, a ni bila še nikoli v popravilu, čeprav je že malo razglašena. Nazadnje nam je Ukarjev ata zaigral staro vižo in vsi učenci so zraven zapeli. Prosili so ga še, naj zaigra narodno Janez, kranjski Janez... in vsa telovadnica je pela. Vsak izmed godcev nam je zapel tudi svojo pesem. Klicali smo jih še k prigrizku, vendar se otroci niso moglT odtrgati od njih, saj so drli za njimi v avlo, kjer so jim ponujali liste in zvezke, da bi jim dali svoje „avtograme". V en glas se je zlivalo njihovo navdušenje: ROK BENDA: „Dobro, da je Ukarjev ata igral bolj znane viže, da smo lahko zraven peli. Pa kako so bili godci veseli, ker smo jim tako ploskali." AZRA PALIC: „Najlepše je bilo, ko so sami zapeli in ko je harmonikar igral." MILENA ZUPANČIČ: „Ko smo bili pri njih doma, so nam pokazali diplome in priznanja, ki so jih dobili." DARJA VOLF: „Lepo je bilo, ko smo jim dali nageljčke in kavo." MAJA ROZMAN: „Se posebno zato, ker je imel Omejčev ata rojstni dan." RENATA BOKALIČ: „Lobodov ata je bil pa v Zagrebu in Budimpešti." PETRA ŠIMENC: "Med vojno so jih Nemci klicali na proslave, pa so jim domači raje pokvarili inštrumente." Tovarišica Majda Borec, ki je uečnee pripravila na to srečanje, je s sproščenim smehom ih zadovoljstvom prisluhnila njihovim pogovorom. Sama pa je pripomnila: ..Preprosto povedano, bilo je prijazno in krasno. Skupaj smo doživeli lep praznik, ki je učencem prinesel mnogo novega, koristnega in lepega. Učenci so bili v stiku s starejšimi sproščeni in so še lepo obnašali. Lepo je bilo, da smo prav s pesmijo počastili našega velikega rojaka, Franceta Prešerna, in da smo se spomnili tudi naših gostov, ki so s svojo predanostjo glasbi mnogo prispevali h kulturi našega kraja. Mislim, da so bili oni pravtako zadovoljni, saj je z njihovih obrazov,odsevala ginjenost s hvaležnostjo, da smo jim prisluhnili. Marija Cvetek PRIDITE NA VEČER NA VASI! Ker naše glasilo med dopusti ne bo izhajalo tako pogosto kot sicer, vas že sedaj vabimo na glasbenozabavno prireditev Večer na vasi, ki bo 15. avgusta v Mengšu, 16. avgusta pa na Studencu, obakrat na letnem prizorišču. Če bo vreme slabo, bo prireditev obakrat v dvoranah, v mengešk^ in domžalski. Nastopili bodo Stobljan-ski oktet pod vodstvom Jožeta Doli-narja, Stanka Kovačič, ki jo bo spremljal sin Matej; ansambel Rž, ansambel Marela iz Mengša, ansambel Nika Zajca s pevcema Majdo Korošec in Borisom Kopitarjem, citrar Tomaž Plahutnik, ki se je v zadnjem času uveljavil pri ansamblu Slovenija, igra pa tudi na različnih javnih prireditvah, Folklorna skupina KD Moste, ki jo vodi Franc Jerič in povezovalec Boris Kopitar, v zabavnih skečih pa več znanih igralcev KD Miran Jarc iz Skocjana oz. iz DKD Svoboda Mengeš. Obeta se dve uri prijetnega razpoloženja ob petju, glasbi in humorju, zato ne pozabite na 15. in 16. avgust. Vsako leto bo na prireditvi, ki ima vsakoletne ambicije, nastopil tudi zmagovalec s tekmovanja harmonikarjev pri Repanšku, letos bo to Milan Resnik. Vstopnice za prireditev Večer na vasi bodo v prodaji deset dni pred prireditvijo, organizatorja DKD Svoboda Mengeš in KD Miran Jarc Skocjan pa jih bosta ponudila po 1. avgustu tudi vsem sindikalnim organizacijam. Mengeški godbeniki na Bledu Čeprav se morda vsi ne boste strinjali, toda tudi godba dobiva v današnjem času drugačen pomen, predvsem pa je treba prilagoditi program sodobnim zahtevam. Iz naše občine je na srečanju gorenjskih pihalnih orkestrov, ki ga je pripravila radovljiška občina, nastopila Mengeška godba pod vodstvom Francija Lipičnika, prejšnji uvod pa je bil napisan zato, ker so Mengšani od vseh najbolje vžgali, posebno pozorni pa so bili nanje tujci, ki so navdušeno ploskali in kar niso mogli ustaviti svojega navdušenja. Srečanje se je namreč odvijalo na Bledu, ob otvoritvi glavne turistične sezone, skoraj vse godbe so nastopale s strogim koncertnim programom, Mengeška pa se je predstavila z nekoliko bolj popularnim sporedom in odziv poslušalcev je pokazal, da so na pravi poti tudi glede tega. Pred hotelov Park na Bledu se je zbralo precej poslušalcev oz. gledalcev, vsi pa' so najbolj pozdravili popularni pristop k^ sporedu, kar velja uporabljati tudi na drugih podobnih srečanjih, saj se funkcija godbe v današanjem času "prav gotovo odmika od samo pbgreb-niškega in strogo koncertnega pristopa. Sicer pa je Mengeška godba v zadnjem času nastopila tudi v Rogaški slatini na javni radijski oddaji Veseli godci - povabil jo je radijski urednik Kajetan Zupan - tako da se je kar dvakrat v zadnjem mesecu predstavila tudi evropskim poslušalcem, saj se oddaja Veseli godci predvaja, tudi na nemško govorečem področju, ker gre za srečanje ansamblov domače glasbe, vse pa se navadno dogaja v okviru ene izmed godb iz dežele gostiteljice. Ker je bližnja godba v Rogaški slatini odpovedala zadnji hip, so zadevo uspešno rešili mengeški godbeniki. I. Sivec Druga številka Ciklam CIKLAME so glasilo učencev osnovne šole Janko Kersnik Brdo, s svojimi prispevki pa v njih sodelujejo tudi učenci podružničiiih šol iz Krašnje in Blagovice. Glasilo je nastalo v okviru dejavnosti literarno-novi-narskega krožka, ki ga mentorsko vodi Zdenka Pengal. Na začetku učenci s svojimi članki predstavijo življenje in delo na šoli: obisk v ČGP Delo, potek obrambnega in kulturnega dne, ocenijo film Amadeus, ki so si ga ogledali. Predstavijo tudi način sodelovanja pri bralni znački in k temu vabijo tudi ostale učence. Prav ti članki so v glasilu med boljšimi, saj so napisani kvalitetno in z že razhlimi novinarskimi prijemi. Učenci se v glasilu spomnijo tudi pomembnih obletnic, ki so jih skupaj proslavili: tako se spomnijo žena in mamic, ki so praznovale dan žena (tu je zanimivo razmišljanje o ženski enakopravnosti), Kurirčkova torbica, ki jih je obiskala( in ki je bila tudi priložnost za pogovore z borci Tone Ravnikar: Domžalska domača — vulgo imena Stob št. 20 — vulgo ime Pri Povžu. Tu je bil, nekdaj grunt in pol in je spadal pod župnišče Mengeš. V letu 1929 je ta domačija zapisana kot Ljubljanska cesta št. 31, od leta 1955 dalje pa kot Ljubljanska cesta št. 41. Kako je nastalo domače vulgo ime mi ni znano. Znano mi je le to, da je Lovšetov - Povžev rod prišel v Stob iz Dobrunj. Prvi lastnik te domačije, ki ga zasledim v statusu animarum župnije Mengeš v letu 1811 je bil Janez Lovše in njegova žena Mica. Sin Janez je bil vojak. Sin Jurij, rojen 1796 seje prvič poročil z Mino Cad rojena 1802 v Dragomlju, drugič pa se je poročil z Mico Novak rojeno 1800 v Moravčah. V prvem zakonu se je Juriju in Mini Čad rodila 1823 hčerka Mica, ki se je poročila v Ljubljani. Janezu Lovšetu in ženi Mici so se v zakonu rodili še otroci: Martin rojen 1807, Matija rojen 1812 in Jernej rojen 1819. Martin rojen 1807 se je 1835 poročil' z Marijo Rebol -Gregčevo Mico rojeno 181?. v Trzinu št. 31. Po poroki se je preselil v Stob št. 41, zato se je pri tej hiši po njem reklo „Pri Martincu". V drugem zakonu z Mico Novak so se Juriju ter njihovo obujanje spominov med mladimi. Pišejo tudi, kako so preživeli prvomajske praznike in ob tem ne pozabijo na kritičen zapis o prvomajskem sevanju in človeku v atomskem-veku. V mesecu maju praznujejo mladi, obenem pa se takrat tudi spominjamo tovariša Tita. Drugi del glasile je bolj literarno obarvan. Ne gre brez pesmic o pomladi, prebujajoči ljubezni. Zlasti zanimivi pa so igrivi in smešni skeči na koncu glasila, ki jim ne manjka že prave dramatičnosti in razgibanosti. Upamo, da ste jih tudi odigrali! Glasilo zaključujejo daljši fantastični spisi o tem, kaj bi bilo, če,. .. na primer imeli letečo preprogo, časovni stroj ali avto ali pik "morda čarobni prstan, vžigalice. Glasilo je zanimivo in prijetno, upamo, da so se ob njem zabavali in kaj novega naučili; tako njegovi ustvarjalci kot tudi bralci in sošolci! Cveta rojenemu 1796 v zakonu rodili še otroci: Jakob rojen 1825, Lovrenc rojen 1828, Barbara rojena 1831, Franc rojerl 1835, Matija rojen 1839 in Ivan rojen 1841. Jakob in Lovrenc sta bila vojaka. Fraric rojen 1835 se je prvič poročil 1856 z Marijo Zupan iz Sela 19 pri Vodicah, drugič pa 1870 z Marjano Dimec iz Depale vasi št. 22, rojeno 1839. V prvem zakonu so se Francu in Mariji Zupan rodili otroci: Franc rojen 1858, Jakob rojen 1859, Marija roiena 1861, Mihael roien 1863, Marjana, rojena 1865 in Valentin rojen 1870. V drugem zakonu so se Francu rojenemu 1835 rodili otroci: Ivana rojena 1873, Boštjan rojen 1875, Frančiška rojena 1877 in Ignac rojen 1880. Ignac Lovše rojen 1880 se je 1907 pročil z Marijo Sršen iz Suhadol št. 26, rojeno 1883. V zakonu so se jima rodili otroci: Franc rojen 1908, ici se je 1942 poročil s Katarino Jerman iz Stoba št. 13, Ignac rojen 1910, Marija rojena 1911, ki se je 1956 poročila z Rudolfom Mehora, Jožef rojena 1914, ki se je 1939 poročil s Frančiško Podobnik iz Šentjakoba ob Savi in Ana rojena 1919, ki se je poročila z Jankom Cotmanom. Franc rojen 1908 je zgradil novo hišo na Stobovski cesti št. 15 in se tja tudi preselil. Prvi gospodar te Povževe domačije, ki ga zasledim v zemljiški knjigi sodišča Domžale je bil na podlagi izročilne pogodbe iz leta 1855 Franc Lovše, na podlagi izročilne pogodbe iz leta 1906 pa Ignac Lpvše. Sedanji lastnik te Povževe domačije je sedaj Franc Lovše rojen 1908 v Stobu št. 20. Kaj delajo v KUP Franc Kotar: Skrb za podmladek v Trzinu Kulturno društvo Franc Kotar iz Trzina ne zanemarja dela z mladimi. 0 tem smo se lahko prepričali na prireditvi z naslovom Glejte kaj znam, v režiji Tonija Ipavca, na kateri se nam je predstavilo več kot petdeset učencev iz osnovne šole Edvard Kardelj iz Trzina, med njimi pa je bilo tudi nekaj cicibanov. Tako so nam najmlajši pripovedovali o bolni muci, o škorcu, ki zoblje grozdje, o žabi - domači živali, nenazadnje pa so se celo spraševali o tem, kaj delata očka in mamica, ko zakleneta vrata. Sledilo je nekaj zahtevnejših recitacij, učenke osmega razreda pa so se odločile, da nam bodo predstavile recital Gradnikovih pesmi. Med recitacijami smo slišali glasbene točke in ugotovili, da mnogim klavir, kitara, harmonika ali melodika ne dela težav. Tako dekleta kot fantje radi zapojejo, pa naj bodo to otroške ali zabavno—glasbene pesmi. Ob pesmi Kdo, kdo, Trzinci so to, je prišlo na oder tudi sedem parov folklorne skupine, ki deluje na osnovni šoli pod vodstvom mentorice Stanke Jaklič. Predstavili so nam gorenjske plese. Ob opazovanju petih ritmičnih plesov, ki so jim mladi dali naslove: Pralni stroj; Ča — ča — ča, Thriller, Borther Lewis in Jazz balet, pa so občinstvo prav gotovo zasrbele pete. S svojimi skeči so mladi posrbeli tudi za sproščen smeh v polni dvorani. Za konec dolgega programa sta se nam predstavila sokrajana Darinka in Janez Grad. Njuna govorica pa je bila akrobatski ročk and roll. Točke je domiselno povezovala mentorica otrok in članica kulturnega društva Mirni Cotman. Za luč je kot vedno skrbel Peter Pelan, Gregor Fetah pa je bil tehnični vodja. Na tem mestu naj omenim še mentorico Majdo Ipavec, ki mi je po prireditvi povedala, da je ena izmed osnovnih nalog, ki si jih je zadalo kulturno društvo, vzgoja mladih za bodoče izvajalce in uporabnike kulture: Ker se v društvu zavedajo pomembnosti te naloge, so že v februarju začeli zbirati prijave otrok za to prireditev. Zanimanje je bilo izredno veliko in kljub številčnosti"so se mentorji odločili, da bodo na predstavi nastopili vsi prijav- ljeni. Zaradi tega je bilo potrebno precej vaj in truda mentorjev in otrok. Toda s takimi predstavami si kulturno društvo zagotavlja široko bazo za svoje članstvo. S prireditvijo „Glejte,kaj znam" je kulturno društvo Franc Kotar zaključilo svojo izredno uspešno sezono, v kateri se je občinstvu v Trzinu in drugim občanom v občini predstavilo z igrami Otroci po naročilu, Strast pod bresti in Mati. Potrebno je bilo veliko vaj, ki so včasih trajale pozno v noč, veliko samoodpovedovanja režiserjev, igralcev in drugih, ki so kakorkoli sodelovali. Toda Trzinci so bili vedno nagrajeni z iskrenim aplavzom in lahko- so ob koncu sezone zadovoljni s svojim delom. Breda Habjan Ob koncu šolskega leta so na šoli Venclja Perka v Domžalah učenci 2. a razreda pod vodstvom tovarišice zaigrali Deklevovc IVIuzical Maček Muri v Mačjem mestu. Na zaključni prireditvi »Kar znaš, to veljaš«, ki so jo radijski delavci ob sklepu letnega ciklusa oddaj pripravili v delavskem domu na Viru, so drugo mesto zasedli bratje OMAHNA iz Krtine (predstavili smo jih že), med drugimi pa je nastopil tudi domžalski ansambel ČARI.I (na sliki). Ob srečanju pevskih zborov Gorenjske v Mengšu Pevska kultura raste iz leta v leto Ob koncu junija se je v Mengšu odvijalo srečanje pevskih zborov Gorenjske, ki ga so ga pripravili: Zveza kulturnih organizacij Gorenjske, Zveza kulturnih organizacij Domžale, Pevska Zveza Gorenjske in Delavsko kulturno društvo Svoboda Mengeš. Srečanje jer bilo posvečeno 95-letnici rcjstva in 35-letnici smrti Franceta Marolta. Razumljivo je, da je največja obremenitev srečanja padla na domače DKD Svoboda. Prireditev bi morala potekati v letnem gledališču, a jo je zagodlo vreme, toda kljub temu je bila brezhibno izpeljana v dvorani, zanimanje za srečanje je bilo primerno tudi pri občinstvu, vsi zbori pa so pokazali, da pevska kultura močno raste iz leta v leto. Najprej je vse nastopajoče pozdravil predsednik ZKO Domžale Slavko Pišek in jim zaželel prijetno počutje na srečanju v Mengšu, potem pa je predal besedo podpredsedniku domžalske skupščine Hermanu Brezniku, ki je poudaril pomen takega srečanja za vso Gorenjsko in tudi za širši pevski V Mengšu je bil res pevski praznik. Nastopili so mnogi zbori iz več gorenjskih občin. Srečanje so spravili pod skupno geslo: PRAZNIK PETJA GORENJSKE. Navzoče je pozdravil predsednik ZKO Domžale Slavko Pišek (na sliki). V ozadju Mešani pevski zbor Domžale pod vodstvom pevovodje Romana Ravnica. prostor. Zatem je spregovoril tudi Franc Demšar, predsednik Pevske zveze Gorenjske, kije med drugim dal tudi laskave ocene mengeškemu Mešanemu pevskemu zboru po nastopu v Grobljah. V programu srečanja pevskih zborov Gorenjske so nastopili Mešani pevski zbori DKD Svoboda Mengeš pod vodstvom Tomaža Habeta, Mešani pevski zbor KUD Lom pod vodstvom Toneta Sokliča, Moški komorni zbor DPD Svoboda Podnart pod vodstvom Egija Gašperiča, Mešani pevski zbor Titan Kamnik pod vodstvom Alenke Mihelčič—Zupan, Moški pevski zbor Davorin Jenko Cerklje pod vodstvom Jožefa Močnika, Mešani pevski zbor Lubnik Škofja Loja pod vodstvom Tomaža Tozona, Ženski pevski zbor Milko Škoberne DPD Svoboda Tore Čufar Jesenice pod vodstvom Antona Cimpermana in Mešani pevski zbor Domžale pod vodstvom Romana Ravnica. Zbori so se po prireditvi srečali tudi na tovariškem srečanju, ki ga je lepo pripravilo mengeško Smučarsko društvo, za zabavo pa sta poskrbela ansambla Marela in Stoparji iz Loke. Seveda pa se je oglasila tudi pesem iz vseh grl nastopajočih, spontano in iz srca, kar je hkrati tudi pomenilo, da ima srečanje pevskih zborov tudi svoj družabni smisel in da se bodo pevci z veseljem srečali prihodnje leto spet v drugi občini Gorenjske. I.Sivec Stobljansld oktet poje že več kot 10 let. Predstavljamo Kersnikove nagrajence - Stobljanski oktet Fantovsko petje tudi v današnjem času O Stobljanskem oktetu je ob desetletnici obstoja nekaj že zapisal Tone Ravnikar, prav tako je izšla slavnostna brošura, toda ker prizadevni možje tega okteta vse bolj stopajo v ospredje na vseh prireditvah, je prav, da vsaj ob podelitvi Kersnikove plakete napišemo nekaj besed o delu tega odličnega domžalskega okteta. Pogovarjal sem se z vodjo okteta, z Jo zetom Dolinarjem, ki živi že več let v Domžalah, drugače pa je Zagorjan, dolga leta je prepeval v APZ Tone Tomšič, pozneje pa v domžalskem Mešanem pevskem zboru. Zakaj je bil pravzaprav ustanovljen Stobljanski oktet? Pri oktetu sicer nisem od vsega začetka, a vendar lahko povem to, da se je po razpadu pevskega zbora na tem delu Domžal kar sama pokazala potreba po manjši vokalni skupini, ki bi na ustrezni ravni gojila še naprej narodno in umetno pesem. Petje je bilo v Stobu že od nekdaj doma. Znano je, da so se fantje zbirali pod vaško lipo, ki je stala na sedanjem kripišču Ljubljanske in Poljske poti, tu je delovalo najstarejše domžalsko pevsko društvo Pri-davka, od tu je izhajalo in še izhaja veliko članov domžalske godbe. Ali je fantovsko petje v današnjem času izgubilo svoj pomen? Mislim, da ne, čeprav seveda opravlja nekoliko drugačno funkcijo. A vendar se prav tako kot nekdaj zbiramo zaradi ljubezni do petja, ki v takšni obliki prav lepo zazveni. Čeprav smo po poklicih zelo različni, od strugarja do uslužbenca, od požarnega inšpektorja do predmetnega učitelja, nas združuje ista ljubezen in zato nam ni žal časa za vaje in za številne nastope, ki jih imamo v zadnjem času res veliko. Kakšne težave imate pri svojem delu? Posebnih težav pravzaprav ni. Včasih sicer kdo manjka na vajah, a to se pač zgodi. Na roko nam gre tudi ZKO Domžale s Slavkom Piskom na čelu, ki je rešila problem prostora za vaje v Glasbeni šoli. Nekaj časa smo morali namreč kar sami plačevati najemnino, zdaj pa je to lepo urejeno s strani ZKO. Ali lahko predstavite člane okteta? 1. tenor pojeta Tone Pavlin in Tone Hribar, 2. tenor Andrej Zalokar in Slavko Janežkovič, 1. bas Drago Tavčar in Andrej Medic, 2. bas pa Jože Fugger in jaz. Letos smo drugi tenor pojačali, z nami nastopa tudi Stane Zevnik, tako da smo v bistvu nonet, čeprav se še naprej predstavljamo kot Stobljanski oktet. Veliko nastopate po domači občini in tudi izven nje . . . Tako je. Toliko nastopov, kot jih imamo sedaj, še nismo imeli. Doma nas veliko vabijo na najrazličnejše prireditve, seveda pa se udeležujemo tudi takšnih tradicionalnih prireditev kot je Srečanje oktetov v Šentjerneju, vedno pripravimo tudi samostojni koncert, navadno v sodelovanju s še kakšnimi večjim zborom, radi pa se odzovemo tudi takšnih vabilom, kot bo letošnja prireditev Večer na vasi v Mengšu in na Studencu, kjer bo del prireditve slonel na fantovskem petju, ki ga mi zdaj že res primerno obvladamo. Vesel sem povabila in želim, da bi bili z nami zadovoljni tudi poslušalci najširših zahtev. Kaj vam pomeni letošnja Kersnikova plaketa? Vsaka nagrada je priznanje za delo, Kersnikova pa še posebej, seveda pa je hkrati tudi vzpodbuda za nadaljnje delo. Fantovsko petje bomo gojili še naprej, tako v narodni kot umetni slovenski pesmi , tu in tam pa posežemo tudi po dalmatinski in makedonski narodni pesmi. Pesem resnično lepo združuje ljudi. Ivan Sivec V torek, 1. julija 1986 so se iztekle letošnje prireditve v Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobljah. Zadnji letošnji koncert v Grobljah sta imela Primož Novšak — violina in Aci Bertoncelj — klavir. Predstavila sta nam Beethovnov večer sonat za kil vir in violino. Na sliki: Grobeljska cerkev — Muzej Jelovškove umetnosti v fazi obnovitvenih del, ki na objektu tačas potekajo. Mali oglasi Zelo ugodno prodam 10 let star TV color Gorenje in nov 801 bojler. Informacije na telefon 721-610. Samski moški srednjih let išče v Domžalah, Mengšu, Kamniku ali bližini manjše stanovanje ali primerno sobo. Nudi predplačilo in eventuelno pomoč pri hišnih opravilih v prostem času. Ponudbe na tel. 213-976. V središču Domžal prodam trip/ex garažo. Ponudbe na uredništvo pod: „Najboljšiponudnik". Inštuiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278. ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega AVGUSTA PAVLINA dipl.ing .strojništva se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, kakor tudi vsem posameznikom, ki so nam ustno ali pisno izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo Papirnici Koli-Čevo, Kinološkemu društvu Domžale, Stobljanskemu oktetu, sosedu Janezu Lenčku in g. kaplanu Lojzetu Sketu za opravljen pogrebni obred. V žalosti: žena Danica, sin Matjaž, hčerki Monika in Nataša z družinami. Kratko je življenje, stalne sreče ni, oko veselo tudi večkrat'se orosi. V SPOMIN Minilo je eno leto, odkar nas je 3. julija lani zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric STANE MERKUŽIC Čas hiti naprej, ostaja pa bolečina ob misli, kako prekmalu si odšel od nas. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi. RAZGIA5I, OBJAVE, RAZPISI Kmezad Komisija za delovna razmerja „ TOZD Reja objavlja prosta dela in naloge: 1. ELEKTRIKARSKA IN VZDRŽEVALNA DELA V VALILNICI Zadobrova za nedoločen čas Pogoji: — poklicna šola elektro stroke — eno leto delovnih izkušenj — tečaj iz varstva pri delu . Osebni dohodek je približno 100.000,- din. 2. več delavk oz. delavcev pri OSKRBI PERUTNINE V TALNI REJI v farmi Ihan za določen čas 6 mesecev Pogoji: — osnovna šola — 6 mesecev delovnih izkušenj Osebni dohodek je približno 80.000,- din. 3. 2 delavca za DELA V VALIUMICI STUDA za nedoločen čas Pogoji: — osnovna šola — 6 mesecev delovnih izkušenj Osebni dohodek je približno 80.000,- din. Za vsa objavljena dela in naloge je poskusno delo 3 mesece. Ponudbe s priloženimi dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba delovne organizacije JATA, Agrokombinatska 84, 61260 Ljubljana-Polje 8 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. K trgovsko gostinska DO j|k NAPREDEK flHftk. o.sub.o. domžate TOZD OPREMO TEHNA Veleblagovnica, Titov trg 1 VAM NUDI POLEG CELOTNEGA PROGRAMA ŽENSKE, MOŠKE, OTROŠKE IN ŠPORTNE KONFEKCIJE TER OBUTVE IZ SEZONE POMLAD POLETJE 1986 PO POSEBNO UGODNIH CENAH NA ODDELKU METRAŽA: — balonska svila po 2.315,- din/kg; — blago (mešanica bombaža i n sintetike 50:50) enobarvnih modnih barv za bluze po 466,0 din/m; — bombažno blago za halje (vzorčasto) po 866,- din/m; — jersav za puloverje ali trenirke po 1.073,- din/m; NA ODDELKU PERILO: — kopalke bi kini (ženske) št. 38 po 1.470,- din; — spalne srajce iz bombaža od 3.180,- din dalje; NA ODDELKU CICIBAN: — bombažne žabice št. 62-74 po 650,- din; — bombažni pajaci kratki št. 74-86 po 650,- din; — maje iz garna dolgi rokav št. 56, 62 po 440,- din; — kratke hlače iz frotirja po 460,- din; NA ODDELKU PIONIR: 40 % tovarniško znižanje: — otroških modernih fantovskih jaken iz platna št. 3—16 od 5.340,- din do 9.060,- din; .> — otroških modernih fantovskih jaken izskaja št. 8—16 od 7.980,-do 9.660,-din; ^ ZA KAJ IN ŠE EN KRAT ZAKAJ ! Štiri leta sva z ženo imela psico — čistokrvno nemško ovčarko KARO- Bila nama je prijatelj, veselje, razumevajoče bitje v najinih dneh ... Pa se je našla roka, ki nama je najino KARO zastrupila, brezumno segla po strupu, sredstvih, da je n imava več ... Ne želim obtoževati, le sprašujem se zakaj in še enkrat zakaj... Je morda temu človeku sedaj prijetneje, mu je odleglo, ko je storil, kar je pač storil... Leopold Belinger Detelova 5, Domžale. ! ZPS "MLINOSTROJ" DOMŽALE Študljanska 5 Na podlagi sklepa delavskega sveta objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: EKSCENTER STISKALNICA 1 kom VRTALNI STROJ EVS 123 A1 1 kom KOPIRNI STROJ Ikom SALONITNE PLOŠČE 100 kom MOPED APN 1 kom HITROVPENJALNA NAPRAVA ZASTRIŽNE NOŽE Prometni davek plača kupec. IZKLICNA CENA 100.000.-din 5.000.- din 50.000 - din 100.- din/kom. 15.000.-din 2 kom 20.000 - din Javna licitacija bo v soboto 12.7.1986 ob 12. uri v prostorih „Mlinostroj" Domžale, Študljanska 5. Licitacije se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, ki pred začetkom licitacije plačajo kavcijo v višini 10% od izklicne cene. Ogled osnovnih sredstev je mogoč na dan licitacije od 10. do 12. ure. Za nakup velja načelo „viđeno — kupljeno". Vabilo Vabim vas na obiranje črnega in rdečega ribeza, ki se bo pričelo okoli 4. julija in trajalo dobrih 14 dni. Za delo nudim plačilo ali ribez. Mogoč je tudi odkup obranega ribeza. Vse* ostalo po dogovoru- Vljudno vabljeni, posebno vedno pridne upokojenke! Feliks Anžin, Dobeno 10, Mengeš. FOTO REPANŠEK Mengeš, Kidričeva 8 DELOVNI ČAS: vsak dan od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. V času poletnih mesecev (julij, avgust) nudi cenjenim strankam POLETNI 10 % POPUST pri razvijanju filmov in izdelavi fotografij - ob predložitvi tega kupona. S kuponom boste uveljavili popust pri razvijanju in izdelavi fotografij iz enega filma. ZAHVALA Ob prerani smrti naše nenadomestljive žene in dobre mamice METKE HRIBAR iz Ihana se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za obiske v njenih težkih dneh, za tolažbo, vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala dr. Bitencu in sestri Bredi za njuno nesebično pomoč in tolažbo vsem nam v njenih najtežjih trenutkih. Hvala g. župniku in pevcem za spremstvo od doma do groba, za lep poslovilni govor in zapete žalostinke. Hvala vsem govornikom, ki so se poslovili od nje doma in ob grobu. Hvala tudi narodnim nošam, ki so jo v tako lepem številu spremljali na njeni zadnji poti. Se enkrat vsem hvala. Vsi njeni. In memoriam Dipl. inž. Avgust Pavlin Vrste starih Domžalčanov so se zopet skrčile. V 66-letu je namreč umrl Avgust Pavlin, dipl.ing.stroj-ništva. Rojen je bil 27. maja 1921 leta, v delavski družini, kjer je bilo 5 otrok, trije fantje in dve dekleti. Oče in mama sta bila vrsto let v Ameriki, kjer sta bila rojena tudi sin Žan in hči Ema, ki še sedaj živita v Ameriki. Pokojni Avgust Pavlin - Žmaj-dov Gustel je študiral na strojni fakulteti v Ljubljani, ki jo je uspešno končal. Ker je bil štipendist Vojne industrije Milan Blago-jevič Lučani, je moral po uspešnemu študiju prebiti še dve leti v tej industriji. Nato se je leta 1952 zaposlil v Papirnici Količevo, kjer je ostal do upokojitve leta 1981. Več kot 20 let je bil tehnični direktor tega znanega domžalskega podjetja. Že pred vojno je bil nekaj časa praktikant v tem podjetju, med NOB je uspešno deloval za narodnoosvobodilno gibanje. Bodi mu lahka domača zemlja. Kupon kupon kupon POPUST 10 % julij, avgust 1C86 Velja za razvijajanje in izdelavo fotografij iz enega filma! Akcija v naših osnovnih šolah: »Za zdrave in čiste zobe« Pogoj in temelj zdravja BaaaBMfnwmit—FiTEaaa.....iMiiiiiiiiii.........ihiiiiiiiii..........1111111111111......iiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiii........iilfaiiiiiiiiiiiiii.....................■.....111......inimiiiiimimroiiinri Če bo u.o. O.p.M.B. še naprej nizal (glej uvodnik O.p. št. 9/86 dn. 4.6.1986) kratice kot npr.: p.v.,naj tekstu doda še legendo, kot npr.: o.u. - odgovorni urednik, - O.p. -Občinski poročevalec - M.B. -Matjaž Brojan, - dn. - dne - npr. - na primer, - p.v. - neugotov-ljena ZMEŠANO Kaže, da smo Kmetijski zadrugi (tako eni kot drugi) zamešali njen status in lokacijo, da je le-ta zmešana kot „kurji futer", ki ga prodajajo ... SMO NA TERENU Ker uredništvo še vedno nima stalne lokacije, temveč le začasno, iščemo ustrezne prostore na razpis in pod šifro: ,,Smo na terenu". PRODAJA SE.. . Prodamo hišo na Ljubljanski 94. Če je ta hič slučajno že podrta, potem prodajamo spomin nanjo. Jeze, da podirajo še predzadnji spomenik konca stoletja, ne prodajamo. Nihče je ne bi kupil, ker jo ima sam ... 0-0-0 DRUGEGA HOČEMO... Ker bo na mestu takoimenovane Majheničeve hiše nastalo križišče, vljudno prosimo pristojne, da odpo-dijo od tega posla tistega, ki je zasnoval prometne rešitve križišča v Mengšu ... 0-0-0 OB KONCU REDAKCIJE . -. Ob koncu redakcije smo izvedeli, da so staro Majheničevo hišo uspešno podrli, čestitati pa jim želimo zaradi nečesa drugega. Nekaj dni so vendarle uspešno prepreče--vali prehud pretok Kamničanov skozi Domžale. ŠE ENO PODIRANJE V zadnji številki smo napisali, da so v Homcu podrli gasilski dom. Homničani o tem ne vedo ničesar, saj za prenovo zbirajo celo denar. Ne se bat, ne ga podrli so le dotrajani stolp ... Denar bo še potreben Homčani, nič se ne bojte . - ■ 0-0-0 IMENA Glede na to, da imamo v občini že „Požeruha" - gostilno ob magistralni cesti, smo te dni dobili v centru specializirano okrepčevalnico "BAJSI". Vprašujemo se, katere javne ustanove se bodo poimenovale pa po sledečih imenih: STREMUH -LENUH - SMRDUH - OVADUH - POTEPUH • • • 0-0-0 JE PAČ BAJSI? Iz uradnega vira smo zvedeli, da si je okrepčevalnica Bajsi prisvojila en meter zemljišča, ki je v lasti zdravstvene skupnosti. Ali se čudite? Ni se treba! Je pač BAJSI... V vednost Članek o poimenovanju šol po gostilnah je naletel na ogorčenje pri nekaterih občanih. Naj jeznoriti preberejo na zadnji strani prejšnjega Občinskega poročevalca še enkrat in ugotovili bodo, da smo na isti valovni dolžini. Tudi mene skrbi, da se bo enkrat pojavilo: šola poleg bifeja Rača (= OS Vencelj Perko), šola blizu Rekelčka (= OŠ Josip Broz Tito), vrtec poleg bistroja Palma ipd. Zato prosim, da mi anonimneži prenehajo telefonariti. Igor Lipovšek Lenasi Na prvi posebno svečani prireditvi v Zdravstvenem domu v Domžalah so pred dnevi podelili priznanja učencem in mentorjem, ki so uspešno sodelovali v akciji. V Zdravstvenem domu TOZD ZV Domžale so prepričani, da bodo zajezili zobno gnilobo kot najbolj razširjeno socialno bolezen le s preventivnim delom in to predvsem z zobozdravstveno prosveto in vzgojo tako odraslih, predvsem pa mlade generacije. V akciji zobozdravstvene prosvete, ki vključuje nosečnice, predšolske in šolske otroke, se vrši vzgoja in poduk o pravilni prehrani in potreb po pravilnem in rednem čiščenju zobovja. Da bi šoloobvezne otroke predvsem nižjo stopnjo čimbolj motivirali za pravilno in redno zobno in ustno higieno, so se vključili v republiško akcijo „Za čiste in zdrave zobe". V tej akciji poteka prosveta in vzgoja ter redna kontrola stanja higiene pri šoloobveznih o trocih nižje stopnje. To kontrolo vršita višji medicinski sestri po določenem urniku z nepredvideno kontrolo v posameznih razredih določenega števila otrok glede stopnje ustne higiene in zob. Ker ima ta akcija tekmo valni pomen, je dobila pozitiven odmev pri otrocih, zdravstveni delavci pa jih želijo motivirati tako, da redno evidentirajo stanje na posebnih grafikonih, ki jih ima vsak razred. Koncem šolskega leta ugotovijo razred z najboljšo ustno higieno, kot tudi najboljšo šolo v občini in republiki. Naše učence so želeli v tej akciji pridobiti tudi s tem, da so jih nagradili s praktičnimi nagradami . V akciji so sodelovale z darili mnoge delovne organizacije naše občine, prireditev pa je posebej podprla Krka. Akcija „Za čiste in zdrave zobe" se bo nadaljevala in razširjala v (kolja, kamor še ni prodrla zavest, da zobno gnilobo lahko preprečimo z rednim in temeljitim čiščenjem zob. Zdrav nasmeh, zdravi zobje, nič več strahu pred zobozdravnikom, naj bi bili rezultati uspešne borbe proti zobni gnilobi, zato bodo otroci nadaljevali akcijo „Za čiste in zdrave zobe" vsak dan tudi v prihodnjih letih. V kulturnem sporedu so sodelovali učenci OŠ Šlandrove brigade pod vodstvom Marike Halerjeve. Recitirali so nekaj zanimivih razpoloženjskih pesmic na zobozdravstveno temo, srečanje .pa so sklenili s podelitvijo priznanj in nagrad učencem in mentorjem. Gotovo je sama akcija, pa tudi prireditev ter zanimive nagrade lepa vzpodbuda za to, da se bo vanjo v prih. 'nje vključilo še več otrok. To je tudi namen akcije za prihodnje .,.. M B ŠOLE V AKCIJI ZA ČISTE ZOBE ... Naziv šole razred Št.točk Št.učeicev OŠ Dragomelj 1.4.r. 97 13 2. 2.r. 76 8 OŠ Šlandrove 3. 1.r. 75 20 1.4a 91 26 brigade 2.4c 85 29 OŠ Matije 3.1c 83 26 1. 1a 89 25 Blejca — 2. 1b 87 23 Matevža Mengeš 3. 4b 86 * 26 Josip Broz 1. 2b 89 28 -Tito Domžale 2.,2b.+3a 88 30+25 OŠ Radomeljske 3. 3b 84 27 1. 3c 85 25 čete-Preserje 2.3a 84 23 OŠ Venclja 3. 4b 81 26+19 1. 1a 85 28 Perka 2.2d 82 28 Domžale 3.4c+4d 79 26+28 OŠ Krtina 1.3.r. 84 11 2.2.r. 69 20 OŠ Martina 3 4.r. 69 12 1.4a 81 20 Koželja 2.3b 79 21 Dob 3.1b 78 22 OŠ Ihan 1.4r. 81 B 2 3.r. 80 21 OŠ Edvarda 3. lir. 74 21 1.3c 79 24 Kardelja 2.4a 77 32 Trzin 3.1a 71 24 Na prireditvi je uvodoma spregovoril direktor TOZD ZV Domžale dr.'Mitja Šcelj in poudaril pome n akcije, ki jo organiziramo prvič; posebej je podčrtal preventivni pome n akcije, ki v dobršni meri izboljšuje izglede za to, da bi čim več otrok imelo dalj časa zdrave zobe. 0 vlogi zobozdravstvene prosvete in vzgoje ter o namenu akcije je spregovorila dr. Marija Grošelj. V svoji krajši oceni je ugotovila, da je zobna gniloba obolenje, ki je pri nas prizadelo skoraj vse ljudi. Ni samo kozmetična napaka, poškodba zoba lahko povzroči obolenje tudi celega organizma. Vemo, da lahko to obolenje preprečimo tako: - z rednim in temeljitim čiščenjem zob — s programi ranim uživanjem industrijskega sladkorja v čisti in skriti obliki 1 x oz. 2 x tedensko v glavnem obroku, - z dodajanjem F preparatov, — z rednim obiskovanjem zobozdravnika. Torej je redno in temeljito umivanje zob važen preprečevalni faktor zobne gnilobe. Z akcijo „Za čiste in zdrave zobe" hočemo utrditi to navado. Pri tem morajo pomagati vsi, ki prihajajo z otroki v stik; to so vzgojitelji, zdravstveni kader, predvsem pa starši s svojim zgledom, da tudi oni redno čistijo zobe in vzpodbujajo k zdravemu načinu življenja. Utrdi naj se misel, da smo za svoje zdravje odgovorni predvsem sami . REZULTAT AKCIJE TAKO SI JE JURE SKORAJ POZABIL UMITI; ZOBE" OŠ Venclja Perka: BERNOT Matej 3c, STRNIŠNIK Olga 5b. OŠ Šlandrove brigade: CBGLAR Simona 3b., VRTAČNIK Barbara 5b. OŠ Ihan: DRAGAR Janja 1. razred OŠ Josip Broz Tito: OREHEK Marija 3c, KEPIC Katarina 7c. OŠ Dragomelj: ŠUKLJE Tatjana 3. razred OŠ Dob: ŽUPAN Maja 3a., ANŽIČ Mojca Sa. OŠ Krtina: KLOPČIČ Petra 1. razred OŠ Moravče: KUNAVER Mateja 3y., MAJDIČ Irena 3b. OŠ Janko Kersnik Brdo: AVBELJ Sonja la., BRVAR Vesna la., ŠTRUKELJ Boštjan 5a., ORAŽEM Urška 7a. OŠ Matije Blejca Mengeš. VRHOVNIK Martina 3a., SITAR Špela Sb. OŠ Edvarda Kardelja Trzin: HABAT Anja la. OŠ Radomeljske čete Preserje: SMOLE Vesna le, MARSENIČ Vesna 5b. PIZZERIJA Direktor TOZD ZV Domžale dr. Mitja Šircelj ob otvoritvi prireditve za čiste in zdrave zobe. Pizzerija v Radomljah V torek 17. junija 1986 je bila v Radomljah v Nastranovi kleti odprta pizzerija, ki jo vodi mlada gospodinja Barbara Nastran. Tu je bila že nekdaj znana Nastranova gostilna. Uradno je lastnik tega gostinskega lokala 12.2.1885 postal Janez Nastran, čeprav je bila gostilna v tej hiši že preje. Za njim je gostilniško obrt prevzel njegov sin Ciril. Obrt na tej hiši je prenehala s prihodom Nemcev leta 1941. V Nastranovi hiši je pa nekaj časa bila tudi prva Radomeljska pošta in to že 1. maja 1899. In kaj bo lahko dobil gost v tej novi pizzeriji? Seveda vse vrste pizz in to: kraška pizza, pizza napoli-tana, kranjska, gorenjska, domača, mala, parma in pizza študent. In kakšna je razlika v pizzah? Vse so izdelane iz testa, paradižnikove mezge, sira in začimb. Kraška ima poleg tega še kraški pršut in olivo; napolitana sardelne filete; kranjska šunko, klobase, gobe in jajca; domača slanino, klobase in gobe; mala nadev po izbiri; parma sir, šunko in hrenovke; pizza študent pa še šunko in papriko. Poleg pizze lahko gostje dobijo tudi točeno pivo, vino, žgane in brezalkoholne pijače ter razne vrste toplih in hladnih napitkov. Poleg tega pa še topli sendvič, sadne kupe, sladoled, ledeno kavo in slane preste. Točijo Union pivo, pivo Premium, Triglav in Tivoli. Pizzeria je doprta vsak dan od 14.-22. ure, ob nedeljah od 12.-22. ure, v ponedeljkih je pa zaprta. Obiščite novo pizzerijo, ne bo vam žal, kajti pritegnilo vas bo tudi lepo in okusno urejena notranjost. Tone Ravnikar Najbolj pridni učenci pri čuvanju čistoče zob so prejeli kar omembe vredne nagrade. M. broian