Aktualno Podravje • Višja nadomestila Bruselj potrdil, Slovenija pa menca
O Stran 2
Podravje
Videm • Na avtobus in v šolo še vedno po makadamu in blatu
s 11 Štajerski
Ptuj, torek, 5. decembra 2023
Letnik LXXVI • št. 94 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR
Aktualno
Ptuj • Svet zavoda LEA izbral Klemenca
O Stran 3
V središču Podravje • Na
Ptujskem enkrat več pacientov s klamidijo
O Stran 7
Kronika Podravje •
Prometni kolaps
.1	v •
je le vprašanje časa
O Stran 9
Ljudje in dogodki Ptuj • Tina in Matjaž za finale pripravljata poseben nastop
O Stran 11
Črna kronika Ormoško • Skrb vzbujajoč porast mladostniškega kriminala
O Stran 24
Ptuj, Podravje • Nič več na urgenco v Zdravstveni dom
Urgentni center odprl vrata
Novozgrajeni urgentni center Ptuj je svoja vrata odprl v petek. Regija je tako dobila izjemno pomembne prostore, v katerih celovito obravnavo v sklopu nujne medicinske pomoči združujejo pod eno streho. Več na strani 2.
Foto: CG
Lestvica najbogatejših
Ptujskih bogatašev »v mrežo« niso ujeli
V središču
Starši slabe volje, ker otroci v šoli ne naredijoMv domače naloge
štajerski TEDNIK
radioPTUI "s
IN SI PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot.

2 Štajerski
Aktualno
torek • 5. decembra 2023
Podravje • Kmetje še brez denarja za opravljeno delo, ker se ministrica še ni podpisala pod uredbo
Izplačilo višjih nadomestil Bruselj potrdil, Slovenija pa menca
Kmetje, ki kmetujejo na najožjih vodovarstvenih območjih, so dosegli spremembo uredbe in dogovor o izplačilu okrog 500 evrov nadomestila po hektarju. Uredba je bila poslana tudi v Bruselj, kije zanjo prižgal zeleno luč, a kmetje izplačil še vedno niso prejeli, kajti slovenska vlada uredbe še ni sprejela. »Vedno, ko nam to ustreza, se izgovarjamo na Bruselj, a pravi razlog za zaviranje je naša država,« je jasen Milan Unuk, kmet z Dravskega	MAHIS0R polja in pogajalec za vodovarstvena območja.
»«ar ■
VODOVARSTVENA OBMOČJA
Foto: Mojca Vtič
Milan Unuk je na nedavni seji ptujske območne enote KGZS izpostavil, da je uredbo o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima za obdobje 2023 do 2029 Evropska komisija potrdila, medtem ko vladi uredbe še ni uspelo sprejeti.
Ne morejo do drugih zemljišč niti do ustrezne odškodnine
Na kmetijsko-gozdarski zbornici, kjer so že pred 13 leti pripravili analizo kmetij, ki kmetujejo na vodovarstvenih območjih, so ugotovili, daje zaradi izvajanja vodovarstvenih režimov ogrožen obstoj kmetij na Dravsko-Ptujskem polju. Od 99 kmetij s 178 ha kmetijskih zemljišč na VVOI je kar 16 takšnih, ki imajo na tem najbolj občutljivem in najbolj varovanem območju več kot polovico svojih zemljišč. Zahtevali so, da država kmetom poišče nadomestna zemljišča ali sprejme ustrezno denarno nadomestilo za izgubljen prihodek. Zgodilo se ni ne eno ne drugo. Nadomestnih zemljišč večina oškodovanih kmetov namreč ne more dobiti, ker jih ni na razpolago, denarna nadomestila pa niso dejanska odškodnina, ampak državna pomoč, kije časovno ter vrednostno omejena. Do nedavnega je bila določena pri 120 evrih na hektar.
Vodovarstvena območja zavzemajo približno 17 % ozemlja Slovenije oz. 353.200 hektarjev. Na teh območjih prevladuje gozd (61,1 %), sledi travinje (13,6 %), njive zavzemajo 10,9 %. Na območju najožjih vodovarstvenih območij (VVO 1) pa leži okrog 2.000 hektarjev kmetijskih površin, največ v Podravju in Pomurju.
Foto: ARSO
Varovanje pitne vode je skupna skrb in dolžnost vseh, ki sobiva-jo v prostoru. Kmetje zatrjujejo, da se tega dobro zavedajo in da zato že vrsto let upoštevajo zakonske zahteve glede kmetovanja na vodovarstvenih območjih. Te zahteve so najstrožje na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I), kjer je prepovedana uporaba gnojevke in gnojnice, uporaba mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, je omejena in omogočena le na podlagi gnojilnega načrta, dovoljena je uporaba le tistih zaščitnih sredstev, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, pridelek je posledično vsaj za tretjino manjši.
Za ureditev problematike je kmetijska zbornica pripravila predloge ukrepov in zakonodajnih sprememb, toda namesto rešitev so politiki sprejemali nove uredbe, ki so prinesle kmetom le zahteve in kazni. »Leta 2010 je bilo v veljavi sedem VVO državnih uredb, ki so na VVO I zajele okrog 1.200 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, danes je v veljavi že 15 VVO državnih uredb, ki zajemajo 1.600 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, poleg tega pa pokrivajo občinski odloki na VVO I še 596 hektarjev,« so dejali na zbornici.
Svetla luč na koncu tunela naj bi se pokazala pred tremi leti, ko je nova ekipa na takratnem okolj-skem ministrstvu pod vodstvom

Andreja Vizjaka začela pripravljati nov način izračuna višine denarnih nadomestil. Po večkratnih usklajevanjih ga je ministrstvo v letih 2021 in 2022 tudi dokončno uskladilo s predstavniki kmetov. Tako bi po novih izračunih nadomestilo za kmetovanje na VVO I namesto 100 evrov znašalo okrog 500 evrov. »Seveda smo zadovoljni s tem zneskom, pa vendar moram poudariti, da kmetje, ki smo upravičeni do te državne pomoči, ne moremo sodelovati v okoljskih ukrepih, kjer pa je maksimalna višina izplačil še nekoliko višja, okrog 600 evrov. Torej četudi delamo vse ukrepe in še več
za zaščito narave ter vodnih virov, smo odškodovani v primerjavi z drugimi,« je dejal Milan Unuk.
Aroganca brez primere
Predlog nove uredbe je bil že spomladi poslan v presojo na Evropsko komisijo v Bruselj. Evropska komisija je predlog uredbe 7. septembra potrdila. Žal pa kljub vsem izpeljanim postopkom Vlada RS uredbe še vedno ni potrdila. Po nekaterih informacijah naj bi čakala na podpis trenutno pristojne ministrice Alenke Bratušek. Zbornica je oktobra z dopisom pozvala predstavnike ministrstva za narav-
ne vire in prostor ter kmetijskega ministrstva k podpisu uredbe, sredi novembra jih je povabila na sestanek. Odgovora niso prejeli, prav tako se predstavniki pristojnih ministrstev niso udeležili sestanka s kmeti. Zakaj uredba še ni bila sprejeta, iz vladnega urada niso odgovorili, iz ministrstva za na-
ravne vire in prostor pa so najprej ponovili znano, in sicer da je predlog uredbe, ki ureja nadomestilo za obdobje petih let, pripravljen, o sprejetju oz. manjkajočem podpisu pa so dejali: »Predvidevamo, da bo uredba sprejeta v kratkem.«
Kmetje so kakopak razočarani nad neodzivnostjo ministrstev, saj
zaradi manjkajočega podpisa pod usklajeno in dogovorjeno uredbo ostajajo v letu 2023 brez denarnih nadomestil, čeprav so izvajali in upoštevali vse zahteve vodo-varstvenega režima in posledično beležili nižji prihodek iz kmetijske dejavnosti.
Mojca Vtič
Podravje, Ptuj • Urgentni center Ptuj v petek odprl svoja vrata
Nič več na urgenco v Zdravstveni dom
Urgentni center Ptuj bi svoja vrata moral odpreti v petek ob 7. uri zjutraj, a so odprtje zaradi tehničnih težav za nekaj ur zamaknili. Regija je tako dobila izjemno pomembne prostore, v katerih celovito obravnavo v sklopu nujne medicinske pomoči združujejo pod eno streho.
Kot je pojasnil Teodor Pevec, strokovni direktor ptujske bolnišnice, so razlog nekajurnega časovnega zamika manjše tehnične težave, ki pa so jih hitro odpravili in s 1. decembrom popoldne zagnali delo v novem urgentnem centru.
V ptujskem urgentnem centru delajo zaposleni iz Zdravstvenega doma (ZD) in bolnišnice, kar pomeni, da dežurne službe na dosedanji lokaciji, v prostorih ZD, ni več. Ur-gentni center pokriva samo nujna stanja in ne vseh, ki potrebujejo zdravstveno obravnavo, le-ta so še vedno v domeni osebnega izbranega zdravnika ali izbranega pediatra.
»Kar je za paciente gotovo velika pridobitev zraven modernejših prostorov, je, da bodo imeli oskrbo na enem mestu. Prej jih je zdravnik v ZD pregledal in napotil k nam v bolnišnico na dodatne preiskave, diagnostiko. Zdaj tega ni več,« je zadovoljen Voda.
Tako v ptujski bolnišnici kot v ZD
Zadovoljni s poslovanjem bolnišnice
Poslovanje ptujske bolnišnice v prvih devetih mesecih tega leta je bilo uspešno, poslovni izid namreč znaša dobrih 200 tisočakov presežka. Svet zavoda je novembra imel drugo sejo v novi sestavi. Po njej so podali le kratko sporočilo za javnost. „Poslovanje se ocenjuje kot dobro, saj je bila realizacija pogodbenega programa uspešna, z vsemi viri seje ravnalo racionalno, posledica tega pa je rezultat 200.341 evrov presežka prihodkov nad odhodki. Likvidnostno stanje bolnišnice je dobro, saj ne beleži zapadlih obveznosti. Investicijske aktivnosti sledijo letnemu načrtu. Na področju nabav in investicijskega vzdrževanja potekajo aktivnosti v skladu s finančnim načrtom," je dogajanje po seji povzel Simon Zore, novi predsednik sveta zavoda SB Ptuj.
Ptuj, ki ga vodi direktorica Metka Petek Uhan, so izjemno srečni, da so dobili nove prostore za delovanje. Ti so neprimerno boljši kot dosedanji. »Dejavnost tudi v prihodnje izvajamo enako kot doslej, vsak pokriva svoj del. Za paciente je ključno to, da se dežurna služba seli v nove prostore, ki smo se jih vsi zelo vese-
V petek popoldne so nov ptujski urgentni center po dolgoletnem čakanju le odprli za paciente.
lili,« pravi Petek Uhanova.
Organizacija dela v novem ur-gentnem centru bo potekala enako kot v ostalih urgentnih centrih v Sloveniji.
V. d. direktorja bolnišnice Aleksander Voda je pojasnil, da bo vsak pacient, ki bo vstopil v urgen-tni center, najprej napoten na tria-
žo, kjer bodo izvedli administrativni vnos v informacijski sistem in tri-ažni pregled. Zadovoljen je, saj kot pravi, to pomeni boljše in lažje delo za zaposlene ter manj poti in razmišljanja za paciente: »Zraven bistveno lepših in modernejših prostorov je za paciente velika pridobitev, da bodo imeli oskrbo na enem mestu. Prej jih je zdravnik v ZD pregledal in napotil k nam v bolnišnico na dodatne preiskave, diagnostiko. Zdaj tega ni več.«
»Pregled opravi posebej usposobljena diplomirana medicinska sestra, ki določi stopnjo ogroženosti bolnika in tudi časovni okvir, v katerem mora biti bolnik obravnavan (mora začeti obravnavo). Vrstni red oz. čas čakanja je odvisen od stopnje nujnosti in ne od vrstnega reda prihoda. Bolnika na triaži razporedijo v ustrezno enoto,« pojasnjuje Simonca Kal-šek, vodja ptujskega urgentnega centra. Po pregledu in opravljeni
diagnostiki so bolniki lahko odpuščeni v domačo oskrbo, sprejeti na oddelek ali za obdobje nekaj ur v opazovalnico, kjer opravijo dodatne diagnostične postopke, izvedejo potrebne manjše posege in nato po presoji zdravnika bolnika odpustijo ali ga sprejmejo na oddelek. Življenjsko ogroženi bolniki so obravnavani prednostno v ustrezno opremljenem reanimacijskem prostoru.
Dženana Kmetec
Foto: CG
torek • 28. novembra 2023
Aktualno
Štajerski	3
Slovenija, Podravje • Managerjeva lestvica najbogatejših Slovencev
Ptujskih bogatašev »v mrežo« niso ujeli
Časnik Finance že 17 let oblikuje lestvico sto najbogatejših Slovencev. Pred več kot desetletjem je bila edina na lestvici s ptujskega konca družina nekdanjega župana občine Zavrč in gospodarstvenika Mirana Vuka. S Spodnjim Podravjem je povezan še en milijonar, ki smo ga v preteklosti srečevali na lestvici - Darko Horvat, ki ima eno od svojih posestev v Strelcih v občini Markovci. Vuka in Horvata v družbi sto najbogatejših več ne najdemo, nedvomno pa sta premoženje ohranila in se iz baz javno dostopnih podatkov umaknila.
Verjetno bi iz Spodnjega Pod-ravja in Slovenije mesto na lestvici pripadlo marsikateremu bogatašu, a je vrednost premoženja, če je skrito, razpršeno ali pa v tujini, na podlagi javno dostopnih podatkov nemogoče oceniti. Čez palec bi v spodnjepodravski regiji lahko našli kar nekaj zelo bogatih, med njimi denimo prevoznike, posrednike delovne sile v tujino, podjetja, ki se ukvarjajo s strojnimi instalacijami ali delujejo v kovinski industriji, nepremičninarje, tudi kakšnega posestnika, kmeta in kriptomilijo-narja ali kakšnega bivšega mene-džerja. Očitno svoje premoženje dobro skrivajo.
Čeprav Spodnjepodravcev na lestvici najbogatejših ne najdemo, je na njej nekaj imen, ki v tem okolju poslujejo. Na primer podjetnika Damian Merlak in Boštjan Bandelj iz družbe NGEN ter družina Jager s trgovsko in pekarsko dejavnostjo.
Kdo so „kidričevski" bogataši
Podjetje NGEN, ki je v lasti Da-miana Merlaka, Boštjana Bandlja in Romana Bernarda, ima v Talu-movi industrijski coni mega hranilnike, lahko bi rekli zalogovnike električne energije. NGEN je prve hranilnike postavilo na Jesenicah, naslednje pa v Kidričevem, saj je energetska infrastruktura v industrijski coni za takšne naprave dovolj vzdržljiva. Hranilniki služijo trgovanju z električno energijo, investicija pa se vlagateljem kar lepo obrestuje, saj njihovo premoženje
vidno raste. NGEN je tudi ponudnik sončnih elektrarn in pametnih energetskih rešitev. Treba je sicer povedati, da so hranilniki in trgovanje z elektriko samo eden od poslov, s katerimi se ukvarjata Merlak in Bandelj. Prvi je obogatel s kriptovalutami, premoženje pa nato razpršil v različne naložbe:
v luksuzne nepremičnine, hotele, energetiko in drugo. Bandljeva temeljna dejavnost je trgovanje z emisijskimi kuponi, ki so jih zaradi obremenjevanja okolja dolžni kupovati industrialci, torej onesnaževalci, med njimi je tudi Talum. Emisijski kuponi so dovolilnice za izpuste ogljikovega dioksida, ki
Vsi trije lastniki NGEN med sto najbogatejših
Boštjan Bandelj in Damian Merlak po oceni revije Manager sodita med deset najbogatejših Slovencev. Prvi je z 276 milijoni evrov premoženja na četrtem mestu lestvice, drugi z 236 milijoni na osmem. Roman Bernard in njegova žena Zorka sta s 44 milijoni evrov premoženja na 79. mestu.
Damjan Merlak in Boštjan Bandelj sta lani v NGEN vložila 70 milijonov evrov, denarje podjettje investiralo v hranilnike električne energije, kijih ima v Kidričevem. NGEN je lani povečal prihodke za 234 odstotkov, čisti dobiček pa okrepil za petkrat. Prihodki so znašali 45,2 milijona evrov, dobiček 10,5 milijona evrov. Krepitev dejavnosti, prihodkov in dobička v podjetju napovedujejo tudi v prihodnje.
Foto: Pixabay
Sto najbogatejših Slovencev ima po oceni revije Manager pod palcem za 8,7 milijarde evrov premoženja.
Murska Sobota ima na lestvici dve družini
Medtem ko Ptuj in Ormož oziroma regija Spodnje Podravje uradno nima bogatašev, ki bi imeli pod palcem 35 milijonov evrov premoženja ali več, se sosednja Murska Sobota lahko pohvali s kar dvema uspešnima družinskima poslovnima imperijema. Na 67. mestu Managerjeve lestvice je družina Karoly (podjetje GMT) in na 81. družina Polanič (Pomgrad, Panvita).
Lastniki podjetja NGEN, ki ima v Kidričevem hranilnike električne energije (z leve): Damian Merlak, Roman Bernard in Boštjan Bandelj.
jih je izdala EU. Kot navaja revija Manager, so se cene emisijskih kuponov za tono izpusta lani gibale okoli 80 evrov, celoten trg s kuponi pa je težak blizu 900 milijard evrov. Bandljev Belektron je v 2022 ustvaril 3,16 milijarde evrov prihodkov in slabih 28 milijonov dobička.
Tretji lastnik NGEN Roman Bernard je znani gorenjski podjetnik, ki je na noge postavil regijski ka-belsko-komunikacijski sistem in ga prodal Telemachu. Sledila je zgodba s podjetjem Flycom, ki je bilo z lastnimi helikopterji specializirano za vzdrževanje elektro vodov. Po prodaji Flycoma leta 2018 sta Bernard in Merlak začela zgodbo podjetja NGEN, lani se jima je pridružil še Bandelj. Trojica ima s podjetjem ambiciozne načrte, napovedujejo širitev in rast v mednarodnem merilu.
Prvih deset najbogatejših
S 385 milijoni evrov premoženjaje po oceni revije Manager najpremožnejša družina Lah, temelj njihovega imperija je Steklarna Hrastnik. Drugo in tretje mesto zasedata Samo in Iza Login. Sledijo Boštjan Bandelj, družina Šešok, Vesna in Dari Južna, Jure Knez, Damian Merlak, Joc Pečečnik in Igor Akrapovič. Na lestvici najbogatejših so tudi športniki Luka Dončič, Goran Dragič, Anže Kopitar in Jan Oblak.
Uspešno poslovanje Jagrovih trgovin in Ptujske pekarne
Med najpremožnejšimi v državi so tudi člani družine Jager, lastniki trgovin Jager. Njihovo premoženje je ocenjeno na 136 milijonov evrov, na Managerjevi lestvici so na 15. mestu. Večinska lastnika trgovskega podjetja Jagros sta brata Aleš in Boštjan Jager, nekaj odstotkov v podjetju je ohranila še mama Marija, medtem ko je najmlajši od treh bratov, Miha Jager, lani iz lastništva izstopil oziroma svoj delež prodal.
Jagrovi so prav tako lastniki Ptujskih pekarn in slaščičarn, ki s pekovskimi izdelki in pecivi zalagajo svoje sestrske prodajalne. Poleg tega ima pekarna oblikovano svojo lastno prodajno mrežo. Skupina Jagros z okoli 900 zaposlenimi sodelavci je lani ustvarila 218 milijonov evrov prihodkov in 14,3 milijona evrov dobička. V okviru mreže posluje 42 prodajaln, v Ho-čah gradijo nov logistični center v vrednosti med 15 in 20 milijoni evrov, kamor bodo selili tudi upravo. Franc Jager, ustanovitelj uspešnega slovenskega trgovskega podjetja, ima danes svoje gradbeno podjetje.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Osem kandidatov za direktorja LEA
Svet zavoda izbral Klemenca
Med osmimi kandidati za direktorski stolček Lokalne energetske agenture (LEA) Spodnje Podravje je le en sam izpolnjeval vse razpisne pogoje in oddal vsa potrebna dokazila. Milan Klemenc je tako postal edini možen in po mnenju sveta zavoda tudi primeren kandidat za to delovno mesto.
»V sredo smo opravili pogovor z Milanom Klemencem, z drugimi kandidati ne, ker bodisi niso izpolnjevali vseh razpisnih pogojev bodisi niso priložili potrebnih oz. zahtevanih dokazil. V razpisu je bilo eksplicitno navedeno, da se kandidatov ne poziva k dopolnjevanju vlog, pač pa da morajo biti popolne že ob prijavi na prosto delovno mesto,« je pojasnil Vladimir Koritnik, član sveta zavoda LEA, ki je vodil postopek, saj se
je Klemenc, dosedanji predsednik sveta, zaradi kandidature izločil iz postopka.
Vsi štirje člani sveta zavoda, tudi predstavnik zaposlenih, so ocenili, da je Klemenc pripravil dobro strategijo razvoja in dela zavoda. Predlog za njegovo imenovanje so že posredovali na ptujsko občino. Ustanoviteljica agencije LEA je namreč MO Ptuj, zato mora soglasje k izbiri podati še mestni svet. Pri tem sicer glede na tiho koalicijo,
ki trenutno vlada v mestnem svetu, ni pričakovati težav. Jasno pa je, da bo naslednja seja, ko bodo Klemenca potrjevali, zagotovo pestra.
Pričakovati je podporo članov liste, ki ji pripada, MI&ČUŠ (pet mandatov) in SD (deset mandatov), kar pravzaprav že zadostuje za potrditev predloga sveta zavoda oz. imenovanje Klemenca za direktorja. Še največja uganka je glasovanje strank, list in skupin, ki
imajo v mestnem svetu po le enega svetnika.
Čudno, kakšna dokazila so pozabili nekateri kandidati ...
Koritnik priznava, da se čudi, ker nihče od preostalih sedmih prijavljenih kandidatov ni izpolnjeval vseh zahtevanih pogojev oziroma da nekateri kandidati niso predložili dokazil o znanju jezika, drugi o
državljanstvu, tretji o delovni dobi ... »Ampak pogoji so bili jasni. Če bi vsi oddali, kar je bilo potrebno, bi bili vsaj trije kandidati, ki so predložili dober program in bi bili ustrezni ter konkurenčni za to delovno mesto,« pravi Koritnik.
Če bo Klemenc na decembrski seji imenovan za direktorja s polnimi pooblastili, bo novo - petletno službo - nastopil z januarjem 2024.
Dženana Kmetec
Milan Klemenc bo skoraj zagotovo novi direktor agencije LEA.
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
torek • 5. decembra 2023
Dornava • Na občinski seji tudi o proračunu 2024
Kako bodo razdelili občinsko pogačo
Svetniki občine Dornava so na novembrski seji potrdili osnutek proračuna za naslednje leto, kije že v javni obravnavi. Predvidoma bodo gospodarili s tremi milijoni evrov. Investicijskega denarja bo na voljo okoli 800.000 evrov, v glavnem ga bodo porabili za dokončanje obnove starega vrtca, modernizacijo cestne mreže in nakup novega gasilskega vozila.
Na seji so potrdili novelacijo odloka o NUSZ, s katerim bodo dodatno obdavčili nezazidana stavbna zemljišča.
Foto: os-dornava.si
Mesta v vrtcu zasedejo otroci iz drugih občin
Svetnik Luka Horvat je postavil vprašanje o prostih mestih v vrtcu, kijih med letom zasedejo otroci iz drugih občin, za dornavske pa nato zmanjka prostora. Predlagal je pravilnik, v skladu s katerim bi imeli prednost pri vpisu otroci iz občine Dornava. „Imamo cenejši vrtec v primerjavi s sosednjimi občinami in so prosta mesta hitro zasedena. Problem je, ker zmanjka prostora za naše otroke. Občina prejme glavarino za vsakega občana, tudi otroke, zato bi se mi zdelo prav, da bi se našim otrokom držalo prosto mesto," je navedel svetnik Horvat, župan Zorko seje s predlogom o oblikovanju pravilnika strinjal.
Foto: MZ
Župan Matej Zorko je med predstavitvijo proračuna omenil več projektov, ki jih želijo v prihodnjih letih izvesti. Najprej bo treba poskrbeti za sprejem prostorskih aktov, s katerimi bodo načrtovane objekte umestili v prostor, je dejal župan. Želja je preseliti dornavsko nogometno športno igrišče na ustreznejšo lokacijo, kjer bi zgradili športni center. Prav tako se kažejo možnosti, da bi prišli do tako imenovane obvoznice mimo gradu.
Veliko dela bo na prometni infrastrukturi, ne samo z asfaltiranjem in obnovami, ampak tudi na področju signalizacije, ki jo bo na marsikateri lokaciji treba uskladiti z zakonodajo. Za javno razsvetljavo razmišljajo o solarnih svetilkah, nadaljevali bodo z urejanjem avtobusnih postajališč. Vodstvo občine resno razmišlja o možnosti, da bi se otroci v šolo vozili z rednimi avtobusnimi linijami, s tem bi strošek šolskih prevozov na letni ravni skrčili na 20.000 evrov. Znižali bodo občinske subvencije omrežnin za komunalne dejavnosti, na prihranke računajo tudi pri ogrevanju šole, vrtca in občinske stavbe, kjer so zagnali toplotno črpalko. Nov sistem ogrevanja je bil del projekta energetske sanacije starega vrtca. Župan Zorko se za
prihodnje obdobje nadeja gradnje kolesarske steze, želja je povezati vsaj Dornavo in Ptuj.
Dolga je še 600.000 evrov
Pri obravnavi proračuna je svetnika Dominika Kukovca zanimalo, koliko dolga še morajo odplačati. Župan je povedal, da okoli 600.000 evrov: 146.000 za vrtec, 299.000 za kanalizacijo in 155.000 pri MGRT -
povratna sredstva. Rok vračila za posojilo, ki je vzeto pri banki BKS za kanalizacijo in vrtec, je leto 2027. Župan je pojasnil, da so tehtali, ali bi dinamiko odplačevanja kredita pospešili ali pa ostali pri določeni ročnosti. Za zdaj so se odločili, da bodo kredit odplačevali, kot je bilo predvideno, se pravi do leta 2027 dogovorjene obroke. Ob tem bodo poskušali vsako leto del denarja nameniti še za investicije.
Čas za posodobitev programske opreme
Dominik Kukovec je dejal, da bi bil tudi čas za tehnološko (IT) posodobitev. Že v preteklosti, ko je občino vodil župan Rajko Janžekovič, je imel občinski svet na voljo digitalna orodja, od predstavitve gradiva do prijave na razpravo in štetja glasov. Danes vsega tega nimajo, gradivo je razpršeno, vsi svetniki tudi do
vseh dokumentov nimajo dostopa. Zato je Kukovec predlagal oblak, v katerega bi sistematično shranjevali zapisnike odborov ter gradivo za obravnavo na občinskem svetu. Tudi s temi predlogi se je župan Zorko strinjal. Je pa pripomnil, da
je med ukrepanjem v gospodarstvu in javni upravi bistvena razlika v hitrosti. V gospodarstvu se da marsikaj urediti takoj ali v nekaj dnevih, medtem ko to v javnem sektorju traja in traja.
Mojca Zemljarič
Ormož • Sanacija cest po izgradnji daljnovoda
14 cestnih odsekov v paketu
S potrditvijo investicijske dokumentacije so svetniki dali zeleno luč za drugi del sanacije cest po izgradnji daljnovoda Cirkovce-Pince, ki naj bi se po izboru izvajalca začela aprila prihodnje leto, končala pa do oktobra.
Foto: Eies
Eles bo občini Ormož za drugi del sanacije po izgradnji daljnovoda Cirkovce-Pince, ki zajema 14 cestnih odsekov, izplačal dobrih 668.000 evrov odškodnine.
Sanacija na območju občine Ormož zajema 14 cestnih odsekov v skupni dolžini 2,2 kilometra, ki so danes v slabem makadamskem ali asfaltnem stanju, hkrati pa večinoma potekajo po razgibanem gričevnatem terenu. Na več mestih so se že pojavile udarne jame, dotrajane so bankine, odvodnjavanje pa v močnih nalivih tudi ne opravlja več svoje funkcije, saj na cestah ostajata prod in blato. Težave se pojavljajo tudi pri pluženju, saj plug zaradi dotrajanosti cestišča tega ne more povsem očistiti, zato tam ostajajo zasneženi in zato nevarni deli, zlasti na ozkih nepreglednih klancih.
Na vseh odsekih bodo zato uredili tamponiranje in odvodnjava-nje ter ceste razširili in asfaltirali, v naselju Ivanjkovci pa bodo preko Pavlovskega potoka zgradili tudi novi most z ograjo, za kar bo predhodno treba pridobiti soglasje Direkcije za vodo.
Projekt je vreden dobrih 668.000 evrov; v celoti bo financiran iz občinskega proračuna za leto 2024, vendar bo sredstva za sanacijo dejansko prispeval Eles kot odškodnino za povračilo škode cest ob gradnji daljnovoda Cirkovce-Pince na območju občine Ormož.
SD
VeLÍUa boŽiČNA dobrodelna AkcijA
na
*

O*	0
Pošlji SMS z besedo
NADLANI ali
NADLANI5 NA 1919
Decembrski dneui so polni topline, ueselja in radosti. Takšni bi morali biti za use nas. Na žalost pa se prau u tem prazničnem času pokažejo tudi stiske, s katerimi se srečujejo družine u naši okolici. Vsakdanji stroški, položnice, ogreuanje, hrana - use to je u zadnjem letu postalo še dražje in marsikatera družina ima težaue že s plačeuanjem teh stroškou. Težko si je predstavljati stisko, u kateri se znajdejo starši, ki bi radi suojim otrokom pričarali lepe praznike, pa za darila in drobne pozornosti zmanjka denarja. Že nakup toplih zimskih oblačil in obutue je lahko preuelikfinančni zalogaj, darila tako sploh ne pridejo na ursto. Četudi otroci skušajo razumeti situacijo, si njihoue oči in srčki želijo dožiueti praznike s pričakovanjem, darili in ueseljem.
Zato bomo s projektom Podrauje na dlani - božično darilo na usaki dlani tudi letos skupaj z našimi partnerji poskrbeli, da bodo za otroke iz socialno šibkih družin Spodnjega Podrauja prazniki lepi, topli in čarobni. Že ursto let sredstua za dober namen prispeuajo tudi naročniki prazničnih poslounih uoščil - gospodarstueniki, organizacije in društua. Tudi letos bo del zbranih sredsteu od poslounih čestitk družba Radio-Tednik Ptuj namenila u dobrobit akcije Podrauje na moji dlani - božično darilo na usaki dlani.
V sodelouanju z Zuezo prijateljeu mladine Ljubljana Moste-Polje, Rotary Clubom Ptuj, Rotaract klub Ptuj, Leo Clubom Ptuj in uami, naši poslušalci in bralci, bomo združili moči ter za otroke priskrbeli darila in higienske pakete.
Tri decembrske sobote bomo ustvarjalci vsebin Radia Ptuj in Štajerskega tednika prisotni u Qcentru Ptuj, kjer boste u zameno za prostovoljni prispevek, ki ga boste oddali u skrinjico, prejeli koledar naše družbe. Družili se bomo 9., 16. in 23. decembra, ko bomo u družbi glasbenikov zaključili projekt, Terme Ptuj bodo poskrbele za dobrodelno juho, Rotary klub Ptuj pa za topel čaj in kuhano vino. Pridružite se nam na stojnicah u Qcentru Ptuj ter pošljite SMS na številko 1919 - z SMS-om Nadlani boste darovali en evro, če boste zapisali Nadlani5, pa boste za otroke namenili pet evrov.
Naj ho praznični december čas, ko stopimo skupaj in naredimo nekaj dobrega.
torek • 5. decembra 2023
Podravje
Štajerski	5
Videm • V dolini o optiki in kanalizaciji, v Halozah v prvem planu še vedno ceste
Na avtobus in v šolo še vedno po makadamu in blatu
Proračun v Vidmu za prihodnje leto je pod streho. V ospredju pa za razliko do prejšnjih sej ni bila problematika vrtca ali zdravstvenega doma, temveč ceste. Tone Topolovec iz Velike Varnice pod sv. Avguštinom je ponovno opozoril na 700 metrov dolg cestni odsek, ki gaje pred leti prepustil občini z obljubo, da ga bo ta odela v asfaltno preobleko: »Že 40 let sam čistim odtočne jaške in skrbim za odvodnjavanje ceste in še vedno hodim po makadamu. Cesto potrebujem sedaj, ko sem še živ, ko bom enkrat na pokopališču, je več ne potrebujem.«
Kdor ne dela, naj ne je
Ljubstava, daleč in v blatu - stavek, ki so ga nedavno med nastopom večkrat ponovili gledališčniki KD Franceta Forstneriča Videm pri Ptuju. Več desetletij kasneje je ta misel haloškega pesnika, pisatelja, novinarja in prvega častnega občana Vidma Franceta Forstneriča še vedno aktualna, le kraj je morda treba zamenjati. Ceste so namreč slabost ne le videmske, temveč tudi drugih haloških občin. Zahtevajo ogromno proračunskega denarja, ki ga ob maloštevilnih prebivalcih in drugih potrebah seveda nikoli in dovolj.
Za obnovo vseh 260 km cest bi potrebovali 25 let
V Vidmu so letos asfaltirali, modernizirali, uredili okrog deset kilometrov cest, je dejal župan Brane Kolednik, a kljub zajetnim kilometrom novega asfalta bi za obnovo vseh 260 kilometrov cest, kolikor jih je razpredenih po občini, potrebovali 25 let, ob tem da bi morali vsako leto vanje vložiti precejšnjo mero proračuna.
Prihodnje leto bodo za obnovo cest v okviru cestnega programa in intervencijskih sredstev name-
nili okrog dva milijona evrov. Med zajetimi investicijami pa ni poti do Toneta Topolovca.
Glede perečega cestnega odseka se je oglasil tudi svetnik in predsednik KS Zgornji Leskovec Peter Jagarinec: »V krajevni skupnosti smo že pred časom pripravili seznam cest, ki jih je treba asfaltirati oz. urediti. Najlepše bi bilo, da bi v enem mahu rešili vse, vendar vsi dobro veste, kako velik je žakelj. Letos je svet krajevne skupnosti, ki šteje 13 članov, izglasoval štiri odseke za modernizacijo. Zakaj te? Ker je frekvenca prometa največja,
Nedavno so imeli v krajevni skupnosti Soviče - Dravci - Vareja čistilno akcijo odtočnihjaškov in ob delu seje seveda porodilo vprašanje, zakaj ne bi bile tovrstne čistilne akcije jeseni in spomladi za brezposelne občane, ki prejemajo socialno podporo, obvezne. »Nekdo, ki ne dela nič, prejme okrog 500 evrov denarne socialne pomoči, ob tem pa ni niti enega takšnega občana na akciji ne spomladi in ne sedaj pred začetkom zime,« je informacije s terena prenesel Bojan Merc. Vzvoda, ki bi občane obvezal k delu za dobrobit okolja, seveda ni, a to kaže na odnos posameznikov. Kot je dejal župan Brane Kolednik, so primeri, ko oseba raje 20-krat pokliče na občino in zahteva čiščenje listja izjaška, kot pa da bi to enostavno delo opravil sam.
Svetniki so soglasno potrdili proračun za leto 2024 in si za enotnost čestitali z aplavzom.
Foto: Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Tone Topolovec že vrsto let poziva občino, da izpolni obljubo, ki mu je bila dana, in asfaltira okrog 700 metrov dolg odsek, ki vodi do njegove domačije in še do dveh hišnih številk pod sv. Avguštinom.
ker tam živijo družine z otroki. Težko bi upravičili investicijo v cesto za vikendaša. Resnično pa si želim, da bi se našel denar za ceste in da bi imel kot predsednik krajevne skupnosti končno mir, kajti sedaj sem na vsaki prireditvi soočen z vprašanjem o asfaltu.«
»Peljimo ministre naokoli, po naših cestah!«
Župan Brane Kolednik je Topo-lovcu odvrnil, da so iskali rešitve, tudi v čezmejnem povezovanju, vendar do njih še niso prišli, ob
tem je poudaril, da imajo na območju občine še vedno šoloobvezne otroke, ki hodijo po makadamu in blatu.
Svetnik Andrej Rožman pa je ponovil že večkrat slišano mnenje na terenu, in sicer da se država mačehovsko obnaša do ljudi na obrobju, do ljudi v Halozah. »Peljimo enkrat ministre naokoli in jim pokažimo, kje ljudje živijo. Povabimo jih, priti-skajmo, bodimo tečni.«
V razpravo o cestah se je vključil tudi Ivan Krajnc, a s pozivom vodstvu občine, da v prihodnje ceste pred asfaltiranjem odmerijo. »Nedavno je na cesti Šturmovci-Pobrežje potekala odmera obnovljene ceste in pokazalo se je, da je cesta na njivah.«
Župan je odvrnil, da se na občini zavedajo te problematike, a da če želijo vse ceste odmeriti in urediti meje, bi po grobi oceni potrebovali pet milijonov evrov.
Rune tudi na območju Vidma
Od asfaltne ceste pa je pogovor nanesel tudi na optično povezavo, torej povezavo s spletom in s tem svetom ter televizijskimi programi. Friderika Likavca je zanimalo, kako daleč je projekt izgradnje optike v okviru Rune na območju občine Videm. Župan je odvrnil, da se s predstavniki podjetja Rune sestajajo in da občina že sedaj ob gradbenih posegih v obstoječo infrastrukturo polaga cevi, v katere je možno vpihniti optična vlakna, a da so v dogovoru z več operaterji. Ker ni prejel konkretnega odgovora, je sam nanizal informacije, in sicer Rune naj bi omrežje podaljšalo iz Žetal po Doleni, preko Strmca do Trnovca in Sel, v Zgornji Pristavi pa naj bi kopali po trasi, kjer je pred leti soglasja pridobil že Telekom.
Mojca Vtič
Foto: CG
Ptuj • Kako Javne službe skrbijo za tlakovane površine
10.000 evrov letno za popravilo tlakovcev
Za vzdrževanje ulic, pločnikov in trgov ptujska občina letno nameni okrog četrt milijona evrov. Približno 10.000 evrov stane popravilo tlakovanja. Na nekaterih točkah, kot je ptujski most, se težave pojavljajo redno.
Za urejenost in vzdrževanja javnih površin v mestu je zadolženo občinsko podjetje Javne službe Ptuj. Dela je ogromno, tako na zelenih površinah kot pri vzdrževanju čistoče pločnikov, ulic, pa tudi popravilih tlakovanja, kjer je to potrebno. Največ poškodb zaznavajo na območjih, kjer so uvozi in po površinah vozijo vozila, pogost razlog poškodb je tudi dotrajanost tlakov.
Vzdrževalna dela na tlakih v starem mestnem jedru izvajajo v sklopu vzdrževanja ulic, pločnikov in trgov. V Javnih službah Ptuj zagotavljajo, da odstopljene plošče in kocke sanirajo sproti, preglede izvajajo redno in sanirajo lokalne poškodbe po obdobju izvajanja
zimske službe. Posebno pozornost odpravi teh poškodb pa namenijo še pred vsemi predvidenimi prireditvami v mestu.
»Sredstva za tovrstne sanacije so predvidena v sklopu rednih vzdrževalnih del ulic, pločnikov in trgov. Ta popravila znašajo okrog 10.000 evrov, od okvirno 258.000 evrov skupnih sredstev, namenjenih vzdrževanju na letni ravni,« pojasnjujejo Javne službe Ptuj.
Ena izmed točk, kjer zelo pogosto prihaja do počenih, poškodovanih ali odstopljenih plošč, je peš most. Skoraj vedno je uničenih nekaj pohodnih plošč, ki naj bi služile pešcem, a se po njih vozijo tudi mopedisti. V službi vzdrževanja
sicer ugotavljajo, da je po sanaciji »mali« most v dobrem stanju: »Zgodi pa se, da zaradi poškodbe odstopi kakšna plošča, ki jo zamenjamo oz. saniramo.« Največ težav je bilo seveda v času zapore ob prenovi starega mostu, ko je bil čez peš most delno sproščen motorni promet, kar je povzročilo veliko škodo.
Seveda je tako z vidika varnosti občanov in drugih kot možnih nadaljnjih poškodb pomembno, da so zadeve sanirane čim prej. V občinskem podjetju zagotavljajo, da to izvajajo redno in ažurno. Je pa območje, ki ga pokrivajo in za katero skrbijo, veliko in razpršeno.
Dženana Kmetec
Na ptujskem peš mostu zelo pogosto prihaja do poškodb plošč, čeprav so stare le nekaj let.
Foto: CG
6 Štajerski
V središču
torek • 5. decembra 2023
Spodnje Podravje • Večina ravnateljev podpira opravljanje domačih nalog v šoli
Starši slabe volje, ker otroci v šoli ne naredijo domače naloge
Med starši so vse glasnejše govorice, da njihovi otroci v podaljšanem bivanju več ne delajo domačih nalog oz. jih učitelji k temu ne spodbudijo. Ob tem se marsikdo sprašuje, kaj dejansko počnejo učenci, ko končajo pouk in čakajo svoje starše, da pridejo ponje. Dejstvo je, da so nekateri učenci v šoli do 15. ure ali še dlje, nato jih čakajo še popoldanske aktivnosti. Ko pridejo v poznih popoldanskih urah domov, pa ugotovijo, daje treba narediti še domačo nalogo. Časa za kakovostno preživljanje časa z družino tako ne ostane veliko.
Glede na zakonodajo mora osnovna šola organizirati podaljšano bivanje za učence od 1. do 5. razreda. »V času podaljšanega bivanja se učenci učijo, opravljajo domače naloge in druge obveznosti ter sodelujejo pri kulturnih, športnih, umetniških in drugih dejavnostih,« je zapisano v 21. členu Zakona o osnovni šoli.
Ker v večini osnovnih šol Spodnjega Podravja še vedno izvajajo klasično obliko podaljšanega bivanja, je torej treba del časa po pouku oz. obveznem programu nameniti opravljanju domačih nalog. Tudi večina ravnateljev osnovnih šol Spodnjega Podravja je zatrdila, da se pri njih domače naloge še vedno delajo v šoli. Se pa lahko zgodi, da so nekateri počasnejši od drugih in v predvidenem času za domačo nalogo te ne opravijo.
Vsem učencem domače naloge ne uspe narediti
Na OŠ Mladika je vsak dan v podaljšanem bivanju veliko otrok. Po besedah ravnatelja Bogomirja Širovnika delajo domače naloge vsak dan med 14.00 in 14.30. Če je učenec v tem času na kateri drugi dejavnosti, tisti dan pride domov brez opravljene naloge. »Domača naloga mora ostati v okviru podaljšanega bivanja, kjer imajo učenci na voljo pomoč učitelja, ki jim pomaga, jih usmerja, obrnejo pa se lahko tudi na sošolce. Popoldneve pa bi morali v čim večji meri kakovostno preživeti s svojimi starši, že tako se soočamo s pomanjkanjem časa drug za drugega. Je pa res, da marsikaterega učenca dejavnosti podaljšanega bivanja precej utrudijo.«
Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica največje ptujske šole Ljudski vrt, je ob tem poudarila, da so mišljenja staršev tudi na tem področju različna, eni si želijo, da bi
Učenci OŠ Markovci, ki ostajajo v podaljšanem bivanju, imajo še vedno možnost narediti domačo nalogo v šoli. Po mnenju ravnatelja Ivana Štrafele je glavni cilj domače naloge utrjevanje znanja, zato ni pomembno, ali se opravi v šoli ali doma.
Dejan Kopold, ravnatelj OŠ Podlehnik, prav tako zagovarja delanje nalog v šoli, vendar je dobrodošlo, da nekaj naredijo tudi doma. Pomembno je namreč, da so
starši vključeni v učni proces in spremljajo dogajanje pri določenih učnih predmetih.
Tudi v okviru t. i. razširjenega programa naloge ostajajo
OŠ Olge Meglič Ptuj, Breg in Hajdina so trenutno edine tri šole Spodnjega Podravja, ki so v celoti vključene v poskus razširjenega programa (RaP). S predlogom
spremembe zakonodaje se črtajo dosedanji elementi razširjenega programa (podaljšano bivanje, dopolnilni, dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti). Te elemente pa nadomeščajo tri vsebinska področja: gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kultura in tradicija ter vsebine iz življenja in dela osnovne šole. Ravno v okviru slednjih bi morale
otroci naredili domačo nalogo v šoli, drugi pa bi raje več proste igre. »Pri nas še vedno učenci delajo domače naloge v šoli, vendar jih vsem vedno ne uspe narediti, saj so različno sposobni. V takih primerih so nekateri starši slabe volje, ker otrok pride domov brez naloge,« je povedala Vaupotič Zemljičeva in dodala, da ni prav nič narobe s tem, da se naloge pišejo v šoli. Veliko jih ima popoldanske aktivnosti, domov pridejo pozno, zato bi bilo po njenem mnenju preveč kruto, da bi se takrat morali ukvarjati še z domačimi nalogami. »Podpiram, da se naloge, ko je to mogoče, opravijo v šoli, saj z njimi pridobijo delovne navade ter utrdijo in nadgradijo znanje, ki so ga pridobili v šoli. Zavedati se je treba, da podaljšano bivanje na nek način nadomešča en del domačega življenja, ko so starši v službah. Je pa vsekakor dobrodošlo, da starši tu in tam pregledajo zvezke in pokažejo zanimanje za to, kaj njihov otrok počne v šoli,« je dejala sogovornica.
Na manjših podeželskih šolah domače naloge ostajajo
Tudi na OŠ Majšperk lahko učenci, ki ostanejo v šoli po pouku, še delajo domače naloge. Ravnatelj Rajko Jurgec si bo tudi v prihodnje prizadeval, da bo tako ostalo. »Podaljšano bivanje naj bi sčasoma na vseh šolah nadomestil t. i. razširjen program, ki ga na nekaterih šolah že izvajajo. Vendar bo moralo preteči še kar nekaj časa, da bomo lahko vse skupaj izvajali tako, kot so si zamislili naši šolski strokovnjaki. Na naši šoli gredo otroci v okviru podaljšanega bivanja na kosilo, nekaj časa je namenjenega sprostitveni dejavnosti, samostojnemu učenju in usmerjenemu prostemu času,« je povedal Jurgec.
Otroci naj bi tako v okviru razširjenega programa kot podaljšanega bivanja domače naloge delali v šoli.
Foto: CG
torek • 5. decembra 2023
V središču
Štajerski	7
Foto: ČG
Mitja Vidovič, ravnatelj OŠ Hajdina
Količina klasičnih domačih nalog se bo zmanjšala
Ravnatelju OŠ Hajdina Mitji Vidoviču se ne zdi najbolj učinkovito, da vsi učenci dobijo enako domačo nalogo. »Nekdo, ki odlično obvlada poštevanko, ne vem, zakaj bi moral porabiti pol ure za nekaj, kar že zna, namesto da bi uporabil čas za nove izzive, hkrati pa nekdo, ki ima velike učne težave, potrebuje lažjo in njemu prilagojeno nalogo. Vsem tem spremembam se bodo morali v svojih pričakovanjih prilagoditi tudi učitelji in starši, šola mora temu posledično načrtovati popoldanske vsebine. Da bo to učinkovito, bo morda še preteklo nekaj časa, vemo pa, da bodo naslednje leto postopoma v nov koncept razširjenega programa vstopile vse šole.«
Učenci, ki ostajajo v šoli do 15. ure ali dlje, so sedaj vsako uro na eni izmed dejavnosti. Med 13. in 14. uro lahko imajo šah, od 14. do 15. ure čebelarski krožek, po tej uri pa imajo na primer prosto igro zunaj ali v telovadnici. Na vprašanje, ali v tem času naredijo tudi domače naloge, ravnatelj Vidovič odgovarja:»Učence predvsem spodbujamo, da se po pouku sprostijo, gibajo, ustvarjajo, so veliko zunaj, kjer se učijo izkustveno. Tako po pouku v prvi fazi pri dejavnostih ne preostane veliko časa za domače naloge, ki pa, kot sem rekel, niso več niti tako potrebne. Treba je tudi razumeti, da si želimo, da učenci tudi doma preživijo kakovosten čas s starši, da imajo možnost obiskovanja drugih dejavnosti in seveda dovolj časa za igro in počitek, zato jih ne smemo preveč obremenjevati z domačimi nalogami.«
nja učenja. Torej morajo imeti učenci tudi v okviru RaP-a dovolj časa, da naredijo domače naloge. Osnovna šola Hajdina je ena izmed tistih, ki je v celoti vključena v razširjeni program, zato po pouku ne izvajajo več podaljšanega bivanja, ampak različne dejavnosti, kot so digitalne veščine, šah, rokomet, pevski zbor, balet, rokomet, čebelarski krožek...
Vidovič: »Domače naloge naj bi učenci naredili doma«
Po pojasnilih ravnatelja OŠ Hajdina Mitje Vidoviča v okviru dejavnosti v t. i. razširjenem programu učenci ne naredijo domačih nalog. »Domače naloge mogoče ne razumemo več v pravem kontekstu, čemu so sploh namenjene. Osnovni namen je nadgradnja pouka, torej utrjevanje snovi, priprava na novo snov, iskanje informacij itd. Veliko od teh nalog lahko naredimo tudi v šoli v razširjenem programu, nekaj pa je mogoče narediti le doma. V novem konceptu razširjenega programa se je takšna nadgradnja dobro obnesla, res pa je, da moramo vsi skupaj še spremeniti miselnost. Domače naloge se z namenom imenujejo domače, zato naj bi jih učenci naredili doma. Vendar jaz domače naloge razumem bolj v smislu, da otroci, recimo, poiščejo kaj v časopisu ali se o določeni stvari pogovorijo s starši. Klasične domače naloge bomo tako v čim večji meri zmanjševali. Aktualno snov, ki jo bodo učenci obravnavali pri pouku, bomo tudi v prihodnje utrjevali v šoli, torej v okviru razširjenega programa, vendar na drugačen način, kot so ga bili vajeni do sedaj,« je povedal Vidovič, ki se sicer zavzema za čim manj klasičnih domačih nalog v šolah in tudi doma.
Jasna Brec, ravnateljica OŠ Breg, in Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglic, sta sicer zatrdili, da na njihovih šolah tudi v okviru RaP-a otroke še vedno spodbujajo k opravljanju domačih nalog, je pa to v veliki meri odvisno od urnika in določenih vsebin
Estera Korošec
šole zagotavljati opravljanje domačih nalog ter podpirati otroke pri razvijanju kakovostnega in samostojnega opravljanja učnih obveznosti. Učenci naj bi svoje šolske in domače naloge regulirali s pomočjo listovnika ali z drugimi oblikami uravnava-
ÍP
Fl
SLi>.
* ■ ■■
V
* »
Foto: CG
Ptuj, Podravje • Evropski teden testiranja na spolno prenosljive okužbe
Na Ptujskem enkrat več pacientov s klamidijo kot lani
Letos so v ptujskem Zdravstvenem domu obravnavali več kot 400 bolnikov s sumom na spolno prenosljivo okužbo, kar je nekoliko več kot v enakem obdobju lani. Zdravili so okrog 50 primerov genitalnih bradavic in še enkrat toliko okužb s klamidijo, kar je v primerjavi z lanskim letom opazen porast.
Letošnji evropski teden testiranja na okužbe z virusom človeške imunske pomanjkljivosti (angleško Human Immunodeficiency Virus - HIV), z virusoma hepa-titisa B in C ter spolno prenosljivimi okužbami je potekal od 20. do 27. novembra pod geslom »Testiraj. Zdravi. Prepreči«. Namenjen je osveščanju prebivalstva in zdravstvenega osebja o prednostih testiranja in zgodnjega zdravljenja okužb. Testiranje v Sloveniji je dobro dostopno, na voljo so številne možnosti.
V ptujskem Zdravstvenem domu so v 11 mesecih lanskega leta skupaj obravnavali 400 primerov bolnikov v sumom na spolno prenosljivo okužbo, enako kot letos. Je pa opaziti porast okužb s klamidijo. Lani so zabeležili 26 primerov, v enakem obdobju letos enkrat več, 50 primerov. Skupaj so lani zabeležili okrog sto primerov spolno prenosljivih okužb, letos približno desetino več.
Dejstvo je, da lahko spolno prenosljive bolezni potekajo brez značilnih bolezenskih znakov, kot so izcedek iz spolovila, pekoče ali pogosto mokrenje, razjeda na spolovilu, zato jih je težje odkriti. Posledično okuženi ne poiščejo zdravniške pomoči in se ne zdravijo pravočasno.
Sicer so v zdravstvenem domu izjemno zadovoljni, saj so z vzpostavitvijo dermatološke ambulante januarja lani sočasno dobili tudi točko za testiranje na spolne okužbe. O tem, katere so najpogostejše, dermatolog Jurij Plaznik pravi: »Zdravili smo nekaj manj kot 50 primerov genitalnih bradavic in nekaj manj kot 50 primerov klamidije. Zdravili smo tudi nekaj bolnikov z naslednjimi boleznimi: genitalni herpes, sifilis, gonoreja, okužba s Trichomonas vaginalis, okužba z Mycoplasmo genitalium, okužba z moluskami. V naši ambulanti običajno opravimo testiranje na HBV, HCV, HIV, sifilis (s preiskavami krvi) in na klamidijo, gonorejo, genitalne mikoplazme, Trichomonas vaginalis (odvzamemo bris sečnice ali nožnice ali pa opravimo preiskave urina). Včasih se odločimo še za kakšne druge preiskave, odvisno od primera.«
Jurij Plaznik
Veliko možnosti za testiranje, tudi anonimno
Pri osebah z visokim tveganjem se priporoča pogostejše testiranje. Brezplačno zaupno testiranje na okužbo s HIV, z virusoma hepatitisa B in C je vedno na voljo pri izbranem osebnem zdravniku. Anonimno brezplačno testiranje na HIV in virusa hepatitisa B in C je dostopno tudi na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, samoplačniško testiranje pa na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. Pregled in testiranje na spolno prenosljive okužbe izvajajo tudi v dermatoveneroloških ambulantah po Sloveniji. Testiranje na okužbo s HIV je možno izvesti celo doma, testi za samo-testiranje so na voljo v lekarnah.
Največja težava so nezaščiteni spolni odnosi, ki predstavljajo veliko tveganje v primeru oseb, ki pogosto menjujejo partnerje. Okužba s HIV se v Sloveniji prenaša predvsem z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženimi osebami, ki niso zdravljene. Pravočasno testiranje na okužbo s HIV omogoča tudi uspešnejše zdravljenje, obenem pa je ključno za preprečevanje nadaljnjih okužb. Tveganje je največje pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, pri osebah, ki si injicirajo droge, ter pri tistih, ki imajo številne spolne partnerje.
Foto: CG
Napotnica ni potrebna, čakalnih dob praktično ni
Vodja dermatološke ambulante ZD Ptuj Jurij Plaznik, dr. med., spec. dermatovenerolog, vsem, ki so bili izpostavljeni tveganju in obstaja sum na spolno prenosljivo okužbo, priporoča, da se naročijo na pregled oziroma testiranje. Napotnica izbranega zdravnika ni potrebna. Naročiti se je možno telefonsko (02 787 15 48), preko e-pošte (dermatoloska.ambulanta@ zd-ptuj.si) ali osebno. Čakalnih dob za omenjene preglede praktično ni oz. so le-te krajše od deset dni.
Od leta 2021 dalje je dostopnost do ustrezne zdravniške pomoči enostavnejša in hitrejša, saj je možno pregled v ambulanti za spolno prenosljive okužbe opraviti brez napotnice izbranega osebnega zdravnika. Tudi v ptujskem ZD.
Virus hepatitisa C lahko povzroči odpoved delovanja jeter ali raka na jetrih, prenaša se predvsem z okuženo krvjo, lahko pa tudi pri nezaščitenih spolnih odnosih, enako kot hepatitis B.
Spolno prenosljive okužbe v porastu po vsem svetu
Na ministrstvu za zdravje ugotavljajo, da so spolno prenosljive okužbe v porastu povsod po svetu, tudi v Sloveniji: „Pogosto lahko potekajo brez značilnih bolezenskih znakov, kot so izcedek iz spolovila, pekoče in/ali pogosto mokrenje ali razjeda na spolovilu. Okuženi zato ne poiščejo zdravniške pomoči in okužbe ne zdravijo pravočasno, kar lahko privede do hudih, celo življenje ogrožajočih zapletov, do prenosa okužbe na spolnega partnerja ali partnerko ali do okužbe plodu oziroma novorojenca." Zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje omogočata hitro ozdravitev bakterijskih spolno prenosljivih okužb oziroma učinkovito obvladovanje virusnih spolno prenosljivih okužb. Na prvem mestu bi seveda moralo biti preprečevanje, dosledno izogibanje tveganim spolnim odnosom in uporaba kondoma. Cepivo proti najpogostejši in rakotvorni spolno prenosljivi okužbi, humanemu virusu papiloma (HPV), je vključeno v nacionalni program cepljenja.
Dženana Kmetec
Sedemkrat več okužb z gonorejo kot pred desetimi leti
Glede na podatke NIJZ (letno poročilo za leto 2021, novejšega še namreč ni) se podcenjuje delež pogostosti spolno prenosljivih okužb. Prijavljenih je bilo skoraj 1.800 primerov, najpogostejša virusna okužba so genitalne bradavice, bakterijska pa klamidija. Veliko je tudi odkritih okužb z gonorejo. Kar je posebej skrb vzbujajoče, pa je, da delež vseh navedenih okužb z leti narašča. Pred desetimi leti je bilo sedemkrat manj primerov gonoreje kot leta 2021, porast - uradnih podatkov še sicer za celotno državo za leti 2022 in 2023 ni - pa bo, če sklepamo iz podatkov posameznih zdravstvenih ustanov, očitno tudi v tem zadnjem obdobju.
Foto: ČG
Tudi na našem koncu države je opaziti porast nekaterih spolnih bolezni.
8 Štajerski
Podravje
torek • 5. decembra 2023
Turški Vrh • Martin Težak prejel priznanje OZ Slovenije
S tradicijo v prihodnost
Na letošnjih dnevih slovenskega turizma je Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije za 30 let dela v gostinstvu s priznanjem nagradila Martina Težaka, lastnika Bara pri Veseliču v Turškem Vrhu, ki mu po domače pravijo pri Habrijačkem. Gre za gostinski obrat, ki je svojevrsten fenomen, saj neprekinjeno poslujejo že 120 let. Tudi med vojno je bil odprt, zaprt je bil le med korono. Martin Težak pa je že četrta generacija, ki vztraja. V dejavnosti je že tudi sam tri desetletja.
„Dokaz, da se da preživeti tudi v našem okolju, daleč od mesta in druge ponudbe," pove. Z veliko mero hvaležnosti in zanesenjaštva je gostilno prevzel leta 1993 od mame, ki se je takrat upokojila.
Pred štirimi leti so obnovili klet, ki jo obiskovalci poznajo kot klet dobrih okusov, in dvorišče za hišo, pred dvema letoma pa tudi gostinsko teraso. Pri tem so si pomagali z evropskimi sredstvi, sicer se teh obnov ne bi mogli lotiti.
Močno pa se je v tem času spremenila struktura gostov, saj ni
več dnevnih gostov, ki so nekoč prevladovali. Zdaj se bolj usmerjajo k vikend gostom, pa tudi teh ni vedno veliko. Na začetku Martinove gostinske poti je bilo še veliko hrvaških gostov, kar 70 odstotkov. Po razpadu skupne države, z nastankom meja, hrvaških gostov več ni bilo. Sčasoma se je povečal obisk slovenskih gostov, kasneje so se začeli vračati tudi hrvaški. Ponujajo jim narezke, haloška vina, degustacijo lastnega vina v kleti in vin drugih haloških vinarjev. V njihovem vinogradu rastejo
trte šipona, laškega rizlinga, ki sta prevladujoči sorti, pa tudi rumeni muškat, sovinjon. Toplo hrano pa pripravljajo po naročilu, za organizirane skupine.
Tudi starost gostov se je precej premenila v teh tridesetih Martinovih letih. Ni več mladih gostov, prevladujejo tisti s 45 let in več. V gostilni dela sam, ko je gostov več, pa priskočijo na pomoč tudi žena Martina, hčerki Iva in Meta. Delovni čas si je prilagodil, odpira jo ob 14. uri popoldan, saj dopoldne gostov ni.
Foto: Črtomir Goznik
Martin Težak, Bar pri Veseliču, Turški Vrh, je prejel priznanje sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podje-tniški zbornici Slovenije za 30 let poslovanja.
Težakovi so obnovili klet, dvorišče in teraso.
Od pol leta »poskusne dobe« do današnjih 30 let
„Priznanje Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS mi pomeni veliko. Ponosen in vesel sem, da sem tako dolgo vzdržal, da gostilna redno posluje, tudi zato, ker sem se gostinstva lotil čez noč, ob spoštovanju družinske tradicije. Pred 30 leti in več nisem nikoli razmišljal o tem, da bom nekoč gostinec. Mama me je navdušila. Bližala se je njena upokojitev, ko smo neko popoldne sedeli za mizo, skupaj z očetom sta me vprašala, ali bi šel delat v gostilno. Bom poskusil, nimam česa izgubiti, sem jima odgovoril, čeprav sem imel službo na Ptuju. Sam sebi sem določil poskusno obdobje šestih mesecev, da bi videl, če se bo izšlo. Če se ne bi izšlo, bi morali gostilno zapreti. Dogovorili smo se, kaj bo kdo delal. Brez očeta in mame, brez njune pomoči, vsaj v začetku ne bi mogel. Zadovoljen sem bil, kako se je vse skupaj prijelo. Prihajati so začeli gostje, ki jih prej ni bilo v naši gostilni. Iz teh
šestih mesecev je nastalo 30 let. Če bi se še enkrat moral odločiti o tem, ali grem v gostinstvo, bi se ponovno odločil tako kot pred 30 leti. Morda bi neke male stvari spremenil, kaj preveč pa tudi ne. Četudi v tem trenutku še ne vem, kdo bo čez čas moj naslednik, bom naredil vse, da bo gostilna ostala. Nikoli se ne ve, kaj pride, morda pa bo nekoč katera od hčera moja naslednica," je svojo gostinsko pot opisal Martin Težak.
Spodbudno povezovanje haloških ponudnikov
Spodbudno pa je, da se haloški ponudniki sedaj povezujejo in iščejo skupno pot do gostov. Tudi v Martinovo gostilno sedaj prihaja več gostov, ki doslej niso zahajali tja. Hvaležen je Miranu Senčarju za avtobuse gostov, potrebovali pa bodo še nekaj let, da bodo napolnili svoje kapacitete in prepričali še več gostov, da pridejo v te kraje, v prelepe Haloze, ki ob lepoti pokrajine navdušujejo z izbranimi vinski-
mi okusi, lokalno kulinariko, bogato kulturno in krajinsko dediščino. Začetek je spodbuden in dober za vse ponudnike na tem območju.
Martin Težak se ob tem spomni na profesorja zgodovine iz Nemčije, ki si je pri njih pred 15 leti postavil šotor, ker ni imel kje prespati, od njih pa je potem potoval na izlete v Jeruzalem, Rogaško Slatino in nekatere druge kraje. Že takrat ga je vprašal, „ali sploh vemo, kje smo". Na svojstven način je takrat preroško dejal, da naj počaka 10, 12 let, ko bodo tudi Haloze postale zanimive za tuje obiskovalce. Ko je sam hodil od agencije do agencije v Nemčiji, prav nobena ni imela v ponudbi vzhodnega dela Slovenije, kot da ne bi obstajal, le Bled in Portorož so poznali. Takrat mu ni verjel, danes pa vse to postaja resničnost: Haloze so postavljene na turistični zemljevid Slovenije in tudi tujine. Gostilne, kot je Težako-va, tudi drugi haloški ponudniki z zavidljivo ravnijo ponudbe, pa so lahko optimisti za prihodnost.
MG
Foto: FB
Ormož • Zbora krajanov v KS Podgorci in KD Velika Nedelja
Veliko več želja, kot je možnosti
V ormoškem proračunu za prihodnje leto je investicijam v krajevni skupnosti Podgorci namenjen milijon evrov, kar je občinska uprava predstavila krajanom.
S tem denarjem naj bi med drugim nadaljevali s peto fazo izgradnje namakalnega sistema ter gradili kolesarske poti na relacijah Cvetkovci-Trgovišče, Cvetkov-ci-Podgorci in Formin-Osluševci. »Obljubljena nam je bila tudi rekonstrukcija vodovoda v Bresnici, ki je zelo pomembna, saj tam ena hiša še vedno nima pitne vode. Dokumentacija je pripravljena, zdaj bi lahko začeli delo,« je povedala predsednica KS Natalija Volmut. Obnove sta potrebni tudi atletska steza v Podgorcih in mrliška vežica, za katero že pripravljajo projektno dokumentacijo, z vlaganji v gasilske domove pa naj bi boljše pogoje za delo pridobili gasilci.
Posedanje obnovljene ceste
Kar se mobilnega signala tiče, naj bi slednjič tudi v Podgorcih zakorakali v tretje tisočletje. V središču naselja je namreč uporaba
mobilne tehnologije motena in na čase povsem neuporabna, zato je tam še vedno mogoče srečati ljudi, ki hodijo sem in tja ter lovijo črtice na mobitelu, da lahko telefonirajo. Spomnimo, da so na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve opravili meritve, podobna situacija je tudi na Kogu, in ugotovili, da sta za situacijo kriva konfiguracija terena in močni hrvaški signali, kot edino rešitev pa navedli nadgradnjo omrežja, do katere naj bi zdaj v kratkem tudi prišlo.
Želja krajanov je seveda veliko več, kot je dejanskih možnosti. Med drugim bi bilo treba v Bresnici zgraditi pločnik in postaviti javno razsvetljavo, Volmutova pa je opozorila na slabo sanacijo ceste Velika Nedelja-Podgorci po izgradnji vodovoda. »Na tistih delih, kjer so delali preboje za vodovod, se cesta že zdaj poseda, na več mestih je videti luknje, kar je treba popraviti oziroma reklamirati.«
Obeti o gradnji nove šole
V Veliki Nedelji se je srečanja udeležilo približno 40 krajanov, ki so izvedeli, na katere pridobitve lahko računajo v prihodnjih dveh letih. »V investicijskem planu je vlaganje v gasilske domove, nadaljevanje izgradnje namakalnega sistema pa tudi projekt nove šole,« je našteval Janko Meško, predsednik KS Velika Nedelja. Kot je znano, stoji šola na hribu zraven gradu, kjer je ni mogoče širiti, poleg tega so vse športne površine v dolini, kamor morajo otroci peš, in to v vsakem vremenu, zato je smiselno, da tudi novo šolo umestijo v bližino. »Modernizacijo bo doživela lokalna cesta v smeri kanala, ki je bil uničen v času gradnje Elesovega daljnovoda, v pripravi je projektna dokumentacija za odvodnjavanje v delu Mihovcev.«
Prihodnje leto bo na vrsti tudi sanacija plazu v Senešcih. Ta je
Krajani Velike Nedelje so zadovoljni, ker je ormoška občinska uprava v investicijski plan vključila tudi projekt izgradnje nove šole; sedanje namreč ni mogoče širiti.
prvo sanacijo doživel že leta 2015, letošnje obilno majsko deževje s poplavami pa je tik ob njem sprožilo še večji plaz, ki je povzročil dodatno posedanje cestišča. Ormoški svetniki so za postavitev kamnite škarpe ter novi sistem dreniranja in odvodnjavanja tako površinskih
kot podzemnih voda potrdili investicijsko dokumentacijo, po kateri so dela vredna 210.000 evrov. Glavnino sredstev bo prispevalo Ministrstvo za naravne vire in prostor, občinsko blagajno pa bo projekt stal 53.000 evrov. »Krajani smo bili z obljubljenim zadovoljni, čeprav bi
potrebovali še marsikaj, na primer menjavo vodovodnih cevi na Šardi-nju, ureditev ceste s pločnikom na cesti Trgovišče-Cvetkovci, znova se pojavlja problem odvodnjavanja in zamuljenosti Sejanskega potoka in še bi lahko našteval.«
Senka Dreu
Foto: SD
torek • 5. decembra 2023
Podravje
Štajerski	9
Slovenija, Podravje • Prometni kaos: na cestah vse več vozil, javni prevoz pa vse bolj okrnjen
Prometni kolaps je le vprašanje časa
Slovenija se utaplja v prometnih zastojih, ti pa poleg slabe volje povzročajo tudi veliko gospodarsko škodo. Na drugi strani je vse manj uporabe javnega prometa in tako smo se znašli v začaranem krogu. Popoln prometni kolaps je torej res le še vprašanje časa, kot trdijo strokovnjaki.
Država, ki nima razvite prometne infrastrukture, po mnenju Vesne Nahtigal, generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ne more računati na gospodarski razvoj. Vse bolj nevzdržne razmere v prometu pa povzročajo vse večjo gospodarsko škodo. Ker smo tranzitna dežela, se bo promet le še povečeval, a kot strokovnjaki že dolgo opozarjajo, jih v minulih desetletjih nihče ni poslušal in so odgovorni raje prisluhnili različnim nevladnim organizacijam ali političnim strankam, ki so iz nasprotovanja prometnemu razvoju kovale svoj dobiček. »Imamo preozke avtoceste, zelo zastarelo železniško omrežje, ki ne omogoča niti povečane hitrosti vlakov niti povečane kapacitete pretovora,« je dodala Vesna Nahtigal, »razvita prometna infrastruktura je za Slovenijo še posebej pomembna, saj logistika predstavlja 7,7 odstotka bruto domačega proizvoda«.
Ena od alternativ cestnemu tovornemu prometu je železnica, a je treba njen razvoj pospešiti. A kaj, ko birokracija dodatno zavira razvoj, za prostorske akte si jemlje tudi do 15 let. Direktor Zbornice gradbeništva pri GZS in IGM Gregor Ficko pa kot primer navaja, da se tretja razvojna os umešča v prostor od leta 2004, a je danes, leta 2023, še vedno ni.
Letos proti Gruškovju kar 36 odstotkov več avtomobilov
O zasičenosti Slovenije s prometom govorijo tudi številke. V prvi polovici leta je
V drugem četrtletju letos se je avtomobilski promet na odseku Gruškovje povečal za 36 odstotkov, prav tako so na tem odseku letos našteli največ motociklov na celotni avtocestni mreži države.
bilo več avtomobilskega prometa na vseh avtocestnih odsekih, s tovornim prometom pa je bil v prvem letošnjem četrtletju najbolj obremenjen avtocestni odsek Drenov Grič, kjer so našteli 1,4 milijona tovornih vozil.
V drugem četrtletju se je avtomobilski promet na odseku Gruškovje povečal za
36, na odseku Zamarkova pa je bil manjši za sedem odstotkov.
S potniškim prometom je pri nas trenutno najbolj obremenjen odsek Šmarje -Sap s 4,4 milijona potniških vozil, od tega je bilo 4,3 milijona avtomobilov ali za desetino več kot v istem četrtletju lani. Število avtobusov se je povečalo skoraj na vseh
odsekih, največ motociklov pa so zabeležili na odseku Gruškovje (okrog 4000).
Enako ali pa še bolj kaotično je v mestnih območjih, Ljubljana in njena obvoznica sta se jeseni znašli v pravi prometni norišnici. Bili so dnevi, ko je promet v mestu dobesedno obstal, kar pomeni, da je obstal tudi mestni javni promet.
Železnica ima vse manj potniških vagonov
Stanje na železnicah ni nič boljše, od leta 2001 seje število potniških vagonov zmanjšalo za 7 % in število sedežev za desetino oziroma okoli 2800. Lani je bilo v 432 vagonih železniških potniških vozil na voljo nekaj manj kot 25.500 sedežev. Potem pa se čudimo, da so še tisti potniški vlaki, ki so na voljo, občasno prenatrpani in dejansko odganjajo uporabnike. Število prepeljanih potnikov se je od leta 2008 zmanjšalo za 11, v notranjem prevozu pa za 14 odstotkov.
Vse manjša uporaba javnega prevoza
Sicer se v zadnjih letih vse več govori in poziva potnike, naj uporabljajo javni mestni prevoz, a se Slovenci in Slovenke nad njim nikakor ne moremo navdušiti. Razlogov, zakaj je vse manj uporabnikov, ni malo, po zadnjih podatkih statističnega urada pa je razvidno, da smo od tako imenovanega trajnostnega prevoza še zelo daleč. Glede na podatke statističnega urada so lani avtobusi v javnem linijskem prevozu prepeljali 61,6 milijona potnikov, od tega 61 odstotkov mestni in 39 odstotkov medkrajevni avtobusi. Od leta 2010 se je število potnikov v medkrajevnem prevozu zmanjšalo za 15 odstotkov, v mestnem pa za petino.
Andraž Zupančič
Foto: CG
Kidričevo • Občina prodaja zemljišča ob sanirani gramoznici
Parcele dražje kot pred dvema letoma
Občina Kidričevo bo ta teden na spletni javni dražbi prodajala zemljišča v industrijski coni, ob gramoznici, kjer so bile v preteklosti odložene gume. Zemljišča so za potencialne investitorje lahko zanimiva iz dveh razlogov: ker so v industrijski coni in neposredni bližini obvoznice.
Pred dvema letoma je občina Kidričevo zemljišča za industrijsko gradnjo ob gramoznici v Lovrencu na Dravskem polju prodala za 8 evrov za m2, danes ima na dražbi določeno izhodiščno prodajno ceno 13 evrov za m2.
Kidričani so komplet občinskih zemljišč na tej lokaciji prodajali tudi pred dvema letoma. Občina je slab hektar prodala za 77 tisočakov (z DDV). Kupec je bilo hajdinsko podjetje Prokaval - špedicija, trgovina in gostinstvo v lastni Helene Zupanič.
Na tokratni dražbi je za drugi paket zemljišč (81 arov) izhodiščna cena določena pri 85.840 evrih. Kupec bo dolžan pokriti še dvoodstotni davek na promet nepremičnin in 22-odstotni DDV. Pred dvema letoma je bila cena za en kvadratni meter 8 evrov, danes je 13, kar je dobrih 60 % več.
14 odstotkov zemljišč, ki jih občina prodaja, je zaradi daljnovodov za gradnjo neuporabnih, se pa lahko izkoristijo za parkirne prostore, dovoze ali ozelenitev. Na delu zemljišč so vpisane tudi služnosti. Spletna dražba bo v petek, 8. decembra, danes, 5. decembra, se izteče rok za vpla-
čilo varščine v višini 10 % izhodiščne cene. Direktor občinske uprave Damjan Napast je povedal, da občina zemljišča prodaja s ciljem razvijanja gospodarske aktivnosti. „Zemljišča so opredeljena kot industrijska cona in želimo, da se tudi v tem delu razvije gospodarstvo. Glede na interes računamo na dražbi na pozitiven rezultat."
V gramoznici sončna elektrarna
V lasti kidričevske občine je tudi gramoznica, v kateri so bile pred leti nakopičene odpadne gume. Župan Anton Leskovar je omenjal, da bi gramoznico zasuli in pridobili nove parcele za poslovno dejavnost. Direktor občinske uprave Napast je pojasnil, da zadeva stoji, saj okoljska inšpekcija še vedno ni končala vseh postopkov v zve-
zi s sanacijo. In čemu bi zemljišče lahko služilo? „Trenutno je aktualna ideja o skupno-stni sončni elektrarni, vendar moramo počakati, da dobimo zemljišča v upravljanje."
Občina nakupa zemljišč ne načrtuje
Medtem ko namerava občina na eni strani za vsaj 85 tisočakov del občinskega premoženja odprodati, na drugi strani nakupi zemljišč, strateško zanimivih za razvoj lokalne skupnosti, po besedah Na-pasta niso v načrtu. Prav tako ne letos in ne naslednje leto večje odprodaje. „V 2024 nameravamo prodajati občinske deleže v agrarnih skupnostih. V prodajo bomo predvidoma šli, ko bomo prejeli odločbe o uvedbi komasacije."
Mojca Zemljarič
Trnovska vas • Več sodelovanja z OOZ Ptuj
Malo obrtnikov se obrača na zbornico
Območna obrtno podjetniška zbornica Ptuj je tudi na občinsko upravo posredovala pismo o nameri za informacije, pomoč in izobraževanje trnovskih obrtnikov.
Preden se zavežejo za sodelovanje s ptujsko obrtno zbornico, bodo na občini Trnovska vas za mnenje vprašali tiste, ki se jih to najbolj tiče - obrtnike.
Za poglobljeno sodelovanje ter spodbujanje razvoja obrti in gospodarstva naj bi občina v proračunu zagotavljala 1.220 evrov letno. Hkrati na zbornici predlagajo, da bi na sedežu občine vzpostavili informacijsko digitalno točko s pojasnili občanom glede digitalnih javnih storitev, projekt, ki ga je zbornica na javnem naročilu pridobila od Ministrstva za digitalno preobrazbo. Direktorica občinske uprave Meta Majnik Krajnc je povedala, da se po njenih informacijah glede na število obrtnikov v občini zelo malo ljudi obrača na zbornico in večina sploh ne ve, kaj vse zbornica ponuja v svojih programih.
Župan Alojz Benko je predlagal, da
počakajo na srečanje z domačimi obrtniki, predstavniki obrtne zbornice in RRA Podravje Maribor, ki je načrtovano še pred koncem leta, tam »potipajo« teren, na podlagi njihovega mnenja pa se nato na eni od naslednjih sej občinskega sveta odločijo za podpis pisma o nameri ali pa tudi ne, kar so svetniki potrdili. Svetnik Andrej Murko, tudi sam obrtnik, je pozdravil napovedano srečanje: »Dejstvo je, da nas je vse manj, številni poklici dobesedno izginjajo pred našimi očmi, zato je prav, da o tem govorimo in najdemo kakšne rešitve. Škoditi ne more, morda pa s tem le koga pritegnemo, da se nam pridruži.«
SD
Foto: MZ
Foto: SD
10 Štajerski
Kultura
torek • 5. decembra 2023
Videm • Razstavajaslic na prostem
800 let od postavitve prvih jaslic
Letošnji december v Vidmu ne bo enak minulim. Že prihodnjo soboto bodo ob prižigu prazničnih luči pred domovi Videmčanov in v kapelah božični čas naznanile tudi jaslice. Koliko jih bo, še ni znano, v župniji Videm in tudi na
1 V. .	.IV«	v
občini upajo, da čim več.
Foto: Mojca Vtič
Pater Klemen Slapšak pravi: »Bodimo vsi kot sv. Frančišek Asiški, ki je s postavitvijo jaslic želel vsem ljudem še bolj približati veliki dogodek - Jezusovo rojstvo. Podarimo drug drugemu zares lepe praznike in naj bo ta posebni dogodek odsev miru, topline in pristnega božičnega vzdušja.«
»Prve jaslice je za božični večer v italijanskem mestu Greccio pred 800 leti postavil sv. Frančišek Asiški, ki je želel še globlje podoživeti rojstvo Jezusa. V gozdu blizu mesta Greccio je dal narediti s slamo postlane jaslice. Na sveti večer je pripeljal tudi oslička in vola, da je vse spominjalo na noč, ko je bil rojen Jezus Kristus. Jaslice si je prišlo ogledat veliko ljudi iz okolice in od daleč,« je zgodovino jaslic odstrl pater Klemen Slapšak. In ker v Vidmu delujejo minoriti, kot del reda manjših bratov, ki ga je ustanovil sv. Frančišek Asiški, so videmski minoriti sklenili, da obudijo spomin na visok jubilej - s postavitvijo jaslic. Jaslice nosijo sporočilni pomen topline, pripadnosti in povezanosti tako v družinah kot v skupnosti. S postavitvijo jaslic po Vidmu želijo v župniji in občini spodbuditi ravno to. Tako so povabili vse župljane in občane, da na javnih oz. vidnih mestih, tudi pred svojimi domovi, postavijo jaslice.
A na postavitev in ogled jaslic domačini in obiskovalci ne bodo čakali do božičnega večera. V soboto, 9. decembra, bo pred občinsko zgradbo prižig luči, oz. kot je dejal Slapšak, je to zunanji dejavnik, ki nas pripelje do notranjosti srca. »Vsak si želi ponotranjiti luč, ki nam odkriva pot in kaže smer, ki je v tvojem in mojem srcu. Kdo nam daje to luč? Novo rojeno dete Jezus, lahko tudi po naših najdražjih, prijateljih, znancih. Prav to si želimo, prižgati luč veselja v srcu slehernega izmed nas, zato smo se odločili za postavitev jaslic po Vidmu.« Po prižiganju lučk bo v domu p. Miha Drevenška sledil blagoslov razstave jaslic iz vse Slovenije, nato pa mimohod in ogled jaslic po Vidmu, ki so jih postavili posamezna društva in vaščani po kapelah in pred svojimi domovi. »Nekatera društva bodo naredila jaslice tudi po drugih vaseh. Obenem vabimo ljudi iz drugih občin, ki bi želeli pri nas razstaviti svoje jaslice, da nam to sporočijo, saj jih bomo z veseljem razstavili,« je še dejal pater Klemen Slapšak.
Mojca Vtič
Ptuj • Revitalizacija Stare steklarske
Nagrada piranesi 2023 za Ptuj
Mednarodno nagrado piranesi 2023 so prejeli arhitekti iz studia Elementarna in Kolektitvna Tektonika za revitalizacijo Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami na Ptuju.
Pri nagrajeni obnovi na Ptuju so sodelovali arhitekti Matevž Za-lar, Ambrož Bartol, Dominik Košak, Miha Munda, Rok Staudacher, Samo Kralj iz ljubljanske Elementarne ter Darja Matjašec, Pia Kante, Katja Mali iz škofleloškega Kolektiva Tektonika.
Žirija je poudarila, da je ponovna raba obstoječih stavb osrednjega pomena za arhitekturo, saj izkazuje spoštovanje do okolja in do zgodovinske kontinuitete. »
Drugo mednarodno priznanje piranesi so dobili arhitekti iz družb Arrea arhitektura (Ana Jerman, Janja Šušnjar), KAL A (Sofia Romeo Gurrea-Nozaleda, Miguel Sotos Fernandez-Zuniga) in AKKA (Luka Javornik, Lara Gligic) za obnovo Vrtca Bohinj. .
Mednarodne nagrade piranesi podeljujejo od leta 1989. Letos so nacionalni selektorji iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Grčije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Slovaške, Slovenije in Srbije nominirali 53 projektov. Predstavniki arhitekturnih fakultet iz 19 evropskih držav pa so prijavili 37 študentskih projektov.
Sta
Markovci • Ljudske pevke so za 50. rojstni dan dobile še eno darilo
Naj pesem naša vam pove...
Za markovske ljudske pevke je leto 2023jubilejno. Njihova sekcija, ki deluje v okviru Folklornega društva Antona-jožeta Štrafela,je bila namreč ustanovljena pred natanko 50 leti. V začetku leta so to pomembno prelomnico obeležile s koncertom, v teh dneh pa je luč sveta ugledal še zbornik ob 50-letnici delovanja z naslovom Naj pesem naša vam pove.
Nika Ivančič Rožanc, urednica zbornika in predsednica FD Anto-na-Jožeta Štrafela, je poudarila, da so pripravo začeli načrtovati pred dobrim letom dni. Po njenih besedah je prav, da jubilejno leto obeležijo z več dogodki in podaljšajo praznovanje: »Skupaj s pevkami smo zbrale arhivsko gradivo, predvsem fotografije in kroniko delovanja. Zbornik obsega šest poglavij, v katerih so med drugim zajeti zgodovinski pregled delovanja (kronike), jubilejne obletnice, izdane zgoščenke ter številne fotografije in spomini.« Zbornik je vsebinsko zelo bogat, vanj je v celoti vključena kronika Angele Liponik, ki je delovanje sekcije vodila na roko od leta 1998 do 2013. Njegovi ustvarjalci so bili že ob prvi predstavitvi v poročni dvorani občinske stavbe deležni številnih pohval tako glede vsebine kot njegove podobe. »Ta knjižica je poklon vsem bivšim in sedanjim članicam sekcije ljudskih pevk, ki so skozi več desetletij gnetle ljudsko pesem, jo negovale in prenašale na mlajše rodove, zato gre samo njim ena velika pohvala in zahvala. Zbornik pa je pomemben tudi za naše zanamce, ki ga bodo lahko čez leta vzeli v roke, ga prelistali in z veseljem ugotavljali, kako zagnane, sposobne in uspeš-
ne so bile naše pevke,« je povedala Ivančič Rožančeva in dodala, da ima prav gotovo največjo vrednost to, da so pesmi markovskih ljudskih pevk med domačini prepoznavne in jih radi zapojejo.
Pred občinsko zgradbo kip Terezije Maroh
Kot je znano, je večino pesmi napisala ustanoviteljica ljudskih pevk Terezija Maroh, katere kip bo drugo leto krasil prostor pred
občinsko zgradbo. Po besedah župana Milana Gabrovca je izbrana kiparka že začela izdelovati kip, stopila pa bi naj tudi v kontakt z družino pokojne Terezije Maroh. Ob svečani predstavitvi zbornika je župan še enkrat čestital pevkam ob njihovem jubileju. Povedal je, da ga prevzemajo posebna čustva, saj je sam več kot 20 let soustvarjal podobo FD Antona-Jožeta Štrafe-la tako v funkciji predsednika kot vodje. Prijeten kulturni večer so s prepevanjem obogatile Ljudske
pevke in Mladinski pevski zbor OŠ Markovci. Pevke so se z manjšo pozornostjo zahvalile urednici in predsednici Niki Ivančič Rožanc, in sicer za vso njeno zagnanost, požrtvovalnost in čas, ki ga namenja tako njim kot celotnemu društvu. Po uradnem delu je sledila pogostitev v občinski mansardi, kjer je vsak izmed obiskovalcev prejel svojo izdajo zbornika. V spomin - na 50 let prepevanja in ohranjanja stare ljudske pesmi.
Estera Korošec
Kidričevo • Poklonili so se duhovniku in zgodovinarju Mateju Slekovcu
Bil je pomemben kronist časa
Zgodovinska sekcija Delavsko-prosvetnega društva (DPD) Svoboda Kidričevo je priredila simpozij o duhovniku in zgodovinarju Mateju Slekovcu. Letos mineva 120 let od njegove smrti.
Rojen je bil pri Negovi, pokopan je na pokopališču Navje v Ljubljani. Konec 19. stoletja je s svojim delom pomembno zaznamoval okoliše v Spodnjem Podravju, kjer je deloval kot duhovnik. V župnijah, kjer je opravljal duhovniško službo, je pisal kroniko. Ne samo, da je vestno beležil vse posvetne in cerkvene dogodke svojega aktualnega časa, ampak je zbral in popisal tudi zgodovino krajev oziroma župnij. Bil je
kaplan v Središču ob Dravi, Cirkov-cah, Lovrencu na Dravskem polju in Markovcih. V Markovcih je leta 1887 postal župnik, službo pri sv. Marku pa opravljal praktično do konca svojega življenja (1903). Za Markovce je zbral zgodovino za obdobje 400 let, vse od srednjega veka naprej. „V župniji sv. Marka je Matej Slekovec kot kaplan in duhovnik deloval malo manj kot 20 let. Bil je odličen kronist, Mar-
kovcem je s svojim delom dal ogromno, zapisal zgodovino in opisal aktualno dogajanje, od cerkvenega življenja, kulture, etnografije do gospodarjenja v kraju. Njegovo pisanje je zelo dragocen dokument za današnji čas, marsikaj bi ostalo neznano, če njegovih zapisov ne bi bilo. Njegovo delo bi lahko imenovali mala enciklopedija župnije sv. Marka," je povedala Alenka Rožanc.
V sklopu Slekovčevega leta -120-letnice rojstva - je DPD Svoboda Kidričevo izdalo publikacijo, v kateri so zbrana pisanja o župniji sv. Lovrenca na Dravskem polju, kjer je opravljal službo kaplana. Na župnišču v Lovrencu so odkrili spominsko ploščo, obnovili so nagrobni spomenik na pokopališču Navje, osrednji dogodek je bil simpozij, na katerem so osvetlili Slekovčev življenjepis in pomen njegovega dela. Predavatelji na simpoziju so bili pater Branko Cestnik ter profesorja Andrej Hozjan in Aleš Maver. V dvorani dvorca Sternthal so postavili razstavo, ki jo je zbranim na simpoziju predstavil Vili Podgoršek.
Pobudnik celotnega projekta o Slekovcu je bil Franc Mlakar. „Matej Slekovec velja za pionirja slovenskega štajerskega zgodovinopisja, bil je zgodovinar samouk. Njegovo zapuščino danes hranita pokrajinski muzej in arhiv Maribor. Pisal je lokalne kronike, objavljal v časopisih in izdal več samostojnih avtorskih spisov. Ob 120-letnici smrti mu za vse zapisano dolgujemo veliko zahvalo in čast," je v spremni besedi v publikaciji z naslovom Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju zapisal Mlakar.
MZ

župniji Frankolovo pri Celju. Tudi Cestnik se, podobno kot pred 150 leti Slekovec, veliko posveča pisanju.
torek • 5. decembra 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • Slovenija ima talent: cirkuška točka, kije navdušila Slovenijo
Tina in Matjaž za finale pripravljata poseben nastop
Ptujčana Tina Vrdjuka Kekec in Matjaž Kekec sta s svojo prav posebno čarovniško točko navdušila Slovenijo. V finalu obljubljata še večje presenečenje, pravi cirkuški razvrat, v katerem bosta svojo življenjsko zgodbo predstavila na kreativen in abstrakten način.
Čeprav znamo Ptujčani pogosto (tudi z željo po izboljšanju) kritizirati in tarnati, so dogodki in situacije, ki mesto povežejo. Med njimi je nastop Tine in Matjaža na oddaji Slovenija ima talent, kjer sta bila dejansko deležna izjemno velike podpore praktično celotne države.
Tina in Matjaž sta svojo strast do dela z otroki, cirkusa in podobnih vragolij povezala v odlično poslovno idejo. To, kar rada počneta, sta pred nekaj leti prenesla na podjetniško pot. V nakupovalnem centru Qcenter sta odprla igralnico, na 800 kvadratnih metrih površine, ki predstavlja pomembno pridobitev, ne le za Ptuj, pač pa celo regijo. Kljub temu da imata z igralnico in trgovino ogromno dela, izvajata tudi razne predstave. Prav posebno sta Sloveniji predstavila v dveh oddajah Slovenija ima talent: »K sodelovanju so naju povabili vsako leto, od prve oddaje naprej. Tudi letos sva povabilo prvotno zavrnila, nato pa je prišla spontana ideja - zgodba o dimnikarjih, ki čistita dimnike vaše domišljije. S čistimi dimniki so ljudje pripravljeni na
prave čarovnije in na dva edinstvena koncepta, ki sva ju zasnovala izključno za Slovenija ima talent.«
Tako dobrega odziva, kot sta ga bila deležna, nista pričakovala. Prepričana sta, da so ljudje začutili, da so njuni nameni čisti in spontani: »Verjameva, da sva v nekem pogledu Slovence celo združila, poenotila njihovo mnenje.«
Kreativnost ju je pripeljala do finalnega odra
Na polfinalno točko sta se pripravljala vse od trenutka, ko sta izvedla, da sta se uvrstila v polfinale. V pol leta sta jo dodobra dodelala, priprave pa so zajemale razvoj koncepta, ideje, nato pa iskanje potrebnih rekvizitov, usklajevanje dobave, vaj in vsega, kar tako zahtevna točka potegne za seboj.
Ideja, ki sta jo predstavila Sloveniji, je v celoti njuna in je plod njunih prostih kreativnih večerov, ko se pogovarjata o izvedbah na odru, ki bi osrečile gledalce in njiju. »Zamislila sva si največji ekstrem, najzahtevnejšo točko, ki bi impre-
sionirala tudi naju. In točno tako ste lahko videli v nedeljo zvečer. Seveda nama ne bi uspelo brez najine ekipe: Maja Logar, Pandora, ki je poskrbela za najino plesno usklajenost in s svojimi nasveti dodala pomemben doprinos v koncept. Potem je tukaj še akrobat Jernej Zorko in Peter Flegar iz Gozda strahov, najina prijatelja že od prej, s katerima sodelujeva tudi na drugih eventih in brez katerih točke ne bi mogla izvesti. Velika hvala gre Stanki Vauda Benčevič, Muzikafe, za kostumografijo, Tinini mami in prijateljem za varstvo, celotni ekipi POP TV-ja in gospodu Miranu Ulesu, ki nam je posodil avtodom, ko se noben drug ni odzval,« pravi Matjaž. V točko sta vložila ogromno truda, časa in znanja, v neizmerno veselje jima je, da se je to videlo tudi na odru.
Kaj nas čaka v finalu?
V finalu ponovno obljubljata presenečenje. »Predvsem bova v točko dala sebe, zgodbo najinega življenja, najina začetka ustvarjanja bova uprizorila na kreativen, abstrakten način. V veliko čast
Tira in Matjaž sta v poljmalu navdušila, za finale obljubljata še bolj kreativno in abstraktno točko.
nama je in komaj čakava, da vidite cirkuški razvrat,« je navdušena Tina.
Njuno »cirkuško«, posebno življenje živijo tudi njuni otroci. Pravita, da jim je všeč, da so ves čas del dogajanja, da imajo ta privilegij, da sodelujejo posredno na predstavah, da so del priprav in so skoraj tedensko prisotni na raznih animacijah, predstavah. Na ta način že zelo zgodaj črpajo kreativo, kar jih kot družino povezuje. Nekaterim točkam se kdaj tudi njuni otroci
spontano pridružijo.
Tako Tina kot Matjaž sta ambiciozna, zagnana in aktivna. Ker vse to počneta skupaj, jima je to veliko lažje, saj sta drug drugemu velika opora. Matjaž si tudi v prihodnje želi aktivno delovati na področju cirkuške umetnosti in obenem spodbujati mlade na različne načine, da odkrivajo in negujejo svoje talente, ki jih lahko odpeljejo med zvezde.
Tina pravi, da bo še naprej sledila svojim sanjam in intuiciji: »Tako
kot vsakemu na tem svetu si želim predvsem, da ostaneva pristna, zvesta sebi in svojim željam, talentom. Da ustvarjava in s tem spodbujava mlade in njihove starše, da ni vse sistemsko, da ni vse zaporedje. Včasih moraš iz petke skočiti nazaj na prvo stopničko in zadihati, da lahko ujameš pravi ritem naprej.«
Kam bosta skočila, poletela in kaj začarala v finalu, bomo videli že prav kmalu.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Podlehnik • Posebna, nenavadna, kaotična in edinstvena prireditev
»Moja zemlja, moje korenine«
Tišini po zadnji odigrani in odpeti noti je sledil bučen aplavz, kije bil potrditev, daje domačinka Sara Korošec navdušila, presunila zbrane gledalce, obiskovalce, ob redkih izjemah, ki so ostali nemih rok. Predstava nikakor ni bila klasična prireditev ljudskih pevcev ali recita-torjev, pa vendar je vključevala tudi njih in seveda še svetlobo, glas, zvok, črke ter gibe. Bila je raznolika, kot so Haloze, kot so zgodbe ljudi, ki so bivali in še bivajo na slemenih gričev, v grapah ali na obronkih te za življenje svojstvene pokrajine.
Posebna in neobičajna je bila tokratna prireditev, ki je nagovarjala Haložane, Haložanke in druge ter jim odstirala podobe, zgodbe, glasove, zvoke te edinstvene gričevnate pokrajine, za katero Sara Korošec pravi, da je »moja zemlja, moje korenine«. Domačinka Sara Korošec je umetnica, je vsestran-
ska in takšna je bila tudi njena glasbena predstava. Ideja o glasbeni pripovedi je v Sari zorela več let, več let je potrebovala, da je spoznala krog ljudi, njihove zgodbe, talente, s katerimi je nato oblikovala videno in slišano. Verzi haloš-kega pesnika Franceta Forstneriča so se prepletali z zgodbo Mimike,
ki je v osnovni šoli v Gruškovju kuhala, še posebej je rada kuhala enolončnice, saj so jih otroci imeli najraje. Sara je spomnila tudi na pripovedi o coprnicah, pa o streli, ki je udarila v cerkve sv. Donata, vpletla je življenjsko zgodbo neke deklice, ki je bila deležna njej nerazumljive plohe nemških besed, ker
f)	>s v		Mr. ' 1
■ty V Kyxi lWi		■ M I ■	
Wi JtK.-,'iH		f WÊ	^p llflBB^H mk y[ V^H
		¡RI s iE* 3S	
			T^F V
Foto: Mojca Vtič
Prebliske spominov, vtisnjenih v kamne, zemljo, trto, ruševine, kri, zgodbe Haložanov, prednikov in njih samih so pripovedovali: Sara Korošec, Maja Butolen Zorko, Doroteja Feguš, Brigita Gračner, Lina Habjanič, Banda haloška (Dejan Ahec, Miha Lorber, Robi Kresonja, Bernard Lampret), Vid Hajnšek, Domen Martinčič, ljudske pevke Trstenke in Lojzka Merc, Danica, Milica in dramska sekcija KD Podlehnik, Majda Fridl, Barbara Kukovec, Jasna Knez, Peter Zorec, Andreja Repnik, Monika Skela, Anja Lazar in Anja Potočnik, Mimika, Anton Gričnik ...
Na glasbeni predstavi Sare Korošec so sodelovale tudi pevke ljudskih pesmi iz Podlehnika Trstenke.
je vrnila nemško čitanko z manjkajočo stranjo, za katero je bila kriva požrešna krava med pašo, pa o dekletih, ženskah, oddanih v zakon po dogovoru, težkem življenju ter haloških rokah, ki niso bile nikdar bele, temveč le pridne. Zgodbe, ki so jih pripovedovali potomci, domačini, je prepletala z glasbo, zvoki, gibi, svojstvenimi interpretacijami, zvoki klavirja, vokalnimi aranžmaji, elektronski vložki, terenskimi posnetki in poezijo. Kaotično, a povezano. Težko je z besedami opisa-
ti videno, občuteno, doživeto. Več let, pravi Sara, je zbirala pogum, da idejo udejanji, a v nekem trenutku je spoznala, da pozna krog ljudi, ki ji bodo pomagali uresničiti želeno. »To zadevo sem intenzivno premišljevala, zamišljala, zastavljala in vadila zadnjega pol leta (v glavi pa se je sestavljala, odkar sem se vrnila živet v Haloze). Od takrat sem raziskala mnogo stvari, slišala mnogo zgodb, naletela na ogromno zelo vrednih spominov, spoznala veliko novih/starih ljudi
tu okrog. In sanjala, da bi enkrat bilo mogoče slišati in videti vse na kupu. Res sem hvaležna vsem, ki ste se odzvali. Brez vas ne bi bilo mene. In tega.« Bilo je malo skupnih vaj, a veliko usklajevanj, dogovarjanj, načrtovanja. Bo mogoče predstavo še kdaj videti? Ne ve, priznava Sara Korošec, toda glede na odzive zbranih je pričakovati, da bodo nastopajoči kaj kmalu ponovno stopili na oder katere izmed kulturnih dvoran.
Mojca Vtič
Foto: MV
12 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 5. decembra 2023
Ptuj • Neja Gril s kuharico Kuhajmo okusno
Recepti za vsako priložnost v dnevu
Ptujčanka Neja Gril se v tem času predstavlja kot avtorica kuharice, ustvarjalka vsebin. To je novodobni poklic, ki ga veliko ljudi ne pozna. „Še vedno mogoče ne razumejo, daje to pač lahko služba. Ukvarjam se z ustvarjanjem receptov, sodelujem z različnimi podjetji, hkrati pa imam svojo spletno trgovino. Vsebine sem začela ustvarjati med korono. Že kot majhna deklica sem imela veliko strast do priprave hrane. Za to sta v največji meri zaslužni mama in babi, ki sta me tudi naučili veliko o pripravi hrane,« je najprej povedala Neja.
Foto: Črtomir Goznik
Kuhanje želi približati mladim
„Letos sem našla svoje poslanstvo v tem, da učim osebe, svojo skupnost, kako se v bistvu organizirati v kuhinji, pripravljati svoje obroke vnaprej z namenom, da prihranimo čas, denar in se izognemo stresu. Temu se želim še bolj posvetiti, občasno svetovati ljudem, ki bi jih to zanimalo, kako organizirati shrambo, kako načrtovati jedilnike, kako skuhati štiri ali pet receptov hkrati. Za to porabiš uro in pol, ješ pa dva dni. Moderen življenjski stil nas je pripeljal do tega, da se moramo malo bolj organizirati. Ciljam bolj na mlade, na mamice, osebe, ki se prvič soočajo s svojim gospodinjstvom, imajo pa naporen delovnik, naporno službo, ali pa so sami podjetniki, kijim vedno zmanjka časa. Kot tudi na vse tiste, ki si želijo redne zdrave Ptujčanka Neja Gril je izdala svojo prvo kuharico. O njej je že dolgo sanjala, vse od takrat, ko je začela resneje obroke, da se znajo ustrezno pripraviti na to, da tem ciljem zadostijo.
Foto: Črtomir Goznik
ustvarjati v kuhinji in delovati na družbenih omrežjih.
Doma pripravljena hrana pa je tudi najboljša oblika skrbi zase," je še povedala Neja Gril.
V kuharici Kuhajmo okusno je 79 preprostih receptov za vsako priložnost, ki bodo zagotovo navdušili marsikoga, tudi zaradi svoje drugačnosti. Neja Gril o svoji kuharici razmišlja tudi kot o neke vrste novem kažipotu v prehrani, tudi v tem smislu, da bodo ljudje ob pripravljanju teh jedi marsikdaj pozabili na hitro prehrano in raje zaužili doma pripravljeno jed.
Njeno ustvarjanje v kuhinji se je začelo s palačinkami in tortami. »V najstniških letih pa je bila hrana moj največji sovražnik. Bolečine v želodcu so me opominjale, da nekaj ne delam prav. Omejevanje uživanja nekaterih osnovnih živil me je pripeljalo do tega, da sem morala nekaj spremeniti. Na poti raziskovanja pa sem spoznala, da ni smiselno omejevati katerekoli skupine živil, temveč, da je lahko vsako živilo del uravnotežene prehrane. Jutra pa so bili že od nekdaj moj najljubši del dneva, ki sem ga vedno zaključila z zdravim in okusnim zajtrkom. Tako je še danes. To svojo rutino, ki ima res velik vpliv name, moje razpoloženje, motivacijo za delo in vsesplošno počutje, sem začela pred štirimi leti deliti na mojem instagram profilu @ everyday_breakfast_club," je povedala Neja Gril, ki je sicer končala Ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru.
V kuharici je 79 preprostih receptov za vsako priložnost v dnevu. Nekaj je klasičnih, ki jih vseskozi pripravlja in ki so tudi med bolj priljubljenimi na njenem blogu ter v spletni trgovini. Nekaj pa je takih, ki so bili namensko ustvarjeni prav za to knjigo. Zbrala je recepte, katerih sestavine so lahko dostopne, ugodne in jih večinoma dobro pozna, njihova priprava pa je preprosta. Gre pa za bolj moderne jedi, nove okuse, predvsem pa za malo drugačne jedi, poudarja.
„Kuhajmo okusno je moja prva knjiga. Za izdajo sem se odločila lani septembra. Želela sem jo sicer izdati že od samega začetka ustvarjanja. Intenzivno pa sem se z vsebino začela ukvarjati v začetku
letošnjega leta. Razdelila sem jo na osem poglavij na način, da rešuje neke vsakdanje situacije v dnevu, ki lahko marsikomu predstavljajo tudi stres. Pri zajtrkih sem vključila slane in sladke zajtrke, sledijo vmesni obroki, malice, ki služijo tudi kot neke ideje, kaj ponuditi, ko pride nenapovedani obisk, pa juhe, glavne jedi (najobsežnejše poglavje), najpomembnejši obroki, ki jih vsak dan jemo, ideje za piknike, za neke obroke, ki jih lahko vzamemo s seboj na pot ali v službo za malico, sladice. Sama vsebina kuharice je bila še najmanj zahteven del. Bistveno težje je bilo vse drugo, kot na primer marketinški vidik, kako jo prodati. Ob njeni pripravi pa sem naučila sodelovati z različnimi ljudmi. Prej sem bila za vse sama,
sedaj pa sem imela veliko ljudi, ki so mi pomagali usklajevati neko ekipo. Bil pa je kar izziv, zahtevno delo," je o pripravi kuharice povedala Neja Gril.
Kako Neja sestavlja svoj osebni jedilnik
Vedno si planira, vsaj okvirno, kaj bo v novem tednu pripravljala. To po navadi naredi v soboto, ob kavi, ko gre tudi po nakupih z nakupovalnim seznamom. To se ji zdi res pomembno, da naredi plan, ali morda kaj pripravi že vnaprej ali pa sproti kuha. Vsak teden je malo drugačen, ker je del njene službe tudi ta, da snema recepte, jih ustvarja. Pri pripravi jedilnika se zelo trudi, da gre vse po načrtih,
predvsem pa, da je sestavljen tako, da se ve, kaj se bo jedlo v novem tednu, da se hrana ne zavrže. Glede hrane ima visoka moralna načela, ničesar se ne sme zavreči.
Slovenci preveč hrane zavrže-mo, sploh pa ob praznikih, ko se ljudem ne da več jesti ostankov nekaj dni. Lahko pa bi jo razdelili drugim, ki bodo z njo ravnali spoštljivo. Pri kakovosti pa je tako, da smo še bolj med privilegiranimi državami. „Zdi se mi, da imamo skoraj vse. Skoraj vse lahko dobiš lokalno, seveda pa plačaš malo več. Če ti je to pomembno, lahko prihraniš kje drugje. Ni ga namreč čez lokalne sestavine," je prepričana.
Za praznike Neja zelo rada za predjed pripravi tunin tatar, ki ga
daš na toast. V njeni kuharici je tudi recept tunina skleda, kjer je tatar vključen v riževo skledo, kar tudi velja poskusiti. Juha je lahko kremna, bučna, grahova. Za glavno jed pa naj bo nekaj iz pečice, pečen piščanec, zelenjava, krompir, kakšna pečenka, je njen predlog za praznični jedilnik, ob priporočilu, da naj ne kompliciramo preveč. „Za sladico pa osebno obožujem cime-tove rolice. To je taka decembrska
praznična sladica. Sploh pa obožujem zimo in vse, kar je povezano z njo, zaradi teh malih, drobnih užitkov, da uživaš ob vroči čokoladi, kakavu, tako za dušo," pravi Neja. Zadovoljna je, da so ljudje tako dobro sprejeli njeno prvo kuharico. Dnevno dobiva slike, sporočila o tem, da so pripravili jedi po njenih receptih, ki so jih navdušili. To je resnično neprecenljiv občutek.
MG
Ptuj • Barviti nastopi ob 44. rojstnem dnevu OŠ Olge Meglič
Olgičarji so se tokrat prelevili v EKO silo
Eden izmed pomembnejših dogodkov na OŠ Olge Meglič je dan šole. Gre za tradicionalno prireditev, ki jo skupaj z učitelji soustvarjajo vsi učenci šole. Glavni namen je praznovanje rojstnega dne šole, ki je letos dopolnila že 44 let, hkrati pa imajo učenci možnost širši javnosti pokazati svoje sposobnosti in številne talente.
Sredino popoldne na Olgici je bilo v znamenju veselja, pričakovanja in tudi nekaj treme. Učenci so prišli v šolo že nekaj ur prej, da so imeli dovolj časa za vaje. Učitelji so jim dali še zadnje napotke in pomagali premagati začetno tremo. Vsi sodelujoči v programu so želeli svoj nastop izpeljati čim boljše in brez napak, kar jim je tudi uspelo. Tik pred sedemnajsto uro se je šolska telovadnica zapolnila do zadnjega kotička, starši, dedki, babice in vsi drugi so navdušeno spremljali nastope otrok in jih spodbujali z bučnimi aplavzi.
Obiskovalci so v dobrih dveh urah programa lahko videli veliko plesa, petja, jezikoslovja, modno revijo, aerobiko, gimnastiko, video produkcijo ...
Učence usmerjajo k odgovornemu ravnanju
Letošnjo prireditev so poimenovali Olgičina EKO sila, na kateri so predstavili delček prizadevanja šole za ohranjanje okolja. »Dan šole smo posvetili eni izmed ključnih vrednot naše šole - to je vzgajanje učencev za trajnostno in odgovorno ravnanje do okolja.
Na prireditvi ob dnevu šole Olge Meglič so učenci predstavili delček prizadevanja šole za ohranjanje okolja.
Prizadevamo si oblikovati generacijo, ki se zaveda, da so njihova dejanja pomembna za ohranjanje narave in našega planeta kot celote. Učence zato spodbujamo k skrbi za zdravo okolje, zdravim
prehranjevalnim navadam, telesni aktivnosti in skrbi za lastno dobro počutje; obenem pa poudarjamo, kako te odločitve vplivajo na okolje. Pri učencih razvijamo kritično razmišljanje o potrošniških nava-
dah, recikliranju in energetski učinkovitosti,« je v uvodnem nagovoru med drugim povedala ravnateljica Helena Ocvirk. Po uradnem delu se je dogajanje preselilo na praznični bazar v šolsko jedilnico, kjer so bile
v ospredju stojnice z izdelki otrok. Vsak, ki je želel, je lahko kaj lepega izbral in odnesel domov, v zameno pa daroval prostovoljni prispevek za šolski sklad.
EK
Foto: CG
Rokomet
Filipa in druščina ustavili tudi Ribnico
Stran 14
Rokomet
Kazni, poškodbe, bolezni, izključitve ...
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
tednik
Atletika
Anej in Andraž pristala tik pod vrhom
Stran 15
Odbojka
Za Bistričanke je bil dovolj že dober servis
Stran 15
íPoífuiajt¿ naí na ívitovnzm íji£¿íu!
RADIOPTUJ
Ka. ¿fitetu
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 17. krog
Vijoličasti v odličnem vzdušju do odličnega rezultata
Drugi letošnji večni derbi v sezoni (prvega je dobila Olimpija z izidom 2:1) je minil v izjemnem ozračju, ki ga je na tribunah Ljudskega vrta ustvarilo več kot 7000 navijačev. Z boljšo popotnico so v štajersko prestolnico prišli zmaji, ki so bili neporaženi na osmih zaporednih prvenstvenih tekmah (5 zmag, 3 remiji). Olimpija pa je v četrtek na katastrofalnem igrišču v Stoži-cah igrala še tekmo Konferenčne lige s francoskim Lillom, po porazu 0:2 pa so izgubili tudi teoretične možnosti za preboj iz skupinskega dela. Izpad in dodatna utrujenost zaradi zahtevnega igrišča pa sta pri igralcih nedvomno pustila posledice ...
Nogomet • 1. SNL
Mariborčani so to izkoristili na najboljši možni način in z agresivnim začetkom takoj prišli do vodstva. Po dobri minuti tekme je Hilal Soudani prodiral v kazenski prostor in sprožil strel, žoga pa je v roko zadela Aljaža Krefla. Sodnik Aleksandar Matkovič, ki je prvič sodil večni derbi, je po pregledu VAR-posnetka pokazal na belo točko. Penal je uspešno izvedel Arnel Jakupovič - 1:0.
Lepo polne tribune Ljudskega vrta so še slavile prvi zadetek, ko je padel še drugi. Krefl je na sredini igrišča izgubil žogo v dvoboju s Soudanijem, Kolar je na kratko podal do Jana Repasa, ki je natančno sprožil z roba ka-
Odigrane le tri tekme, domačinom prepričljive zmage
Sobotno sneženje na štajerskem koncu države je preprečilo izvedbo dveh tekem. Tekma v Rogaški Slatini, kjer bi se morali v derbiju začelja meriti Rogaška in Aluminij je bila odpovedana že po ogledu igrišča, v Celju pa so poskušali tekmo izvesti nekoliko „na silo", a je kasnejše okrepljeno sneženje vendarle privedlo do prekinitve. Obe omenjeni srečanji bosta odigrani naslednjo sredo, 13. 12.
Domžalčani so v zadnjih treh krogih ujeli zmagovalni ritem, po vrsti so ugnali Koper, Rogaško in nazadnje Kalcer. V sosedskem obračunu ekip, ki si delita igrišče ob Kamniški Bistrici, so bili varovanci trenerja Dušana Kosiča boljši tekmec in so zasluženo slavili zmago. Z dvema goloma se je znova izkazal Makedonec Mario Krstovski, ki ima tudi bolgarski potni list. Na zadnjih štirih tekmah je dosegel prav toliko zadetkov.
Zmagal je tudi Bravo, ki je hitro povedel z golom Pečarja. Muraši so imeli nekaj minut za tem priložnost za izenačenje, a je njihov najboljši strelec Dardan Shabanhaxhaj zapravil penal, oz. mu je vratar Orbanič strel ubranil. Koliko je na to vplival „prepir" med Shabanhaxhajem in Marošo o tem, kdo bo izvedel penal, ne bomo nikoli zares izvedeli .
Šumarji gostijo „vroče" Domžale
Med tednom bodo v pospešenem ritmu odigrane tekme 18. kroga, der-bi pa bo predstavljalo srečanje med
1. SNL, 18. krog: Aluminij - Domžale, v sredo, 6. 12., ob 15.00 v Kidričevem
Koprom in Mariborom. Vijoličastim se v primeru zmage obeta celo skok na 3. mesto.
Nogometaši Aluminija bodo v sredo gostili Domžale, ki so v tem delu sezone vendarle ujele formo in se počasi vzpenjajo po lestvici. A tudi Kidričani imajo svoje želje in pričakovanja, ne nazadnje so opogumljeni z zmago proti Kopru. Ali bodo v kakšni prednosti zaradi tega, ker konec tedna niso odigrali tekme, ali pa bodo v prednosti Domžalčani, ki so v tekmovalnem ritmu, pa je že vprašanje za podrobnejše analitike.
REZULTATI 17. KROGA: Maribor - Olimpija 3:1 (3:0);
Domžale - Kalcer Radomlje 3:0 (2:0); strelcia 1:0 Nuhanovič (4., ag.), 2:0 Krstovski (29.), 3:0 Krstovski (46.);
Bravo - Mura 2:0 (1:0); strelca: 1:0
Pečar (12.), 2:0 Kerin (62.).
Tekma Rogaška - Aluminij je bila zaradi razmočenega igrišča prestavljena na 13. december.
Tekma Celje - Koper je bil prekinjena v 30. minuti pri izidu 0:0, nadaljevanje bo 13. decembra.
1.	CELJE	16 12 2 2 34:12 38
2.	OLIMPIJA LJUBLJANA 17 10 3 4 33:22 33
3.	KOPER	16 8 5 3 26:16 29
4.	MARIBOR	17 8 3 6 25:18 27
5.	BRAVO	17 7 4 6 23:23 25
6.	DOMŽALE	17 6 2 9 24:27 20
7.	MURA	17 5 4 8 17:26 19
8.	KALCER RADOMLJE 17 4 4 9 16:26 16
9.	ALUMINIJ	16 4 3 9 19:26 15
10.	ROGAŠKA 16 3 2 11 12:33 11
RAZPORED TEKEM 18. KROGA, V
TOREK, 5. 12., OB 17.30: Kalcer Radomlje - Celje; V SREDO, 6.12., OB 15.00: Aluminij - Domžale; OB 17.30: Koper - Maribor; V ČETRTEK, 7.12., OB 15.00: Mura - Rogaška; OB 17.30: Olimpija Ljubljana - Bravo.
JM
Maribor - Olimpija 3:1
(3:0)
STRELCI: 1:0 Jakupovič (4., z 11 m), 2:0 Repas (6.), 3:0 Repas (22.), 3:1 Nukič (93., z 11 m).
MARIBOR: Jug, Žinič, Watson (od 46. Mitrovič), Šoštarič Karič, Urata, Vrhovec, Repas, Lorber (od 76. Lau-šič), Soudani (od 82. Iličič), Kolar (od 82. Skuka), Jakupovič (od 63. Božič). Trener: Ante Šimundža.
OLIMPIJA: Pintol, Krefl (od 26. Silva), Ratnik, Muhamedbegovič, Lasickas, Agba (od 46. Posavec), El-šnik, Florucz (od 26. Doffo), Motika, Rui Pedro, Bristrič (od 83. Nukič). Trener: Zoran Zeljkovič.
ženskega prostora in ugnal vratarja Olimpije Denisa Pintola - 2:0.
Da je bila mera polna, domači navijači pa v deliriju, je v 22. minuti še enkrat poskrbel Jan Repas. Po podobnem prodoru kot v 6. minuti so ga branilci Olimpije še enkrat pustili neoviranega pri strelu, Jan pa je to lepo izkoristil in z levico poslal žogo pod pečko - 3:0. To je bil njegov peti gol v sezoni.
Zoran Zeljkovič je po prihodu v Olimpijo nemudoma stabiliziral dotlej najslabši del igre - obrambo. Pod njegovim vodstvom na dosedanjih petih tekmah Olimpija ni prejela niti enega zadetka, tokrat pa se je „vrnila na stara pota" ...
To je povzročilo reakcijo trenerja Zorana Zeljkoviča, ki je že v 26. minuti opravil dve menjavi. Kljub temu pa gostom do konca polčasa ni uspelo resno ogroziti Ažbeta Juga, izjemi so bili nenatančni poskusi Nemanje Motike in Admirja Bristriča v izdihlja-jih prvega dela.
Ljubljančani so pričakovano odločneje začeli drugi polčas, imeli tudi lepo priložnost prek Ruija Pedra,
Foto: Martin Metelko / m24.si
Nogometaši Maribora so dosegli pomembno zmago v večnem derbiju, z osvojenimi tremi točkami so se tekmecem iz Ljubljane približali na šest točk razlike.
vendar je dobro posredoval Jug po poskusu iz bližine, na drugi strani pa je Soudani v 54. minuti zadel ljubljansko mrežo, a iz prepovedanega položaja. Repas je bil blizu svojega tretjega zadetka v 56. minuti, vendar je žogo iz bližine poslal čez gol.
Rui Pedro je v 60. minuti spet preizkusil Juga, v 67. je dokaj nenevarno meril Timi Max Elšnik, minuto zatem pa je imel Maribor v eni akciji dve »zaključni« žogici (Šoštarič Karič in Soudani), a je ostal brez četrtega zadetka, tako je ostalo tudi v 78. minuti po strelu Marina Laušiča.
Rui Pedro je nekaj sekund zatem na drugi strani s strelom preko glave zadel vratnico, končni izid pa je v 93. minuti postavil rezervist Mustafa Nukič, ki je na svoj 33. rojstni dan uspešno izvedel najstrožjo kazen - 3:1.
Tri gole ali več so Mariborčani proti Olimpiji v Ljudskem vrtu dosegli le dvakrat v zadnjih 14 letih: v sezoni 2011/12 ob zmagi 3:2 in dvakrat v sezoni 2014/15, jeseni je bilo 3:3 in spomladi 4:1.
Ante Šimundža, trener Maribora: „Za dober derbi sta potrebni obe ekipi, danes sta bili obe na ravni, da je derbi upravičil svoje ime. Ob tem je bila dobra tudi kulisa, hvala navijačem za podporo. Tekma je bila zelo dinamična, na visoki ravni. Če pogledam cel obračun, smo zasluženo prišli do treh točk. Nekateri naši fantje sicer imajo še veliko rezerv glede dojemanja, kako je treba igrati na vsaki tekmi za Maribor."
Jan Repas, Maribor: „Seveda sem vesel dveh doseženih zadetkov, za takšne strele iz razdalje bi se morali
odločati večkrat. Tudi v ostalih elementih igre smo bili dobri, tako da je zmaga zaslužena."
Zoran Zeljkovič, trener Olimpije: „Nas je kaznoval slab začetek, v bistvu smo premagali sami sebe. Tokrat sem imel idejo, da po vstopu Agustina Doffa dodamo energijo, ampak to se danes ni izšlo, za to sem kriv jaz. Kar pa me veseli, je to, da smo verjeli do konca v preobrat. Za trenerja je pomembno, da se igralci in vsi na klopi ne predamo do zadnje minute. Imeli smo tudi veliko smole, na koncu pa smo vendarle sami krivi za poraz."
Timi Max Elšnik, Olimpija: „Slabo smo vstopili v tekmo, ob tem pa so vijoličasti zadeli praktično ob vsakem strelu na golu. Mi te sreče na drugi strani nismo imeli."
JM, sta
Nogomet • Žreb skupin za EP
Žreb za Slovenijo neusmiljen, vrhunec tekma s Srbi na Alianz Areni
Slovenska nogometna reprezentanca se bo na evropskem prvenstvu, ki bo med 14. junijem in 14. julijem prihodnje leto v Nemčiji, v skupini C pomerila proti Danski, Srbiji in Angliji. Tako je določil žreb v hamburški koncertni dvorani.
Slovenija bo prvo tekmo odigrala 16. junija ob 18.00 v Stuttgartu proti Danski, sicer tekmici že v kvalifikacijah za nastop na Euru. V Ljubljani je bilo neodločeno 1:1, v Kopenhagnu
pa so Danci zmagali z 2:1.
Proti Danski je Slovenija že dvakrat igrala v kvalifikacijah (SP 1998) za velika tekmovanja. Tekmeci s severa so dobili tri tekme, letos sta ekipi v Ljubljani prvič remizirali, dva poraza pa je Slovenija vpisala še na prijateljskih tekmah.
Drugo tekmo bo štiri dni kasneje (20. 6., ob 15.00) Slovenija odigrala v Munchnu proti Srbiji, kar bo najbližja tekma za slovenske navijače in zato
nedvomno najbolje obiskana. S Srbijo ima Slovenija daljšo zgodovino. Na osmih tekmah sta reprezentanci po enkrat zmagali in šestkrat remi-zirali. Eno od tekem sta odigrali tudi na EP 2000, ko je bilo proti tedanji Jugoslaviji po velikem preobratu na koncu 3:3 po vodstvu Slovenije s 3:0.
Zadnji obračun skupinskega dela proti Angliji bodo varovanci selektorja Matjaža Keka odigrali 25. junija ob 21.00 v Kolnu. Slovenci so proti Angliji igrali šestkrat. Iztržili so en remi ter petkrat izgubili za razliko v golih 4:10. Nazadnje sta se reprezentanci pomerili 5. oktobra 2017, ko je Anglija doma slavila z 1:0. Takšen je bil izid tudi na SP 2010 v Južni Afriki, ko je za Anglijo zadel Jermain Defoe.
Po žrebu je bila odprta tudi prijava za vstopnice. Dobiti jih bo mogoče le z mobilno aplikacijo Uefe.
V izločilne boje napredujeta po dve najboljši reprezentanci iz šestih skupin ter štiri najboljše tretjeuvr-ščene izbrane vrste.
Slovenska reprezentanca se je pod vodstvom Matjaža Keka drugič uvrstila na veliko tekmovanje, prvič neposredno po prvem delu kvalifikacij. Dvainšestdesetletni strateg je Slovenijo že vodil na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki leta 2010.
Pred tem je Slovenija pod vodstvom Srečka Katanca igrala na EP 2000 na Nizozemskem in v Belgiji ter SP 2002 v Južni Koreji in na Japonskem.
Slovenija je ob edinem nastopu na evropskem prvenstvu pot sklenila po skupinskem delu, potem ko je re-mizirala proti tedanji Jugoslaviji (3:3) in Norveški (0:0), izgubila pa proti Španiji (1:2).
JM, sta
Evropsko prvenstvo 2024, skupinski del:
-	skupina A: Nemčija, Škotska, Madžarska, Švica; -skupina B: Španija, Hrvaška, Italija, Albanija;
-	skupina C: Slovenija, Danska, Srbija, Anglija;
-skupina D: play-off skupina A, Nizozemska, Avstrija, Francija; -skupina F: Belgija, Slovaška, Romunija, play-off skupina B;
-	skupina G: Turčija, play-off skupina C, Portugalska, Češka.
Play-off: skupina A: Poljska, Estonija, Wales, Finska; skupina B: Izrael, Islandija, BiH, Ukrajina; skupina C: Gruzija, Luksemburg, Grčija, Kazahstan.
14 Štajerski
Šport
torek • 12. decembra 2023
Rokomet • Liga NLB, 11. krog
Filipa in druščina ustavili tudi Ribnico
Jeruzalem - Riko Ribnica 30:25 (16:12)
JERUZALEM: Ranfl (17 obramb -1 x 7 m), Zemljič, Balent; Munda 5, Sok 4 (1), Vincek, Žuran, G. Hebar 1, Šulek 1, T. Hebar 8 (1), Blagotinšek, Pungartnik 2, Krabonja 1, Kolmančič, Jerenec 8. Trener: Saša Prapotnik.
RIKO RIBNICA: Braunovic (7 obramb), Dobaj (3 obrambe); Pogo-relec, Mihelič, Žagar 1, Ljevar 3, Pir-nat, Begič Zbačnik, Skol 1, Cimerman 9, Bekic, Knavs 4 (1), Zakrajšek, M. Nosan 1, Grebene 2, Hrastnik 4. Trener: Borut Maček.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 3/2; Riko Ribnica 2/1.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Riko Ribnica 8 minut.
IGRALEC TEKME: Filip Ranfl (Jeruzalem Ormož).
POTEK REZULTATA: 2:0, 5:2, 7:6, 9:7, 11:12, 16:12, 19:13, 23:21, 24:22, 27:22, 29:23, 30:25.
Na Hardeku je bila pred približno 600 gledalci uprizorjena še ena lepa rokometna predstava, glavni akterji so bili tokrat rokometaši Jeruzalema in Riko Ribnice. Igralce so na igrišče pospremili otroci iz Vrtca Ormož, ki sodelujejo kot eden prvih rokometnih vrtcev v državi z Rokometnim klubom Jeruzalem Ormož in delujejo
po programu EHF. Najmlajši s svojima mentoricama Natašo Grabovac in Živo Zemljič so prejeli glasen in dolg aplavz.
Domačini so odlično začeli tekmo in hitro povedli s tremi goli prednosti (5:2, 6:3). V16. minuti je bil izid prvič izenačen (9:9). Blestela sta vratarja Filip Ranfl, ki je do odmora zbral 8 obramb, Jagoš Braunovič na drugi strani le dve manj. V zadnjih desetih minutah prvega dela so Ormo-žani odigrali odlično: Filip Ranfl je z obrambami popolnoma ustavil prvega strelca lige Uroša Knavsa, v napadu pri Jeruzalemu pa so blesteli Filip Jerenec (6 zadetkov), Tinček Hebar (4) in Aljoša Munda (3).
Več razpoloženih igralcev, izstopala Filip Ranfl in Filip Jerenec
„Začetek in zaključek 1. polčasa je bil z naše strani res odličen. Hitro smo povedli za tri zadetke, v končnici 1. polčasa pa nam je uspelo doseči pet zadetkov zapored in zaostanek z enim golom spremeniti v vodstvo s štirimi goli. Skoraj celotna naša ekipa je bila zelo razpoložena, za piko na i pa je ob izteku igralnega časa Ranfl ubranil kazenski strel Knavsu," je prvi del tekme opisal Tinček Hebar,
Foto: Spela Stajnko
Rokometaši Jeruzalema Ormoža so na dosedanjih petih domačih tekmah vpisali štiri zmage in remi.
ki po vrnitvi iz Velenja spet igra na visokem nivoju in je trenutno s 54 doseženimi goli prvi strelec Jeruzalema.
V 34. minuti so Ormožani prvič na tekmi povedli za pet zadetkov (18:13), v teh trenutkih pa je Ranfl že prispel do 12 obramb. Na drugi strani gostom ni pomagala niti menjava vratarjev, čeprav je Gašper Dobaj v pičlih dveh minutah zbral tri obrambe. Prleki so imeli več razpoloženih igralcev in so v zadnjih desetih minutah tekme držali prednost treh do šestih golov. Že dolgo časa na Har-deku nismo spremljali tekme, ki je bila glede zmagovalca odločena že v 55. minuti. Končna ocena bi bila, da je zmaga Ormožanov proti izjemno
močnim Ribničanom povsem zaslužena. To je bila sedma prvenstvena zmaga Jeruzalema, ki ostaja na visokem 4. mestu Lige NLB.
„Čestitke Jeruzalemu za zasluženo zmago. Zdi se mi, da so si uspeha bolj želeli kot mi, mogoče pa je tudi to, da smo sami pregoreli v preveliki želji po uspehu. Zapravili smo preveč strelov, saj je bil golman Ormožanov Ranfl izjemno razpoložen. Še enkrat več smo videli, kako težko je zmagati na Hardeku," je o porazu Ribnice na polnem Hardeku povedal pomočnik trenerja Jan Pucelj.
V Ormožu so bili sedme prvenstvene zmage in visokega 4. mesta zelo veseli. „Za nami je še ena lepa tekma in lepa zmaga proti močnemu tek-
Rokomet • 1. B SRL (m), 12. krog
Kazni, poškodbe, bolezni, izključitve ...
Krško - Moškanjci-Gorišnica 47:24 (24:14)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Kroflič (2 obr.), Trunk (6 obr.), Brodnjak; Ozmec 10(3), Tement 4, Žnidarič 3, Geč 3, Zupanič 2, Leben 1, T. Bedrač 1, Bedenik. Trener: Alan Potočnjak.
SEDEMMETROVKE: Krško 5/4; Go-rišnica 5/4.
IZKLJUČITVE: Krško 6 minut; Go-rišnica 10 minut.
RDEČI KARTON: Ozmec (53., Go-rišnica).
Rokometaši Gorišnice so se v 12. krogu podali na najtežje gostovanje, k vodilni in še neporaženi ekipi Krškega. Krčani so glavni favoriti za napredovanje v elitno slovensko ligo, kar so potrdili tudi v soboto.
Gostje so se na tekmo odpravili močno oslabljeni, saj sta zaradi suspenza RZS manjkala Nejc Šandor in Nino Bedrač, zaradi poškodb Tilen Bezjak in Urh Belšak, zaradi službenih obveznosti pa še Domen Lorenčič ...
Srečanje je bilo izenačeno le do izida 5:5, znosni zaostanek so gostje držali tudi še pri izidu 13:9. Domačini so s številnimi rotacijami igralcev držali visok ritem še naprej, gostom pa so iz minute v minuto pojenjale moči. Najvišjo prednost so domačini dosegli prav ob koncu tekme, ko trener Gorišnice Alan Potočnjak ni imel več na voljo nobenih menjav ...
Alan Potočnjak, trener Moška-njcev-Gorišnice: „Končni rezultat ne pokaže realne slike dogajanja na
1. B DRL (m)
-W^MÉi ——tli»,.
Foto: Davorin Arnuga
Rokometaši Velike Nedelje so na Igu doživeli deveti poraz v sezoni.
1. KRŠKO	11	10	1	0	21
2. MOKERC - KIG	11	8	1	2	17
3. GROSUPLJE	12	7	2	3	16
4. RADOVLJICA	10	7	1	2	15
5. BUTAN PLIN IZOLA	11	7	0	4	14
6. HERZ ŠMARTNO	11	7	0	4	14
7. AJDOVŠČINA	11	6	0	5	12
8. KOČEVJE	11	5	0	6	10
9. DOL TKI HRASTNIK	11	4	0	7	8
10. ČRNOMELJ	10	2	2	6	6
11. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 11		2	1	8	5
12. VELIKA NEDELJA	11	2	0	9	4
13. JADRAN HRPELJE	11	0	0	11	0
igrišču. Kljub visokemu porazu so se naši igralci borili in igrali srčno in zavzeto do konca tekme. Žal se je že v prvem polčasu poškodoval Žiga Zupanič, v drugem pa je rdeči karton dobil še Žan Ozmec. Ker nismo imeli več menjav, je v igro kot igralec vstopil Žiga Bedenik, sicer vratar. Ta tekma bo šla z naše strani hitro v pozabo in se nemudoma obračamo k novemu domačemu izzivu, kjer bomo v petek igrali proti ekipi Herz Šmartno."
Mokerc Kig - Velika Nedelja 32:23 (13:11)
VELIKA NEDELJA: Bezjak (4 obrambe), Matoševic (4 obrambe); V. Kovačec 1 (1), Škorjanec 1, Notersberg 5, Borko 2 (1), Toplak 3, Majhen, V. Kovačec Lesar 1, Sraga 10. Trenerja: Uroš Krstič in Davorin Kovačec.
IZKLJUČITVE: Mokerc 8; V. Nedelja 12 minut.
SEDEMMETROVKE: Mokerc 4/4; V. Nedelja 3/2.
Smola z boleznimi in poškodbami je popolnoma ohromila Veliko Nedeljo na gostovanju na Igu. Za piko na i se je na ogrevanju poškodoval še tretji strelec ekipe Blaž Majhen ...
Gostje so v tekmo vstopili sramežljivo, kar so izkoristili domačini in si predvsem po zaslugi obramb vratarja Roka Selakovica hitro priigrali štiri gole prednosti (6:2, 7:3, 8:4, 10:6). Vratar Mokerca je v uvodu tekme popolnoma ustavil Borna Srago, sicer prvega strelca ekipe iz Velike Nedelje.
„Sam štart v tekmo je bil resnično slab. Zaradi številnih odsotnosti enostavno nismo verjeli, da smo se sposobni enakovredno kosati z domačini. Dlje je tekma trajala, bolje smo igrali in ves čas smo rokometašem Mo-kerca dihali za ovratnik. Žal pa smo znova preveč grešili pri zaključnih strelih, ob tem smo si privoščili tehnične napake, v obrambi pa imeli težave v igri ena na ena. Spet bi lahko izvlekli bistveno več v 1. polčasu kot končnih -2," je povedal organizator igre Velike Nedelje Žiga Borko, sicer odlično levo krilo, ki pa mora zaradi
mecu. Eno tekmo še imamo na domačem terenu, in to proti Gorenju. Trdnjava Hardek za zdaj še ni padla in velika želja je, da tako ostane tudi proti Velenjčanom. Pred nami so sedaj tri težke tekme (Celje Pivovarna Laško, Gorenje Velenje, Mokerc Ig), na katerih upam, da iztržimo čim več
in gremo nato mirno na krajši počitek," je o zaključku leta 2023 povedal Filip Jerenec, ki je v dresu Ormoža-nov odigral svojo najboljšo tekmo.
V naslednjem, 12. krogu Lige NLB v nedeljo, 10. decembra, Ormožane čaka gostovanje v kultnem Zlato-rogu pri udeležencu evropske Lige prvakov.
Uroš Krstič
Rokomet • 2. SRL (m), 8. krog
Težje priborjena zmaga, kot kaže rezultat
majhnega števila zunanjih igralcev igrati srednjega zunanjega.
Domačini so v zaključku prvega dela tekme trikrat vodili za gol (10:9, 11:10, 12:11), Prleki pa so imeli kar nekaj priložnosti za izenačenje, katerih pa niso znali izkoristiti.
V 2. polčasu je vse do zadnjih desetih minut prednost Mokerca nihala med enim in štirimi zadetki (22:18). „Sledil je trenutek, ko je naš igralec z žogo v glavo zadel vratarja domačinov in si prislužil kazen za dve minuti. Gostitelji so hitro izkoristili igralca več v polju in prednost povečali na neulovljivih +6 (26:20). V zadnjih desetih minutah smo poskušali presenetiti nasprotnika in smo zaigrali precej globlje, a je Mokerc zaigral sedem na šest z vratarjem v polju in zatrl našo zamisel. Glede na prikazano skozi celotno tekmo si na koncu nismo zaslužili tako visokega poraza," je še 2. polčas opisal Borna Sraga, ki je dosegel deset zadetkov, a za njih potrošil kar 21 metov.
To je bil sedmi zaporedni poraz Velike Nedelje, ki trenutno zaseda 12. mesto. Na drugi strani se je Mokerc z novo zmago zavihtel na visoko 2. mesto 1. B DRL.
„Vedeli smo za težave Velike Nedelje s poškodbami in najbrž tudi iz tega razloga nasprotnika v 1. polčasu podcenili. Imeli smo še srečo, da smo imeli v golu razpoloženega Se-lakovica. Med odmorom smo se dogovorili, da s takšno igro ne smemo nadaljevati in v 2. polčasu smo odigrali bistveno bolje in na koncu dosegli lepo zmago. Tako mlade ekipe, kot je Velika Nedelja, v ligi še nisem videl. Letos bo najbrž s tem kadrom težko obstala v 1. B-ligi, ima pa ta ekipa precej potenciala v prihodnosti," je še svoje mnenje o tekmi povedal trener Mokerca Jaka Peterlin. Slednji je omenil, da se že veseli pokalne tekme, kjer bodo na Ig pripotovali igralci Jeruzalema.
Nova priložnost za prekinitev črne serije velikonedeljskih bikcev bo že v petek, 8. decembra, ob 19.00, ko k Veliki Nedelji prihaja Kočevje. Gre za novinca v ligi, ki je trenutno pri desetih točkah in zaseda 8. mesto.
JM, KU
Alples Železniki - Drava Ptuj 17:26 (9:14)
DRAVA PTUJ: Voda, Kramberger, Škrobot 8, Kuzma, T. Bezjak, Maroh 3, Toplak 4, Škorc, Strašek, Korez, Krasnič 8, Srečkovič, M. Bezjak, S. Kocijančič 3. Trener: Uroš Šerbec.
Zaradi službenih in študijskih obveznosti ter bolezni precej zdesetkana ekipa Drave se je odpravila na gostovanje v Železnike. Ekipa Alplesa je ne glede na uvrstitev na lestvici neugoden gostitelj, kar so pokazali na nekaterih zadnjih domačih tekmah, na katerih so se jim priključili trije kakovostni izkušeni igralci. A tudi ta pomoč, petkov termin in nepopolna postava, Ptujčanov ni zaustavila na poti do nove zmage.
Trener Drave Uroš Šerbec je po tekmi dejal: „Proti neugodni ekipi Alplesa smo srečanje slabše začeli, na začetku smo zgrešili preveč strelov. Ko smo stisnili v obrambi in zabili nekaj golov iz protinapadov, smo se do konca prvega polčasa že rezultat-sko odlepili. V drugem polčasu smo zdržali vse domače nalete in postopoma zviševali prednost."
Tim Kocijančič, Andraž Golež, Marko Žuran in Jan Češek so pomembni členi ekipe Drave, ki so manjkali na obračunu proti Alplesu. Z okrnjeno postavo so medlo začeli tekmo, šepala je predvsem igra v napadu, kjer so zgrešili veliko stre-
2. DRL (m)
REZULTATI 8. KROGA: Alples Železniki - Drava Ptuj 17:26, Kronos -Nova Gorica 25:34, Sevnica - Arcont Radgona 29:24.
1.	DRAVA PTUJ
2.	SEVNICA
3.	NOVA GORICA
4.ARCONTRADGONA
5.	KRONOS
6.	MARIBOR BRANIK
7.	ALPLES ŽELEZNIKI
7	7	0
7	5	1
7	4	0
7	2	1
7	2	0
6 2	0
7	1	0
lov in naredili nekaj tehničnih napak. Zaradi tega so domačini držali stik vse do rezultata 8:8. Sledila je dobra končnica prvega polčasa in z delnim rezultatom 1:5 so Ptujčani ta del dobili 9:14.
Do občutnejše prednosti so prišli po boljši igri v obrambi in predvsem po nekaj lahkih doseženih zadetkih iz protinapadov. V tej prvini se je najbolj izkazal Leo Škrobot, 20-letnik iz rokometne šole velenjskega Gorenja, ki je nekaj zadetkov dosegel tudi s pozicije levega krila. Skupno je dosegel osem zadetkov, enako število je dodal tudi Domen Krasnič, ki pa je kar precej nihal v svoji igri v napadu. Manj nihanj kot v prvem polčasu so imeli rokometaši Drave v drugem delu, ko so odbili vse nalete Alplesa in so si po nekaj dobrih obrambah vratarja Domna Škorca priigrali varno prednost. Ta prednost se je povzpela tudi že na +10 (15:25).
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Drave (na fotografiji je Leo Škrobot, strelec osmih golov na tekmi v Železnikih) je slavila tudi na sedmi tekmi sezone.
torek • 5. decembra 2023
Šport
Štajerski	15
Atletika • Anketa AZS
Anej in Andraž pristala tik pod vrhom
Pisali smo že o tem, da je Kristjan Čeh (AK Ptuj) med člani pristal na vrhu najboljših slovenskih atletov v tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenija, ob tem pa sta priznanji prejela še dva člana ptujskega atletskega kluba. Na drugo mesto sta se v svojih kategorijah namreč zavihtela Anej Čurin Prapotnik (letnik 2003) in Andraž Rajher (2006). Oba sta varovanca trenerja Gorazda Rajherja, ki je pred razhodom skrbel tudi za atletski razvoj Kristjana Čeha.
Anej Čurin Prapotnik je odličen mladi šprinter na 100 metrov, ki je tudi v letošnjem letu naredil rezultat-ski pomik proti državnemu rekordu, ki v njegovi kategoriji starejših mladincev znaša 10,21 s (dosegel ga je Urban Acman leta 1998). Je pa Anej s štafeto 4-krat 100 metrov letos ta korak že storil, skupaj z Jernejem Gumilarjem, Maticem Šušteršičem in Anejem Skočirjem je z rezultatom 39,29 s državni rekord postavil na tekmovanju na Poljskem.
Anej Čurin Prapotnik: „Zagotovo je posebna čast, da sem v izboru pristal na 2. mestu med mlajšimi člani. A kot športnik si vedno želim storiti korak naprej, postaviti želim še več
Vrstni red v glasovanju za atleta leta 2023 v tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije (AZS):
-	mlajši člani:
1.	Matic lan Guček (Kladivar Celje)	356
2.	Anej Čurin Prapotnik (Ptuj)	225
3.	Vid Botolin (Kladivar Celje)	213
4.	Anže Durjava (Mass Ljubljana)	103
5.	Tan Černigoj (Mass Ljubljana)	69
-	mlajši mladinci:
1.	Žan Ogrinc (Poljane Maribor)	379
2.	Andraž Rajher (Ptuj)	224
3.	Tom Teršek (Triglav Kranj)	216
4.	Val Velkavrh (Mass Ljubljana)	75
5.	Brin Ciglenečki (Kronos)	72
rekordov. Letos sem v teku na 100 metrov dosegel osebni rekord 10,27 s in s premočnim vetrom v hrbet tudi 10,24 s, kar sta odlična izida, vendar se zavedam, da bi lahko šlo še hitreje - to je tudi želja za prihodnje leto. V kratkem se odpravljam na zimske priprave na Ciper, s tekmovanji pa bom predvidoma začel v sredini januarja. Ciljal bom na izpolnitev norme za zimsko svetovno prvenstvo, v poletni sezoni pa bosta med glavni-
mi cilji uvrstitev na evropsko prvenstvo v Rimu in preko štafete morda tudi na olimpijske igre v Parizu."
Andraž Rajher najboljše rezultate dosega v metu kladiva, kjer je svojo rekordno znamko s 5-kg orodjem postavil krepko čez 73 metrov. Kot najboljši dosežek v letu velja izpostaviti osvojitev naslova balkanskega prvaka v kategoriji do 18 let.
Andraž Rajher: „Za mene je osvojitev 2. mesta v anketi AZS izjemen dosežek, eden najlepših v dosedanji karieri. Česa podobnega nisem pričakoval, in ko sem dobil povabilo na prireditev, sem bil zelo vesel, še posebej zaradi tega, ker je bila konkurenca močna. Skozi celo leto je bilo na sporedu veliko tekem in s tem veliko možnih kandidatov za osvojitev prvih treh mest, očitno pa so trenerji v anketi moje dosežke ocenili kot res zelo dobre. Zame je največ vreden dosežek z balkanskega prvenstva, kjer sem zmagal z izidom 72,50 metra. Ta se je zgodil v zadnji seriji in je v meni sprožil izjemno veselje. Rekordni met kladiva in obenem osebni rekord mi je letos uspel na mitingu v domačem Ptuju, znašal pa je 73,41 metra. To je tudi rezultat, s katerim
sem se uvrstil v svetovni vrh metalcev kladiva.
Sicer občasno nastopam tudi z drugimi orodji, predvsem z diskom in kroglo. S trenerjem se strinjava, da bom z več disciplinami lažje razvil tisto glavno, v mojem primeru met kladiva. Gre za različna gibanja telesa in delovanje različnih mišic, kar je lahko samo koristno. Vesel pa sem, da so tudi rezultati v teh disciplinah zelo spodbudni. Omenil bi tudi nastop na državnem prvenstvu v mnogobojih, ki je bil zelo zanimiva izkušnja. Izbral sem ga za sprostitev ob koncu sezone, bilo pa je res prijetno, ko smo skupaj s prijatelji dokončali vse discipline.
V novi sezoni ciljam na normo za svetovno prvenstvo starejših mladincev, ki bo konec avgusta v Peruju. Želja je celo daljava, ki bi bila dovolj za finale, kar bi bil izjemen dosežek. Sedaj bom presedlal na 6-kg orodje, rezultatski cilj pa bo približanje 70 metrom. Težje orodje bo svojevrstni izziv, ker bo treba izboljšati tehniko, a skupaj s trenerjem računava, da mi bo uspelo."
Jože Mohorič
Andraž Rajher in Anej Čurin Prapotnik (oba AK Ptuj) sta v svojih kategorijah zasedla 2. mesti v glasovanju za naj atleta leta.
Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž)
Futsal • 1. SFL, 8. krog
Za Bistričanke je bil dovolj že dober servis Prleki vendarle prekinili serijo remijev
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Igralke ŽOK Ptuj so po šestih odigranih tekmah še naprej neporažene.
ŽOK Ptuj - Bistrica II 3:0 (12, 5, 18)
ŽOK PTUJ: Horvat A., Sivčevič, To-manič, Dežman, Lorenčič, Horvat L., Hentak, Mlakar, Fras, Kloar, Stater. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič.
Po dogovoru med ekipama je bila tekma med drugo bistriško in ptujsko ekipo v petek zvečer odigrana v športni dvorani Srednje šole Slovenska Bistrica. Ptujčan-ke so bile v vlogi gostiteljic veliko boljše tekmice od veliko mlajših igralk Bistrice II, v kateri so igrale v glavnem same starejše deklice. Razlika v kakovosti je bila zelo očitna in trenerka Eva Vedlin Gojčič je na parket poslala vseh enajst odbojkaric.
O sami tekmi je dejala: „Moje varovanke so proti slabšim tekmicam igrale toliko, kolikor so morale. Na tekmi se je videla velika razlika v
kakovosti in to je bil razlog, da so dobile priložnost za igro vse igralke. Nosilke igre so svojo nalogo opravile dobro, rada pa bi na tem mestu za svoj nastop pohvalila moje mlajše igralke."
Na uvodu v tekmo so se mlade Bistričanke še točkovno držale, a kaj hitro so Ptujčanke dvignile nivo igre in gladko dobile prvi niz -
3. DOL - vzhod			
REZULTATI 7. KROGA: ŽOK Ptuj			
- Bistrica II 3:0, Celje		- Svolley 3:0,	
Benedikt - Weiler Volley Zreče2 3:0,			
Slovenj Gradec - KEA Šempeter 2:3.			
1. ŽOK PTUJ	6	6 0	18:5 17
2. ŽOK MISLINJA	6	5 1	17:6 15
3. KEA ŠEMPETER	7	5 2	17:10 13
4. CELJE	6	4 2	13:7 12
5. BENEDIKT	6	3 3	13:10 10
6. SVOLLEY	7	3 4	9:14 9
7. SLOVENJ GRADEC	6	1 5	9:16 5
8. WEILER VOLLEY ZREČE	2	6 1	5:15 3
9. BISTRICA II	5	0 6	0:18 0
25:12. Na celotni tekmi je bil njihov najboljši element servis in prav s servisom so naredile ogromno razliko v drugem nizu. Z uspešnimi začetnimi udarci je bila najuspešnejša Lea Horvat. Tudi v napadu je steklo in vse skupaj je rezultiralo z gladko osvojenim nizom - 25:5. V tretjem je malo šepal sprejem, kar je dovoljevalo Bistrici II, ki je imela tudi zelo borbene igralke v polju, da je bila bolj konkurenčna. Kombinirana ptujska ekipa mladih in starejših igralk je naredila tudi kakšno nepotrebno napako, a je bila kljub temu še vedno precej boljša, kar je pomenilo, da so tudi tretji niz dobile brez večjih težav -25:18.
Ženski odbojkarski klub Ptuj, ki je tokrat igral brez libera in so njegovo delo v polju dobro opravljali centri, še naprej ostaja edina neporažena ekipa v 3. državni ligi vzhod.
David Breznik
Nogometaši Meteorplasta so po štirih tekmah, v katerih so bili enkrat poraženi, trikrat pa so remizirali, vpisali tretjo zmago v sezoni.
Dobrepolje -Meteorplast ŠIC bar 2:5 (1:2)
STRELCI: 0:1 Matan (10.), 0:2 A. Goznik (17.), 1:2 Novak (20.), 1:3 Alen Ruis (24.), 1:4 Lipovšek (25.), 2:4 Du-binovic (31.), 2:5 Trstenjak (36.),
METEORPLAST ŠIC BAR: Lovrec, Lovrenčič, A. Goznik, M. Goznik, Rajter, Matan, Trstenjak, Alen Ruis, Lipovšek, Aljaž Ruis, Šnofl, Gjurasek. Trener: Robert Grdovic.
Prleška ekipa je na gostovanju pri Dobrepolju zanesljivo zmagala in prekinila niz nekaj slabših rezultatov ter se znova povzpela na tretje mesto prvoligaške razpredelnice. Ljuto-merčani še naprej ostajajo nepora-ženi proti Dobrepolju - od devetih medsebojnih prvoligaški h tekmah so jih osem dobili, en dvoboj pa se je
končal brez zmagovalca (njun prvi v sezoni 2021/22).
Gostje so svojo dobro igro v prvem polčasu kronali z zadetkoma Anteja Matana in Aljaža Goznika, nekaj upanja pa je gostiteljem vlil mladi 16-letni Erik Novak, ki je v zadnjih sekundah prvega dela igre s svojim prvim prvoligaškim zadetkom prepolovil zaostanek domačinov.
Zmagovalec je bil odločen v prvih minutah drugega polčasa, ko sta v polno zadela Alen Ruis in Tim Lipov-šek in zagotovila svoji ekipi visoko prednost.
»Obramba je bila ključ uspeha. Čeprav še ne na najvišji ravni, je bilo tokrat veliko bolje kot na minulih tekmah. Po dobro opravljenih nalogah v obrambi smo zlahka prihajali do priložnosti za zadetek in jih tudi uspešno zaključevali,« je po tekmi dejal trener ljutomerske ekipe Robert Grdovic.
Meteorplast ŠIC bar bo že v torek, 5. decembra 2023, odigral tekmo 10. kroga. V ljutomerski dvorani ŠIC bo gostil vrhniški Siliko, vodilno ekipo lige. Tekma se bo začela ob 20.30.
NS
1. SFL
REZULTATI 9. KROGA: The Nutrition Extrem - Sevnica 0:3 (0:2), Siliko Vrhnika - Bronx Škofije 10:1 (5:0), Dobrepolje - Meteorplast Šic bar 2:5 (1:2). Tekma Dobovec - Oplast Kobarid je bila preložena zaradi nastopa Dobovca na turnirju Lige prvakov.
1.	SILIKO VRHNIKA 9 8 0 1 48:21 24
2.	DOBOVEC	8 7 0 1 51:12 21
3.	METEORPLAST ŠIC 9 3 4 2 45:42 13
4.	OPLAST KOBARID 8 3 2 3 24:28 11
5.	SEVNICA	9 3 1 5 22:30 10
6.	T. N. EXTREM 9 2 3 4 25:36 9
7.	BRONX ŠKOFIJE 9 1 3 5 27:52 6
8.	DOBREPOLJE 9 1 1 7 25:46 4

sport@radio-tednik.si
vrt:
16 Štajerski
Šport mladih, rekreacija
torek • 5. decembra 2023
Šah • Kadetska liga Sp. Podravje
Za začetek najboljša OŠ Breg Ptuj
Vrstni red v posameznih kategorijah:
-	fantje U9: 1. Marko Breznik (ŠK S. Bistrica) 5, 2. Jaša Vreg (OŠ Breg) 4, 3. Žan Bajde (OŠ Kidričevo) in Oskar Napast (OŠ Cirkovce) 3,5 točke ...
-	fantje U12: 1. Svit Gomboši (OŠ Breg) 6, 2. Aleksandr Konopatskyi (OŠ Angela Besednjaka Maribor) 5,5, 3. Erik Babnik (OŠ Črešnjevec) 5 točk ...
-	dekleta U12: 1. Zarja Gomboši (OŠ Breg) 4,5, 2. Vita Prelog (OŠ Markovci) 4, 3. Nika Korez (OŠ Gorišnica) 3 točke ...
-	fantje U15: 1. Tilen Kovačec (OŠ Ljudski vrt) 6, 2. Tom Crnjakovič (OŠ Cirkovce) 5, 3. Elias Bender (OŠ Mladika) 5 točk ...
-	dekleta U15: 1. Alisa Beranič (OŠ Kidričevo) 3, 2. Špela Vidovič 2, 3. Špela Strelec (obe OŠ Gorišnica) 1 točka .
Vrstni red OŠ po žlahtnosti osvojenih medalj: 1. OŠ Breg Ptuj 3 (2 zlati, 1 srebrna), 2. OŠ Kidričevo (1 zlata, 1 bronasta), 3. do 4. OŠ Ljudski vrt in ŠK S. Bistrica po 1 zlato, 5. OŠ Gorišnica (1 srebrna, 2 bronasti) .
Šahovsko društvo Ptuj nadaljuje z lani začetim projektom Odprte kadetske lige Spodnjega Podravja. Sezono 2023/24 prinaša nekaj sprememb, saj bo namesto desetih odigranih sedem krogov, za končni rezultat v posameznih starostnih kategorijah pa bo upoštevanih šest najboljših dosežkov. Kljub nekoliko poznemu razpisu se je na prvem turnirju zbralo kar 50 mladih iz 15 osnovnih šol ptujskega območja in širše okolice. Z dvema zlatima in eno srebrno medaljo je bila na začetku najboljša OŠ Breg Ptuj.
Udeleženci so bili razdeljeni v tri starostne kategorije U9, U12 in U15. Kot po navadi je bila tudi tokrat najmočnejša skupina U12, v kateri jih je nastopilo 25, od tega 18 fantov in 7 deklet. Prav slednje so dokazale,
da se lahko enakovredno kosajo s svojimi fantovskimi kolegi. Je pa bil tokrat razred zase osemletni Svit Gomboši (OŠ Breg), ki bi lahko nastopil še v konkurenci U9, vendar se je odločil drugače. Kot tretji
nosilec v U12 je s šestimi točkami osvojil prvo mesto in med drugim premagal tudi drugega nosilca in skupnega zmagovalca lanske sezone v U9 Aleksandra Konopatskega iz Maribora. Odlično sta se odrezali
tudi Zarja Gomboši, ki je prav tako kot Svit nastopila v višji kategoriji, in Vita Prelog. Prva je osvojila šesto, druga pa sedmo mesto absolutno, med dekleti pa sta bili prva in druga.
V najstarejši skupini U15 je po pričakovanju slavil zmagovalec lanske sezone Tilen Kovačec (OŠ Ljudski vrt), presenečenje najmlajše skupine U9 pa je bil še ne šestletni Marko Breznik iz ŠK Impol Slovenska Bistrica, ki je med sedmimi udeleženci suvereno zmagal. Žal pa v tej skupini ni bilo nobene šahistke, saj so nekatere nastopile v višji, močnejši skupini. Veseli dejstvo, da je medalje osvojilo kar deset različnih šol, tudi vse tri sodelujoče iz MO Ptuj. So pa ti turnirji kot tudi turnirji Štajerske kadetske lige, ki se odvija v Mariboru, dobra priprava na prihajajoče regijske osnovnošolske kvalifikacije in kasnejše osnovnošolsko državno prvenstvo. Liga se bo nadaljevala v naslednjem letu, ko so predvideni termini 26. 1., 16. 2., 29. 3., 19. 4., 10.
5., 14. 6. 2024.
Silva Razlag


Foto: D. V.
V športni dvorani OŠ Ormož je konec novembra v organizaciji Zavoda za šport potekalo območno tekmovanje v rokometu za starejše učenke letnika 2009 in mlajše.
Napeto je bilo že v polfinalnih dvobojih, saj sta si zmagovalni ekipi že zagotovili nastop v četrtfinalu državnega tekmovanja. Uspelo je ekipama OŠ Ormož in OŠ Gorišnica, ki sta se nato pomerili za naslov območne prvakinje. V napetem obračunu so na koncu daljšo potegnile igralke iz OŠ Ormož, razlika pa je bila minimalna...
Rezultati:
OŠ Ormož - OŠ Ljudski vrt 17:14,
OŠ Gorišnica - OŠ Miklavž pri Ormožu 13:8.
Tekma za 3. mesto: OŠ Ljudski vrt - OŠ Miklavž pri Ormožu 6:19;
tekma za 1. mesto: OŠ Ormož - OŠ Gorišnica 13:12.
Vrstni red:
1.	OŠ Ormož
2.	OŠ Gorišnica
3.	OŠ Miklavž pri Ormožu
4.	OŠ Ljudski vrt
UR
Karateisti Karate do kluba Ptuj so se v soboto, 1. decembra, udeležili močnega mednarodnega karate turnirja v Trbovljah, ki velja za enega najstarejših v Evropi. Letošnjega, že 51. po vrsti, se je udeležilo več kot 400 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Makedonije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Srbije in ZDA.
Tokrat so Ptujčani dosegli lep
uspeh v katah ekipno, saj so tako dekleta kot fantje osvojili medalji. Fantovska ekipa v zasedbi Rok Kosi, Katai Pongrac in Maksim Strakhov je osvojila 2. mesto, ekipa deklet v zasedbi Varja Kočevar, Ariana Vertič in Lara Zavratnik pa 3. mesto. Uspeh je s 3. mestom v borbah dopolnil Katai Pongrac, 5. in 6. mesto sta osvojila Filip in Jakob Osterc.
J*
Ptujska ekipa je bila uspešna na velikem mednarodnem tekmovanju v Trbovljah.
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED TEKEM 18. KROGA, V TOREK OB 17.30: Kalcer Radomlje - Celje; V SREDO OB 15.00: Aluminij - Domžale; OB 17.30: Koper - Maribor; V ČETRTEK ON 15.00: Mura - Rogaška; OB 17.30: Olimpija Ljubljana - Bravo.
Futsal • 1. SFL
RAZPORED 10. KROGA, V TOREK, 5. 12., OB 20.00: Sevnica - Dobre-polje; OB 20.30: Meteorplast Šic bar - Siliko Vrhnika, Oplast Kobarid -THE Nutrition Extrem. Tekma Bronx Škofije - Dobovec je prestavljena.
JM
Nosilci medalj v najštevilčnejši skupini U12 z MM Danilom Polajžerjem
Mali nogomet • Spominski turnir Janka Makoterja
V Ljutomeru zmagala ekipa iz Žihlave
Klub malega nogometa Meteorplast je pripravil že 23. turnir v malem nogometu v spomin na prvega predsednika kluba Janka Makoterja. V dvorani ŠIC Ljutomer se je za visoke denarne nagrade in lične pokale potegovalo 17 ekip iz Hrvaške, Srbije in Slovenije. Prvo mesto je osvojila ekipa Ogrevanje Zamuda iz Žihlave v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, drugo mesto je pripadlo A-ekipi Mete-orplasta iz Ljutomera, tretje mesto pa je zasedla ekipa Žar Mance Sme-derevo iz Srbije.
V polfinalu je Ogrevanje Zamuda z 2:1 odpravilo Meteorplast B, Meteorplast A pa je bil s 6:0 boljši od ekipe Žar Mance Smederevo. Tekmeca za tretje mesto sta izvajala kazenske udarce, s 3:1 pa je bila boljša
ekipa iz Smedereva. V velikem finalu je prvi polčas pripadel Ogrevanju Zamuda, ki ga je v vodstvo popeljal Bojan Klemenčič, v drugem polčasu pa je za izenačenje poskrbel Adrijan Trstenjak. Sledilo je izvajanje kazenskih strelov, kjer so imeli več sreče igralci Ogrevanja Zamuda in so slavili s skupnim izidom 4:3.
Pokal za fair play je prejela ekipa Meteorplast B Ljutomer, najboljši vratar na turnirju je bil Tjaž Lovrenčič (Meteorplast A Ljutomer), najboljši igralec Rok Šnofl (Ogrevanje Zamuda), najboljši strelec pa Uroš Nikolič (Žar Mance Smederevo) s šestimi zadetki. Pokale najboljšim je podeljeval predsednik KMN Meteorplast Saša Makoter.
NŠ
Ogrevanje Zamuda, zmagovalna ekipa turnirja v Ljutomeru
Šolski šport • Rokomet, učenke
Ormožanke pred Gorišničankami
it

brisar. \1 ij m öomiW
Planinski kotiček
Čez goro k očetu - dnevni 31. pohod
16. 12. 2023
Tokrat dnevni pohod iz Železne Kaple na avstrijskem Koroškem med Peco in Olševo v Koprivno je v spomin na pogumno mater s hčerama, ki se je podala v mrzli zimski noči na obisk k možu in očetu otrok. Na podobno, a precej zahtevnejšo pot od Kotelj do Celovca so se v težkih zimskih razmerah na božični večer leta 1932 podale Prežihova žena in hčerki, da bi se po več kot dveh letih srečale z možem in očetom. Do srečanja ni prišlo, saj so Prežiha tik pred srečanjem aretirali.
Zapeljali se bomo v Železno Kaplo (Eisenkappel) in nadaljevali v Koprein Sonnseite (Sončno Koprivno). Iz doline se bomo povzpeli do Čemerja, kjer bo krajši postanek, nato nadaljevali do Cerkvice vseh ver (1240 m) na Lužah. Po čudoviti panoramski poti preko prelaza Luže nadaljujemo do Planinske postojanke pri Kumru, kamor bomo prispeli okrog 14. ure. Po postanku bomo nadaljevali v dolino do Lipolda, kjer nas bo čakal prevoz do Črne na Koroškem, kjer bodo domačini pripravili druženje ob novoletnih stojnicah.
Odhod s parkirišča pod gradom je ob 6.00. Oprema naj bo primerna letnemu času in vremenskim pogojem. Pričakujemo lahko sneg, zato je potrebna zimska oprema. Izlet je lahka zimska tura. Ne pozabite na veljaven osebni dokument, saj bomo prestopili mejo z Avstrijo.
V nahrbtniku naj bo nekaj hrane in dovolj tekočine. Topel obrok bo možno dobiti v Planinskem domu pri Kumru.
Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do torka, 12. 12. 2023, oz. do zapolnitve prostih mest.
Zapeljali se bomo v Črno na Koroškem. Strošek izleta je 16 €. Od tam naprej se peljemo s skupnim busom v Železno Kaplo (Eisenkappel). Za bus bo treba odšteti 20,00 €. Skupni znesek se lahko poravna na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 20231216, namen Čez goro, lahko pa prevoz iz Črne v Železno Kaplo poravnate na mestu dogodka. Vrnitev bo predvidoma med 19. in 20. uro. Izlet vodi Miran Ritonja, vodnik PZS.
Karate • Karate do klub Ptuj
Dve ekipni in
ena posamična medalja
Dekliška ekipa OŠ Ormož je zmagala na območnem tekmovanju v rokometu.
Foto: NS
torek • 12. decembra 2023
Nasveti
Štajerski	17
Domača lekarna
Zeleni nasvet
Božični kaktus je imela že moja babica
X	1	• 1 1.V	V	,	V 1 *v i_*	v	1 1 J •	1"	1 • v . . 1 .v .. .
Čas, ko se najdaljša noc spet začne krajšati, so ze od nekdaj praznovali z različnimi običaji in načini. Človeku tema, noč nikoli ni bila všeč in skušali so jo čim prej pregnati. Tudi danes je tako, čeprav tem običajem danes rečemo drugače. Nekateri praznujemo božič, drugi imajo raje novo leto. A prav vsi se trudimo, da so takrat naši domovi najlepši.
Prejšnji teden smo ponovno spoznali božično zvezdo, ki je hitro postala simbol teh praznikov po celem svetu. A roko na srce, je v bistvu najmlajši simbol, ki je nas, Slovence, osvojil pred šele nekaj desetletji. Božični kaktus pa je rastlina, ki se je dobro spomnim še iz časov moje babice. Imela je prekrasnega. Pa si danes spoglejmo nekaj več o njem.
Nekaj botaničnih dejstev
Je veliko manj občutljiv od božične zvezde in zna biti zelo lep. Vendar ga je težko prepričati k cvetenju ravno v času božiča. Njegovo botanično ime je Schlum-bergera truncata. Pravzaprav gre za več sorodnikov in tudi njihovih križancev. Dobro je vedeti, da izvira iz višjih nadmorskih višin Brazilije, kjer živi pri visoki zračni vlagi. Zato ne mara suhih prostorov, ki jih imamo zdaj doma. Moja babica in teta sta ga imeli v veži, ki je bila zelo svetla in predvsem neogreva-na. Tam sta pa prekrasno cvetela vsako leto.
Druga stvar, ki jo moramo vedeti, je, da je ta rastlina epifit, to pomeni, da ne živi na zemlji ampak, podobno kot številne orhideje, na drevesih ali na skalah. To pa pomeni, da »ne zna plavati«, ne smemo ga zalivati preveč. Ker pa živi v vedno vlažnem zraku, se zemlja, v kateri ga imamo, tudi ne sme izsušiti. Prav tako ga ne smemo imeti v prevelikih posodah, v premočni, preveč hranilni zemlji. Raje izberemo substrat za kaktuse oziroma substratu za sobne rastline dodamo veliko peska. Prav tako pa ga ne presajamo pogosto, nekje na 4-5 let bo povsem zadoščalo.
Nakup rastline
Zelo težko je kupovati božične kaktuse, saj so v času nakupa v polnem cvetenju ali pa vsaj polni popkov. Naj povem, da ne bodite
razočarani, če jih bo po prihodu domov veliko odvrgel. V času, ko ima popke že zasnovane, namreč ne mara spreminjanja klime in premikanja. Veliko ne moremo narediti, saj je to njegova značilnost. Lahko pa izberemo rastline, ki imajo čim bolj zaprte popke. Doma ga ne postavimo v močno ogrevane prostore s suhim zrakom. Dajte ga v zelo svetel kot neogrevane sobe. Ne mara tudi pripekanja sončnih žarkov. Okna so odlična izbira. Vendar naj bodo to severna ali vzhodna okna. Zagotovo pa jim ne odgovarja južna ali zahodna lega. Prav tako ga ne postavljajte na police, pod katerimi so ogrevalna telesa oziroma v njihovo bližino.
Zelo občutljiv je na izsuševanje zemlje, posebej v času, ko že ima nastavljene popke. Občutljiv je tudi na prepih.
Kljub vsemu ga je smiselno kupiti in se njegovega cvetja veseliti tudi v naslednjih letih. Cvetenje vsako leto je skoraj zanesljivo, če ga le med letom ne utopite.
Ker cvetove nastavi šele, ko se dan ustrezno skrajša in predvsem noči ohladijo, pri nas pogosto cveti pred božičem. Pa nič za to, je tudi takrat res lep.
Nega po praznikih
Po cvetenju za 6 do 8 tednov zmanjšajte zalivanje na minimum, le toliko, da se substrat popolnoma ne izsuši. Če je možno, naj počiva pri temperaturah okoli 10 oC. Takrat namreč počiva. Pogosto po mesecu dni ponovno nastavi cvetove. Moj jih že. Nekje okoli 15-20 oC pa so še dopustne temperature. Če živite v toplejših prostorih, bo njegovo življenje krajše.
Nekateri predlagajo, da mu potrgamo tudi zadnje členke, da potem na enem požene več novih, postane bolj košat. Sama tega ne počnem, razen ob razmnoževa-
Potaknjence delamo nekje v februarju, lahko pa tudi kasneje.
nju. Ker mi je uspelo dobiti tistega starega, takega, kot ga je imela moja babica, si namreč vsako leto, za »vsak slučaj«, naredim potaknjence. Lahko pa poskusite. Jaz se vsako leto odločam za to, pa mi ne uspe. Sicer pa je tudi odpadanje zadnjih členkov pogosto po cvetenju. Zato se ne ustrašite, če se to zgodi. Če pa gre res za množičen pojav, ste ga verjetno preveč zalili.
Poleti ga imejte na prostem, vendar kljub temu da ga imenujemo kaktus, ne mara močnega direktnega sonca. Nenadno vijoličasto, rdečkasto obarvanje členkov pomeni preveč sonca. Najbolje raste na svetlem, vendar ne na direktnem soncu. Poleti ga zalivajte takrat, ko se zemlja popolnoma
Cvetovi božičnega kaktusa so prava mojstrovina narave
izsuši. Vsakih 14 dni ga zalijte tudi z gnojilom. Jaz ga zalivam kar z istimi gnojili kakor balkonsko cvetje. Takoj ko opazite prve cvetne popke, se zemlja ne sme več izsušiti, preveč zalivanja pa seveda povzroči gnitje. Letos ga na prosto sploh nisem postavila, saj je bilo preveč dežja. Prav tako ga takoj postavite na stalno, zimsko mesto. Kot je že napisano, božičnemu kaktusu začnejo odpadati popki, če ga kasneje prestavljamo.
Za nastavek novih cvetov ravno tako kot božična zvezda potrebuje vsaj 14 ur popolne teme, posebej nove sorte so boj občutljive, za-temnjevati pa začnemo v začetku oktobra. Za razliko od zvezd pa morajo biti na hladnem, pri okoli 15 oC bodo najlepše uspevali. Sama ga ne zatemnjujem, pa cveti nekje okoli sredine decembra. Vedno pa še enkrat spomladi.
Z lahkoto ga razmnožujemo
Za potaknjence jemljemo posamezne segmente rastline: najboljši so v obliki črke Y. Najbolje je, da vzamemo samo tri členke, segmente. Seveda pa lahko tudi več. Ko jih odtrgate, jih pustite nekaj ur, da se rane zasušijo. Lahko jih pomočite v pepel, ni pa nujno, če ga nimate. Nato posadite spodnji del Y-členkov do polovice v zemljo in zelo zmerno zalivajte. Sama dam v malo večji lonček (do 10 cm premera) tri do štiri take potaknjence, da je rastlina, ko začne rasti, takoj velika in lepa.
Dognojevati pa začnite takrat, ko nove rastline začnejo rasti. A ni nujno.
Že v naslednjem letu bodo cveteli, in če boste res zmerni z zalivanjem, gnojenjem in nego, bodo vaše praznike krasili še veliko let.
Miša Pušenjak
Foto: MP
Foto: MP
Lucerna zdravi številne zdravstvene tegobe
Foto: Pixabay
Marsikje lahko preberemo, kako je uživanje kalčkov zdravo, saj zagotavljajo odličen vir vitaminov in mineralov, a kljub vsemu je zelo malo znano o njih. Tokrat vam predstavljamo alfalfo ali lucerno.
Kaj sploh je alfalfa? Alfalfa, lucerna ali strokovno Medicago sativa je cvetoča trajnica, ki je bolj znana kot krmna rastlina. Gre za rastlino, ki na videz zelo spominja na deteljo, ima drobne rdeče cvetove, ki so včasih obarvani skoraj vijoličasto. Kot omenjeno, je razširjena predvsem v poljedelstvu, a je zaradi številnih zdravilnih lastnosti znana tudi v zdravilstvu in pri presnojedcih.
Ali raste pri nas
Da, lucerno lahko sejemo tudi pri nas. Kot rastlina ni zahtevna, zato jo na vrtu lahko sejemo vse od spomladi pa do poznega poletja. Lucerno lahko uporabljamo za rezanje, kjer strižemo dolga stebla ali le nekaj centimetrov dolge poganjke. Iz listov lahko pripravljamo tudi poparke. Medtem ko semena zgolj kalimo in jih kot kalčke uživamo v solatah, sendvičih in smutijih.
Pomoč zdravju
Dokazano je, da uživanje listov lucerne v telesu znižuje koncentracijo slabega holesterola. Tako se posledično zmanjšuje tveganje za številne srčno-žilne bolezni, med katerimi sta najpogostejša infarkt in kap. Listi nase vežejo tudi karcinogene, ki so v debelem črevesju, s čimer jih hitreje izločimo. Alfalfo mnogi poznajo tudi kot prehransko dopolnilo, ki ga uporabljajo za zdravljenje sečnih obolenj, pri želodčnih razjedah, zdravljenju težav s prostato, zoper zobno gnilobo in pri odpravljanju vodenice. Dokazano znižuje visok krvni tlak, priporočajo pa jo tudi doječim materam, saj zvišuje kakovost mleka in zdravi zlatenico. Kalčki ali prehransko dopolnilo so odličen dodatek prehrani, proti artritisu, za celjenje ran, pri revmi; uživanje naj bi pomagalo tudi odvisnikom pri odvajanju od alkohola in drog.
Okrepite imunski sistem
Lucerna je primerna za otroke, saj je polna vitaminov, obenem pa bo zagotavljala zdravo rast in razvoj. Koristila naj bi tudi pri spopadanju z odvečnimi kilogrami, zato jo je še kako dobro vključiti v diete. Uživate lahko tudi semena, ki so bogat vir beljakovin, kalcija in drugih mineralov ter vitaminov (A, B, C, D, E in K). Mlade liste so v kitajski medicini uporabljali za zdravljenje obolenj prebavnega trakta in ledvic, sklepov, kosti, kože in sečil. V Indiji z njo zdravijo težave s prebavo. Listi so močan antioksidant, ki uničuje proste radikale, upočasni znake staranja in preprečuje poškodbe DNK.
Koristno tudi za lase
Nekateri strokovnjaki svetujejo kalčke lucerne za nadzorovanje plešavosti. Skupaj s korenčkovim sokom naj bi pomagali pri rasti novih las. Tudi sicer so izjemno zdravi za naše lase in lasišče, saj zmanjšujejo pojav prhljaja in lupljenja skalpa. Lucerna naj bi bila, sodeč po nekaterih ameriških raziskavah, primerna tudi za prevencijo ledvičnih kamnov.
M. Kopriva
Lucernin čaj, med in sok
Lucernin čaj navadno pripravimo kot poparek: žličko mladih, posušenih listov poparimo s skodelico vrele vode, pustimo stati deset minut in precedimo. Pijemo dve do tri skodelice čaja na dan. Lucernin med imenujemo pripravek, do katerega pridemo tako, da 250 gramov posušenih, mladih listov lucerne kuhamo eno uro v enem litru vode, nato odstavimo, ohladimo, precedimo in dodamo dva kilograma cvetličnega medu. Za krepitev organizma in preventivo pred prehladi jemljemo dve do tri velike žlice medu trikrat na dan, najbolje po jedi. Pubertetnikom koristi, če dnevno spijejo 40 do 70 gramov soka, iztisnjenega iz mladih, svežih listov lucerne. Ta sok naj si privoščijo tudi revmatiki.
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 5. decembra 2023
Slovenija, Ormož • Carthago - najboljši velik tuji investitor
Inovativni in družbeno odgovorni
Agencija Špirit Slovenija skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport že vse od leta 2006 podeljuje nagrade najuspešnejšim tujim podjetjem, ki širijo svoje poslovanje in število zaposlenih v Sloveniji.
Nagrado za najboljšega tujega investitorja v Sloveniji v kategoriji velikega podjetja sta v imenu Carthaga iz rok Roka Capla, v. d. direktorja Špirit Slovenija, in Tanje Fajon, podpredsednice vlade, prevzela direktorja Sandra Zupanec in Stefan Weiss.
Letošnje nagrade za izjemne rezultate, ki so jih tuja podjetja ustvarila v preteklem letu, in za njihov prispevek k razvoju slovenskega gospodarstva, so nedavno podelili na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Nagrada FDI Award Slovenia 2023 je v kategoriji veliko podjetje pripadla Carthagu, ki v dveh obratih, v Odrancih in Ormožu, zaposluje 895 delavcev. Kot so zapisali v obrazložitvi, gre za izjemno inovativno proizvodno podjetje, ki zlasti za SV Slovenijo pomeni dragoceno pridobitev. Poleg tega je trajnostno naravnano in družbeno odgovorno, saj v Cart-hagu dajejo poudarek na ekipnem
delovanju, skupinskim dogodkom za zaposlene in solidarnostnim akcijam, s katerimi se povezujejo z lokalnim okoljem.
V imenu podjetja in zaposlenih sta nagrado prevzela prva človeka v proizvodnji avtodomov Sandra Županec in Stefan Weiß, ponosna, da je podjetje prepoznano v množici uspešnih, ki delujejo v Sloveniji. Nemški Carthago je obrat v Odrancih ustanovil leta 2008. Ustvarili so 228 milijonov evrov prihodkov in 10,2 milijona evrov dobička, v letošnjem aprilu pa se je Odran-cem pridružil še visokotehnološki obrat v Ormožu, katerega gradnja je stala več kot 50 milijonov evrov.
Za svoja počitniška vozila so prejeli številne nagrade, med drugim so bila že štirikrat razglašena za »evropski avtodom leta«, tudi letos.
Prvo mesto v kategoriji malih in srednjih podjetij je pripadlo italijanskemu špediterskemu podjetju Boxline, ki ima slovenski sedež v Sežani, v kategoriji zeleno, ustvarjalno, pametno begunjskemu Elanu, članu skupine KJK Sports iz Luksemburga, v kategoriji pomembnega vpliva na slovensko gospodarstvo pa Sparu Slovenije, ki spada v mednarodno skupino Spar s sedežem na Nizozemskem.
SD
Lenart • Knjiga o organizaciji Orel v Slovenskih goricah
Za dobrobit Slovenstva stopili skupaj
V osrednjih Slovenskih goricah je bila športna dejavnost zelo razgibana že v začetku prejšnjega stoletja; starejšim in liberalnejšim Sokolom so se namreč kmalu pridružili katoliški Orli.
*t<u J* MÉttvcWw „fti -IH-TU »*X| U,___, ;.
a l'tîiicMÉ^fcJM"* i*-*«»-

Izšla je knjiga o Orlovski organizaciji v Slovenskih goricah, ki je bila antipod Sokolom.
Prav slednji so osrednja tema knjige zgodovinarja Marjana Toša z naslovom Orlovska organizacija v Slovenskih goricah, ki so jo nedavno predstavili v lenarški knjižnici. »Po vzoru so-kolske organizacije, ki je od leta 1863 skrbela za slovensko naro-dnobuditeljsko delo na področju telesne vzgoje, je v začetku 20. stoletja nastala katoliška teles-novzgojna organizacija Orel. Ta je od leta 1906 z izjemno rastjo ob podpori celotnega katoliškega tabora in na osnovi že razde-lanega sokolskega sistema do prve svetovne vojne številčno skorajda ujela svojega sokolske-ga nasprotnika. Orel je postal jedro katoliške mladinske orga-
nizacije, s tem pa je izpolnjeval svoj temeljni namen, da telesno in duhovno vzgaja mlade v dobre prihodnje katoliške delavce ter zajezi vdor liberalizma na podeželje in ustvari protiutež liberalnemu Sokolu. Med društvoma je vladalo rivalstvo, med člani pa je zaradi svetovnonazorskih razlik prihajalo tudi do gostilniških sporov. A kadar je šlo za skupne slovenske interese, so znali oboji stopiti skupaj. Zanimivo je, da so dokaj složno odigrali pomembno vlogo pri nastajanju nove jugoslovanske države, Kraljevine SHS, in v bojih na Koroškem,« je povedal avtor. Po ukinitvi Orla leta 1929, oblasti so jih leta 1929 prepovedale, se člani, razen zelo
redkih izjem, niso vključevali v sokolska, temveč v prosvetna društva in nato v Zvezo fantovskih odsekov (ZFO).
Med pobudniki za nastanek publikacije, ki jo je izdala založba Kreativna Pika, spremno besedo zanjo pa napisal Oto Luthar, direktor Znanstveno raziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, je bil Jožef Kramberger, direktor le-narškega zdravstvenega doma. Njegov stari oče Ludvik Kramberger, ugledni lenarški zdravnik, panslavist in humanist, je bil namreč voditelj lenarških Orlov in vodja orlovskega okrožja v Lenartu.
SD
Foto: FB
Pisma bralcev
Sledenje trenutnim modnim muham uničuje našo identiteto
Kar pogosto lahko zasledimo, da smo kot majhen narod ogroženi od drugih kultur, ki preplavljajo svet. Najlažje je jamrati, da smo ogroženi od drugih, sami pa pravzaprav največ prispevamo k izgubljanju svoje identitete, k izgubljanju identitete naših krajev in krajine.
Tudi gradnja domov sledi trenutnim modnim trendom in namesto usklajenega prostora kot celote nastaja prostor, ki je kot sračje gnezdo, v katerega je sraka navlekla čim bolj bleščavo vsebino, ki se je trenutno znašla nekje v soseščini. Marsikje v Sloveniji so še kar dobro obdržali identiteto svojega kraja, svojega prostora, na našem koncu Slovenije pa se že kar nekaj časa pretirano sledi trenutnim modnim trendom in sedaj je naš prostor mešanica preteklih modnih trendov. Pred časom je bilo moderno graditi veliko nadstropno hišo ali njeno različico nadstropne hiše z dodano verando z ravno streho. Nekaj časa so bile moderne verande s poševno steno ob stopnišču. Pravo nasprotje visokim hišam je bil trend gradnje nizkih hiš v atrijski izvedbi črke L. Včasih predhodno opisani stavbi, ki sta postali sosedi, delujeta kot velikan, ki je zasenčil palčka. Namesto nekoč ozkih na-puščev se je gradilo široke (izkazalo se je, da potem veter lažje poškoduje streho), kletne prostore pa se je vse bolj v precejšnji meri gradilo nad zemeljski nivo, s čimer so stavbe vse bolj izstopale iz okoliškega terena. V nekem obdobju so nastajale hiše s stolpiči ali vsaj s polkro-žno izzidano jedilnico in z ustrezno razgibano strehico nad to izzida-vo. Danes so v modi hiše z ravno ali enokapno streho, ki s svojo ška-tlasto izvedbo pogosto dajejo videz brezdušnega skladiščnega objekta.
Identiteta naših krajev se spreminja, pravzaprav izginja. Vasi niso več ubrana podeželska celota, temveč je urbanizirano podeželje množica medsebojno neusklajenih stavb, ki so bile v nekem trenutku čim bolj moderne.
Ohranjati identiteto nekega območja ne pomeni, da je treba graditi povsem enake hiše. Ne pomeni, da se ne sme izboljševati bivalnega okolja. Ni treba graditi enako ozkih stavb, z majhnimi okni, kot so jih gradili nekoč. Z upoštevanjem osnovnih značilnosti, kot so podolgovat tloris stavbe, pokončno predeljena okna, streha z ožjim napuščem, je moč doseči usklajeno podobo gradenj. Preveliki napušči so marsikje pripomogli, da je veter lažje poškodoval streho.
Strešno kritino z velikimi kosi pločevine veter lažje odpre, potem ko jo enkrat načne, kot pa če veter zgolj premakne kak posamezni manjši strešnik. Kot izogibanje strešnim nevšečnostim v spreminjajočih se podnebnih razmerah (poškodovane strehe pa so velikokrat posledica neprimernih izvedb) ali pa zato, ker so nekaterim pač všeč ravne strehe, so sedaj v modi ravne strehe, za katere pa lahko preberemo, da niso primerne za podnebje, kjer se hkrati pojavljajo večje količine padavin. Glede na vse pogostejše ekstremne vremenske razmere pa bi pri poševnih strehah (za našo arhitekturno regijo naj bi bile značilne simetrične dvokapnice) bilo smiselno pod streho izvesti armirano betonsko ploščo, kakor to izvajajo v vetrovnih obmorskih krajih.
Dvorišča ob stanovanjskih stavbah so se spremenila. Pred časom je skoraj na vsakem dvorišču rasla češnja, kakšna sorta slive, jablane ali hruške, pa seveda je bil obvezno zelenjavni vrt in tudi kakšna gredica rož. Na današnjih sodobnih dvoriščih ni dreves (da ne bo odpadlega listja), temveč je veliko asfaltiranih in/ali tlakovanih in/ali s kamenjem posutih površin, ki se pregrevajo v sončni pripeki. Namesto
z živo mejo ali z žično mrežo z zelenjem se parcele ograjuje s polnimi pločevinastimi ograjami ali z nasutjem neavtohtonega kamenja v žično ogrodje, ki se še dodatno pregreva v sončni pripeki. Namesto raznovrstne trate, kjer bi lahko nabral regrat kot domačo solato, se tudi s pesticidi skrbi za enovrstno trato, ki nikoli ne zacveti in ne more privabiti pisanih metuljev in drugih opraševalcev. Na dvorišču brez dreves, brez grmovnic, brez žive meje, ni prostora za ptice, da bi lahko slišali njihovo petje. Zakaj se potem ljudje selijo na vas, če pa ne želijo videti metuljev, ptic in vsega drugega? Zakaj se iz podeželja ustvarja brezdušno, sterilno okolje, kjer ni prostora za naravno senco, ki bi pripomogla k prijetnejši mikroklimi? Pregret prostor s pomanjkanjem naravne sence zahteva vedno večjo uporabo klimatskih naprav in posledično vedno večjo porabo električne energije.
Ja, najlažje je jamrati, da smo ogroženi od drugih, od večjih, sami pa pravzaprav največ prispevamo k izgubljanju svoje identitete, k izgubljanju identitete naših krajev in krajine.
Danica Hren, Hajdina
Foto: DH
torek • 5. decembra 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Ptuj • Zaključek bralne značke za odrasle 2023
Prebrali so več kot 800 knjig
Bralna značka za odrasle (BZO) je bila prvič izvedena v šolskem letu 2000/2001, od takrat naprej se je razvijala ter jo po vzoru ptujske knjižnice izvajajo v skoraj vseh splošnih knjižnicah Slovenije. Projekt si je zamislila, pripravljala in vodila Liljana Klemenčič ter ga predala sodelavcem iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, za kar so se ji še posebej zahvalili tudi na zaključku letošnje BZO. Njen vodja je oktobra letos postal Gregor Korošec.
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Korošec, novi vodja bralne značke za odrasle v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Na zaključku sezone 2023 so se še posebej zahvalili Liljani Klemenčič, ki si je projekt bralne značke za odrasle zamislila, pripravljala in vodila od leta 2000/2001 do letos, ko se je upokojila.
Letošnjo sezono bralne značke so začeli na aprilskem literarnem večeru z gledališko in filmsko igralko, Ptujčanko po rodu, Zvezdano Mlakar, zaključili pa konec novembra v Mestnem kinu Ptuj s predajo darilc za uspešno opravljeno bralno značko in ogledom zdaj že kultnega filma Rdeče klasje, posnetega po romanu Ivana Potrča Na kmetih, za katerega je leta 1955 prejel Prešernovo nagrado. Premierno so
ga uprizorili leta 1970 v Mariboru. Na puljskem festivalu je film prejel veliko zlato areno kot najboljši film. Snemali so ga tudi na Ptuju in v okolici, v njem pa so sodelovali tudi nekateri ptujski amaterski igralci. Rade Šerbedžija se kot glavni igralec v filmu, ob Majdi Potokar in Majdi Grbac, še vedno zelo rad spominja snemanja na Ptuju in v Kekče-vem mlinu. Z družino Kekec je ohranil stike še do danes. „Ta film smo
za zaključek BZO 2023 v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj izbrali zato, ker letos obeležujemo 110. obletnico rojstva rojaka in pisatelja Ivana Potrča in 30. obletnico od njenega poimenovanja po njem. Ob letošnji bralni tematiki smo k sodelovanju povabili Mestni kino Ptuj, za kar se zahvaljujemo vodji Nini Milošič," je na zaključnem dogodku povedala direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Milena Doberšek.
»Še vedno so dame v veliki prednosti pred gospodi«
V letu 2023 so bralci tako raziskovali resničnost, v kateri je pisana beseda upodobljena na filmskem platnu, in imeli možnost vtise deliti tudi na filmskih čitalnicah v Mestnem kinu Ptuj.
Film Rdeče klasje je bil naravnan izrazito družbeno kritično, zanimal ga je obstoj posameznika. Tudi zato je bil idealen izbor za upodobitev Potrčeve ubeseditve resničnosti malega človeka. Zaradi prikazovanja neolepšanih podob stvarnosti povojnega nasilja, mučenja in izsiljevanja je razburil veliko ljudi, zlasti pa še politikov, kar pa ni ustavilo občinstva, ki si ga je
želelo ogledati. V Mariboru si ga je ogledalo 20.000 gledalcev, več kot 45.000 v Ljubljani. V celoti je imel film veliko gledanost.
„Zloženke je oddalo 100 znač-karjev, zvestih bralcev. Vsi skupaj so prebrali več kot 800 knjig. Še vedno pa so dame v veliki prednosti pred gospodi. Poleg predlaganega seznama branja so tudi letos veljala druga dela navedenih avtorjev, po katerih so bili posneti filmi oz. priložene vstopnice za kino. Prebrati je bilo treba sedem knjig in bralne zloženke vrniti do 22. novembra. Z odzivom bralcev, ki so se odločili sodelovati, smo zadovoljni, saj je število oddanih zloženk primerljivo s prejšnjimi leti in priča o zvestobi kroga bralcev, ki ga ohranjamo. Najbolj pa so letošnje značkarje navdušili: Cvetje
v jeseni, ena najbolj znanih slovenskih ljubezenskih zgodb, Ne joči, Peter, filmska klasika, ki skoraj po šestih desetletjih ni nič manj duhovita, in prekmurska ljubezenska zgodba Petelinji zajtrk," je povedal Gregor Korošec. Zahvalil se je vsem, ki so se tudi letos potrudili z bralnim potovanjem oz. oživitvijo knjige na svoj način. To je bilo tudi letos moč razbrati iz obilja knjižnih misli, ki so jih nagovorile in so jih zapisali v bralne zloženke. Najbolj pa so jih nagovorile misli o ljubezni do življenja, o koreninah, ki nas povezujejo z rodno zemljo in naravo, o miru in boju med dobrim ter zlim, misli o dobroti in preprostih stvareh, ki zapolnjujejo življenje z radostjo, misli o odpuščanju in pomembnosti družine itd.
MG
Ptuj • 27. dobrodelni koncert Karitas
Ko pomagamo, delimo tudi svoje talente
V tednu Karitas, kije letos potekal od 21. novembra do 3. decembra pod geslom Upanje za vse, je bil v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla izveden že 21. dobrodelni koncert Karitas ptujske in završke dekanije.
Foto: Črtomir Goznik
Z letošnjega dobrodelnega koncerta Karitas v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla. Na fotografiji cerkveni mešani pevski zbor sv. Vida iz Vidma pri Ptuju.
Tudi z izkupičkom letošnjega koncerta bodo pomagali ljudem v stiski, ki jih je vedno več. Nekaj sto družin je odvisnih od pomoči Karitasa, ki lajša njihove vsakdanje tegobe. Plemenita misel in dejanje, da je darovati nekaj najlepšega, nekaj, kar bogati, je povezala vse, ki sta jih ta večer navdihnili glasba in pesem. Prisluhnili pa so lahko tudi verzom iz knjige Ko se pretaka srčna kri izpod peresa p. Tarzicija Kolenka, dolgoletnega duhovnega voditelja Župnijske karitas in predanega karitativnega delavca. Njegove pesmi, ki plemenitijo, lajšajo osamljenost in trpljenje, so upanje za vse. Občuteno jih je med glasbenimi nastopi brala voditeljica
koncerta Zdenka Golub.
Na koncertu Upanje za vse so nastopili: ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj (Luka Gojko-šek, orgle, Peter Gojkošek, bas bariton, Ana Aubel, oboa, Gea Palir, harfa), Tomica Banfic, Jakob Feguš in Valentin Zapanič, Maja Novak, kvartet Bellissimo v katerem poje miss Slovenije Alida Tomanič, Nataša Trobentar Majcen, Sergej Rupreht, ansambel Upanje, komorni zbor Kor Markovci, cerkveni mešani pevski zbor sv. Vida, ženska vokalna skupina KD Leskovec in instrumentalna skupina Potepuhi.
Upanje so prinesli vsi, ki so prišli na letošnji dobrodelni koncert in oddali prostovoljni dar,
vsi nastopajoči, sodelavke in sodelavci Župnijskih karitas, skratka vsi, ki čutijo z ljudmi v stiski. „Ko se odzivamo klicu človeka, še posebej tistega, ki je v stiski, s tem tudi delimo talente, ki smo jih prejeli. Velikokrat ponavljamo, da upanje umre zadnje. Kolikim ljudem je bila in je še vedno upanje Župnijska karitas. Zraven vere in upanja pa je ljubezen, ko brez predsodkov in pomislekov pomagamo drug drugemu in se za nekoga, ki ga niti ne poznamo, tudi razdajamo," je v besedi zahvale vsem, ki pomagajo ljudem v stiski, povedal predsednik Nadžupnijske karitas Maribor Branko Maček.
MG
SENIOR ODDIH v Termah Dobrna
5 x polpenzion + BREZPLAČEN PREVOZ
že od	na osebo
Paket vključuje: polpenzion, bivanje v hotelih 4*, neomejeno kopanje v termalnih bazenih, 1 x bioptron svetlobno terapijo ali termo/crio oblogo, 1 x parafinsko oblogo za roke, brezplačen prevoz od doma do Term Dobrna in nazaj...
IZREDNI 5-DNEVNI TERMIN S PREVOZOM:
02. 01. - 07. 01. 2024
HOTEL VITA, VILA HIGIEA
-325-€- 285 €
PRIHRANITE 40 €
•Ponudba velja za bivanje od 10.12. 2023 - 29.12. 2023 in od 02. 01. 2024 - 01. 03. 2024 za rezervacije na telefonski številki 080 22 10 ali e-naslovu info@terme-dobrna.si.
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA Z MERCATOR PIKA KARTICO.

— SINCE 1403 —
TERME DOBRNA
HOTELS, SPA & MEDICAL CENTRE
BREZPLAČNA ŠTEVILKA:
080 22 10
info@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si
20 Štajerski
Križem kražem
torek • 12. decembra 2023
Piše: Dani Zorko • Po poti Majev
Letoviški utrip
Cancun je mesto, kije kot narejeno po meri Američanov, ki seveda hodijo sem na dopuste v podobnem številu, kot hodimo Slovenci na Hrvaško. Ker Cancun leži ob obali, ni težko ugotoviti, da je največja koncentracija dopustnikov čez dan tam, zvečer pa napolnijo restavracije v mestu.
Večkilometrska peščena plaža je obdana s hoteli, zato se imenuje Zona Hotelera, hotelska cona. Lo-kalce sem povprašal po prevozu in svetovali so mi avtobus številka 1 izpred neke trafike, kar sem tudi izkoristil. Takoj sem opazil, da se
z javnim prevozom vozijo bolj domačini, tujci pa povečini jemljejo taksije. Po slabe pol ure vožnje se je okolje zares spremenilo, in sicer v smeri čistoče, urejenosti in večjih dimenzij. Sestopil sem na mestu, kot večina ostalih, ter jim sledil.
Glavna ulica je nenadoma postala zelo glasna, iz klubov se je že sredi dneva slišala glasna glasba, ljudje pa so že vabili na zabavo.
Stežka sem se prebil skozi ta kraval in med hoteli zavil v smer, kjer bi lahko bilo morje. Na vsem
Foto: Dani Zorko
Območje hotelov, ki imajo vsi dostop do plaže.
Foto: Dani Zorko
Prvi vtis načeloma sploh ni bil slab.
lepem sem prispel do bele peščene plaže, ki je bila polna turistov in vsega, kar spada zraven. Pogled je bil krasen, vreme pa je sovpadalo s celotno podobo. Čeprav nisem ljubitelj plaž, sem si vzel kar nekaj časa in malo posedel v tem vzdušju, pri čemer mi je najprej padlo na pamet, da vsi moji domači v tem trenutku pohajkujejo naokrog z bundami in kapami. Bari, glasba, čisto morje ... in horde tujcev v jogurtovi preobleki, z mano vred.
Za to potovanje sem si zadal cilj, da ne bom pil alkohola, da si malo prečistim organizem in ugotovim, kakšno bo počutje. Zato sem si pri-
manjši izdelek iz sladkorja in dodatkov
naš publicist in urednik
(1913-1985)
BABICA
BLlZNJE-VZHODNA DRŽAVA
EJ
ameriški igralec costner
pomembna kalijeva sol, kainit
ELITISTKA
režiser (vinci)? an2l0var
zaporedni črki
POD-GLEŽENJ
AVTOR: t0ma2 KRALJ
SAD OLIKE
izdelek iz zrnja, kise stopa in lušči
pripadnica sekte
dru2ina žuželk KOŽE-krilcev
SOSED IRAKA
njiva, na kateri je rasla r2
ostri del cepina
dlaka konjske grive država v jv. aziji
udeleženec viteške
igre vsinju
cepivo pristaniški tovorni čoln
pevka žnidarič
denarna vrednost izdelka
pisateljica
peroci ameriška igralka gardner
ptic Čebelar
ameriški igralec douglas
obžalovanje peščena morska obala
sladek in aromaticen tropski sadež
maro-gasta, lisasta krava
(lan akademije operozov 14. grška črka
delavec v kovinski industriji nas pisatelj (vitan)
naš pesnik in pisatelj (andrej)
modni dodatek
VRH j. OD ljubljane
ograjen prostor ZA ŽIVALI
šumevec IN vokal
velik in vitek pes
neroden, neuglajen človek
ŽIVOIIN ignjačev
GLAS PRI RIGANJU
mehko
usnje cerov iz KOŽ gozd divjadi
jahanje, jezdenje
dvojica
odmev
zadnji, svarilni poziv
zelo pisana papiga
ozkost
JAZ
ŠČUREK
portugalsko otočje V srednjem atlantiku
Če niste zaposleni, boste v letu 2020 razmišljali o ustanovitvi lastnega podjetja, delu od doma s pomočjo interneta ali pa boste sprejeli ponudbo, ki na prvi pogled ne bo preveč perspektivna. Temeljito boste razmislili in sprejeli odločitev, ki vas bo osrečila. Če ste zaposleni, pa boste ob redni službi opravljali tudi honorarna dela, da bi lažje poravnali življenjske stroške.
AKCESOAR - modni dodatek, KAJNIT - rudnina kalijev klorid in magnezijev sulfat z vodo, MAONA - velik ploščat čoln za prevoz tovora v pristanišču
voščil osvežilni sok, ne pa piva, ki bi bilo zdaj res na mestu. Nisem hotel že prve dni pasti na izpitu, ki sem si ga sam zadal...
Malo sem šel firbcat po lokalih in trgovinicah glede cen, ki so bile kar navite. Zato sem se umaknil malo bolj na stran, da sem se izognil vsem gnjavatorjem, ki so me hotel zvleči v ta ali oni bar. V daljavi sem zagledal neko stojnico, iz katere se je vil prijeten dim, ki je obetal kakšno domačo specialiteto. Ko sem že naredil nekaj korakov proti njej, se od nekod pojavi nek tip in mi začne ponujate droge. Kaj potrebuješ, koliko potrebuješ, čez dan je boljša cena ... Bolj sem mu hotel dopovedati, da po teh zakotnih ulicah ne iščem te vrste priboljškov, bolj je lik rinil vame, da sem se ga komaj rešil. In tudi kadeča se stojnica je šla po zlu.
Letovišča in direndaja sem imel kar dovolj, zato sem se znova odpravil proti središču mesta, kjer sem sestopil malo prej, da sem se lepo sprehodil proti domu. Vmes sem skočil še v trgovino, da sem si doma pripravil nekaj za pod zob. Na razpolago smo namreč imeli kuhinjo in velik vrt, kjer smo se zvečer samotni popotniki družili in spoznavali. Tako kot vedno sem tudi tukaj že prve dni spoznal nekaj posebnežev, večnih popotnikov in iskalcev samega sebe. To so vsi po vrsti krasni in inteligentni ljudje, ki imajo samo to hibo, da se nikjer ne morejo umiriti. Izvedel sem veliko informacij, ki so mi koristile v naslednjih tednih, predvsem pa sem tik pred zdajci sprejel odločitev, kam se bom podal naslednji dan. Najboljši del potovanj je namreč prav ta svoboda pri odločanju.
«"Ti * tt wwtfmmTïr
i < W y
Foto: Dani Zorko
Vreme je sovpadalo z letoviškim okoljem.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
torek • 5. decembra 2023
Za kratek čas
Štajerski	21
Skrinja domačih viž - Petovia kvintet
Turneja po Nemčiji in nova pesem
Člani ptujskega narodno-za-bavnega ansambla Petovia so se pred dnevi vrnili z zelo uspešne turneje po v Nemčiji, iz Munch-na, kjer so zastopali svojo domovino Slovenijo in ponosno igrali našo edinstveno narodno-zabav-no glasbo. So eden od slovenskih narodno-zabavnih ansamblov, ki vse pogosteje nastopajo na tujem, kjer imajo prav tako zvesto publiko kot v domačem okolju. Svoje termine že pridno polnijo tudi za leto 2024.
„Ustvarili smo lepo knjigo vtisov in spominov. Ogledali smo si tudi kulturne in druge znamenitosti tega velikega bavarskega mesta. Uživali smo v njihovi kulinariki, raznovrstnih prestah in pivih, ki so njihov velik ponos in jih tako rekoč ponujajo na vsakem vogalu mesta, v njihovih znamenitih pivnicah. Zaigrali smo tudi slovenskemu društvu
KUD Lipa München, ki so nas izjemno toplo sprejeli, z nasmejanimi obrazi in skupaj z nami ustvarili nepozabno zabavo, ki se je bomo vsi skupaj še dolgo in s ponosom spominjali. Zadnji dan turneje smo se odpravili v kraj Bad Tölz, kjer smo snemali zelo popularno in priljubljeno oddajo Folx Stadl, kjer smo nastopili skupaj z najboljšimi in najbolj prepoznavnimi tujimi glasbeniki. Predstavili smo se s tremi skladbami in kratkim intervjujem, na kar smo tudi zelo ponosni," je po vrnitvi iz Nemčije v imenu ansambla Petovia povedal Kristijan Markež.
Ze pred nemško turnejo so začeli priprave na snemanje nove pesmi. Katero zelo popularno pesem so preobleki v narodno--zabavno izvedbo, je ta trenutek še skrivnost. Posneli so jo že, pospremili pa jo bodo tudi
z dvema videospotoma, v slovenski in nemški izvedbi, saj bo pesem dvojezična. Kot vse kaže, bodo njihovi nastopi na nemško govorečem območju v prihodnje še pogostejši.
Tudi na festivalih narodno-za-bavne glasbe, na katerih so osvojili že številne nagrade, še niso rekli zadnje besede.
Glede festivalov imajo še nekaj velikih želja. Če jim bo le čas
dopuščal glede na že veliko zasedenost terminov v letu 2024, jim bomo tudi na festivalih lahko prisluhnili.
„Prepustili se bomo toku dogajanja, saj smo mnenja, da sta
takrat oblika dogajanja in glasbe najboljša," so povedali člani ansambla Petovia, ki že komaj čakajo, da bodo lahko novo skladbo predstavili tudi javnosti.
MG
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat.
3			1					7
			8					
1		4		7	5			
4		5	9			7		3
		9				2		
6		1			4	8		9
			3	6		5		8
					2			
8					7			2
se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj-
	5	9			7			6
6						4		1
		1	3					
		3	1		9			
1								5
			7		8	3		
					2	5		
7		4						3
2			9			6	4	
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdrave
Oven	¥	©©©	€€	O
Bik	¥¥¥	©©	€	OO
Dvojcka	¥¥	©©©	€€	OOO
Rak	¥¥		€€€	O
Lev	¥	©©	€€	OOO
Devica	¥¥¥		€€€	OO
Tehtnica	¥¥	©©©	€	OOO
Škorpijon	¥¥¥		€€	OO
Strelec	¥	©©	€€€	O
Kozorog	¥¥	©©©	€	OO
Vodnar	¥	©©	€€€	O
Ribi	¥¥¥	©	€€	OO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
(Velja za teden od 5. do 11. decembra 2023) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
üi
£ ^
ITi
mEDlfl IITIPEX
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radlo-Tednik, d. o. o., Osojnlkova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 11. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Media Impex.
Zdaj pa veselo na delo!
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Marica Malovič, 2250 Ptuj
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 12. decembra 2023
"27,11. DO 22.122023 L oz. do razprodqje zalog! tJ^T
V Qcentru Ptuj bo dišalo po prazničnih poticah in praznikih. Izbirali bomo NAJ POTICO!
Kmečke žene, gospodinje, društva in vsi domači mojstri peke
potic - pridružite se nam v soboto, 16. decembra, ob 9.30 in
pokažite zakaj je vaša potica najboljša!
Ocenjevalna komisija bo izbrala najlepšo in najbolj slastno
domačo potico ter nagradila tri najboljše.
Prijave zbiramo do 14. decembra.
Za prijave in informacije je na voljo elektronski naslov:
marjan.nahberger@radio-tedniki.si
v
PONUDBA OZIMNICE VFRANŠIZNIH
kmetijski trgovini
ZADRUŽNIK^
ter ostalih ^H KMETIJSKIH prodajalnah kzptuj-
V VAŠI IZBRANI PRODAJALNI SPREJEMAMO
NAROČILA ZA OZIMNICO.
ZELJE KITAJSKO
M9€
/KG
KROMPIR 10 KG

NAROČILNICA ZA
□ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail)
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica
Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
Postanite novi naročnik Štajerskega tednika in prejeli boste privlačno darilo za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot. Pravokotni pekač 7L iz borosilikatnega (kaljenega) stekla in Magic pekač za muffine, za 6 kosov.
Nagrado lahko prevzamete v tajništvu Radia Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3 na Ptuju, vsak delavnik med 7.00 in 15.00.
Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 34 16 Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina
torek • 5. decembra 2023
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM prašiče, težke od 160 do 200 kg. Tel. 051 617 489.
RAZNO
UGODNO prodam 4 kuhinjske stole, tapecirane. Tel. 041 915 368.
PRODAM zimske pnevmatike Sava 215/65 R16 skupaj z inox platišč in inox sode velikosti 300l in 500l. Cena po dogovoru. Tel. 031 771 935.
Umrli so: Branka Bizjak Hüll, roj. Bizjak, Ptuj, Obrtniška ul. 2, roj. 1964 - umrla 22. novembra 2023; Marijan Pečnik, Ptuj, Kvedrova ul. 2, roj. 1938 - umrl 22. novembra 2023; Veronika Hodnik, roj. Lesjak, Ptuj, CMD 12, roj. 1933
-	umrla 22. novembra 2023; Terezija Peršuh, roj. Safošnik, Zg. Jablane 14, roj. 1932 - umrla 23. novembra 2023; Borut Planinšek, Stražgonjca 43, roj. 1977 - umrl 23. novembra 2023; Zdenka Ranfl, roj. Kaučevič, Apače 16, roj. 1961
-	umrla 23. novembra 2023; Janez Meško, Sobetinci 7, roj. 1933 -umrl 23. novembra 2023; Rudolf Rajh, Veličane 3, roj. 1943 - umrl 26. novembra 2023; Stanislav Čuš, Ptuj, Ulica 5. Prekomorske 17, roj. 1954 - umrl 26. novembra 2023; Helena Vajbaher, roj. Grobelšek, Ptuj, Volkmerjeva c. 10, roj. 1941 - umrla 28. novembra 2023; Otilija Kumer, roj. Gol, Videm pri Ptuju 16a, roj. 1951 - umrla 29. novembra 2023; Štefan Šajanovič, Dornava 136, roj. 1939 - umrl 29. novembra 2023.
2 GLASBO DO SRCA
Bodite ti Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2%. uro na radiu Ptuj.
Z boleznijo si se pogumno bojeval, na koncu tiho si zaspal, a v srcih naših boš ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega partnerja, atija, svaka, sina, brata, botra, zeta, strica in prijatelja
Silva Jungerja
20. 12. 1992-23. 11. 2023
IZ SEDLAŠKA 17A
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, Jani Žerak, delavcem prodajaln Žerak, KMG Podlehnik, delavcem KMG Podlehnik in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za pomoč družini. Zahvala PGD Podlehnik, KFD Podlehnik in župniku Jožetu Petku za cerkveni obred in za lepo izvedbo pogrebnega obreda. Iskrena hvala tudi vsem, ki so nam stali ob strani v bolezni in ob smrti.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Tamara z družino
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
www.rodio-tednik.si
maida.$egula@radii>-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radifr4ednik.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal.
SPOMIN
Danes mineva eno leto velike žalosti, odkar te, dragi
BLAZ
ni več med nami.
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko v spomin. Pogrešamo te!
Tvoji najdražji
TOREK, 05. december
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:30 Veselo na Jožefovo
12:30 Starpoint prodajno okno
13:30 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 te domače skrinje
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Orfejčkova parada, 2005
22:30 Starpoint prodajno okno
23:35 Video Strani
PROGRAMSKI NAPOVEDMK
N
M B
TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
L'<.tdiiiA'.vO: Do: navd 'I € J 22S2 DORNAVA. irtte
HO litaKtL 02 754 ¡JU 33. 041 E18 044 WWW.Ïlptv.il
V Naši ženi beremo
SREDA, 06. december
00:00 Video strani
08:00 lutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:30 Kronika iz občine Hajdina
10:50 Otvoritev vinske kleti, postavitev ktopotca
11:45 Starpoint prodajno okno
13:00 Video strani
14:30 Italijanska trgovina ■ v živo
18:00 Z glasbo v veseli december v Marjeti
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Martinova maša na Hajdinl
21:00 Kronika ¡2 občine Hajdina
22:20 Starpoint prodajno okno
23:25 Video strani
ČETRTEK, 30. december
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 09:30 Starejši pešci varni v prometu 10:30 Zapojmo prijatelji s Pepijem 11:40 Orfejčkova parada, 2005 14:00 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Naj javno stranišče 2023 19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 20:00 Martinov koncert Okteta Dornava 21:00 Veselo na Jožefovo 22:50 Starpoint prodajno okno 23:50 Video strani
» Sogovorniki, strokovnjaki, pravijo, da ni prepozno in da kot družba nismo izgubili kompasa, ki kaže k sočutju, empatičnosti in srčnosti. Samo ustaviti se je treba, sočutno pogledati najprej vase, šele nato v sočutju lahko začutimo sočloveka. In vanj prebujamo svoje življenje in življenja drugih. Samo mar naj nam bo, pravijo sogovorniki, in bo vse dobro ... «
Zev prodaji!
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
www.reporter.si
RUSKA MREŽA PRVEGA SOPROGA
Kaj je v ozadju poslov z ruskimi oligarhi, da molči predsednica republike
JANŠEVA PLATFORMA
Anže Logar bo z novo stranko nabiral glasove za Janšo
AFERA 3,7 MILIJONA
Pregrešno draga požarna sanacija Onkološkega inštituta
INTERVJU:
STANISLAV HOČEVAR, nekdanji beograjski nadškof
Želim biti aktiven, vendar ne aktivist
24 Štajerski
Črna kronika
torek • 5. decembra 2023
Podravje • Slovenija je samooskrbna država s konopljo
Konoplja na dosegu roke povsod
Podatki raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) iz prejšnjega leta razkrivajo, kako močno je uporaba marihuane razširjena med mladimi: vsaj enkrat v življenju jo je poskusil eden od petih slovenskih mladostnikov v starosti 15 let (20,6 %) in skoraj vsak drugi mladostnik v starosti 17 let (42,2 %).
Tudi kokain in gobice
Slovenski mladostniki posegajo tudi po drugih prepovedanih drogah. Po raziskavi je okoli štiri odstotke 17-letnikov že kdaj v življenju uporabilo ekstazi, zdravila, gobice, kokain, amfetamine in hlapila. Nekaj manj kot tri odstotke 17-letnikov je uporabilo LSD in manj kot en odstotek 17-letnikov heroin. Na tržišču so prisotne tudi tako imenovane nove psihoaktivne snovi, ki jih je v Sloveniji uporabilo dva odstotka 17-letnikov.
Težava je v tem, da je zelo dostopna, čemur v prid govori razmah njenega gojenja v posebej prirejenih prostorih. Po podatkih policije je namreč Slovenija samo-
oskrbna država s konopljo. Večina pridelka ostane kar v državi. Tudi mednarodna primerjava je pokazala na višje ravni uporabe konoplje med slovenskimi mla-
dostniki kot njihovimi vrstniki iz drugih držav. »Mladostniki iz Slovenije pri uporabi konoplje presegajo povprečje vrstnikov iz drugih držav in se uvrščajo v sam vrh 45
držav, ki so bile vključene v raziskavo Z zdravjem povezana vedenja 2018,« so opozorili na NIJZ. Iz raziskave je razvidno tudi, da kar 55 odstotkov slovenskih mladostnikov, starih med 15 in 17 let, odgovorilo, da v naslednjih 24 urah do konoplje »pridem lahko ali zelo lahko«.
Kateri mladi so najbolj
lit • •	It Ml
ranljivi in zakaj jih mika droga
Tisti, ki niso zaposleni niti niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Uporaba psihoaktivnih snovi mladim pomaga premagovati nezadovoljstvo in jim ustvari lažno predstavo o tem, česa vse so sposobni in kako lahko brez večjega napora izpolnijo svoje želje in pričakovanja. »Mladostniki živijo v kulturi, v kateri družinski, družbeni, skupnostni in medijski vplivi pogosto prikazujejo uporabo psi-hoaktivnih snovi v obdobju mlado-stništva kot pričakovano in norma-
lizirano vedenje, in ne kot znatno zdravstveno tveganje,« so poudarili na NIJZ. Uporaba psihoaktivnih snovi tako pri mladih pogosto ni identificirana kot tvegano vedenje in zato mladi ne dobijo pomoči pravočasno. Pogosto so obravnavani šele takrat, ko so obravnavani na psihiatriji, policiji ali pa jim grozi izključitev iz šole.
O posledicah
Škodljive kratkoročne in dolgoročne zdravstvene ter socialne posledice uporabe konoplje so številne. Med kratkoročne posledice uporabe konoplje uvrščajo okrnjen kratkoročni spomin, zaradi katerega se posameznik težje uči in si težje zapomni informacije, slabšo sposobnost presojanja, slabše sposobnosti, ki so potrebne za varno vožnjo, vključno z reak-
cijskim časom, sposobnostjo sledenja liniji ceste in vzdrževanjem pozornosti. »So pa kratkoročne posledice uporabe konoplje vidne tudi v duševnem zdravju, in sicer se lahko pojavijo občutki tesnobnosti, pri uporabi večjih količin konoplje pa lahko nastopita paranoja in psihoza. Med dolgoročne posledice redne uporabe konoplje se uvrščajo slabši šolski uspeh, slabša dosežena izobrazba, opustitev šolanja, večja verjetnost uporabe drugih prepovedanih drog in razvoj zasvojenosti, večje tveganje za kronični bronhitis in psihotične motnje, še zlasti če so uporabniki v preteklosti že imeli tovrstne težave ali so te težave prisotne v družini. Redna uporaba konoplje lahko poseže tudi v razvoj možganov,« so našteli na NIJZ.
P. Krušec
Ormoško • Skrb vzbujajoč porast mladostniškega kriminala
Vzgojna nemoč staršev in sodnih ukrepov
Kaznivih dejanj, kijih povzročijo mladostniki, je na Ormoškem iz leta v leto več, opažajo v ormoški enoti Centra za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje.
Največji porast so zasledili po obdobju epidemije koronavirusa, pravi pomočnica direktorja Marina Novak, in to ne le na Ormoškem, saj mladostniška kriminaliteta narašča povsod po Sloveniji.
»Gre za različna kazniva dejanja: za razna nedovoljena snemanja, pretepe, ki imajo za posledico fizične poškodbe, za tatvine in vlome v objekte ... Ko pripravljamo letna poročila, sem vsakič znova presenečena, koliko več je takih dejanj, pogosto so kar podvojena. Medtem ko je bilo predlani 20 kaznivih dejanj, jih je bilo lani že 40. Seveda so nekatera povzročile iste osebe.«
Ko mladostnik dopolni 14 let, postane odgovoren za storjeno kaznivo dejanje, ki ga obravnava
tožilstvo, sodišče pa mu lahko izreče zakonsko predpisane ukrepe. »Ugotavljamo, da se pojavlja kar nekaj povratnikov, kar pomeni, da ukrep sodišča ni zalegel in da torej kazen ni imela želenega učinka.«
Objestnost je treba ustaviti
Zato je treba vse sile usmeriti v vzgojo vedenjskih vzorcev, da do takih kaznivih dejanj ne bo prihajalo oziroma jih bo vse manj, ne pa da naraščajo. »Če ne bomo pravočasno ustavili te mladostniške objestnosti, bodo otroci postali vse bolj drzni in ponosni na svojo vlogo 'big bossov' med svojimi vrstniki.«
Zato Novakova apelira na star-
še, ki imajo doma težavnega mladostnika, da se po nasvet in pomoč obrnejo na CSD ali kakšno drugo institucij; v Ormožu so to Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov in Center za duševno zdravje odraslih, ki delujeta pod okriljem Zdravstvenega doma Ormož, pa tudi center za družine, ki deluje pri ormoški ljudski univerzi.
Program podpore staršem brez udeležencev
»Dejstvo je, da starši izkazujejo vse večjo vzgojno nemoč, kljub temu pa se ne obrnejo po pomoč. Na Ljudski univerzi Ormož imajo na primer program podpore star-
IM
1
Na ormoškem centru za socialno delo opažajo tudi stoodstotni porast mladostniškega kriminala (fotografija je simbolična)
šem pri vzgoji otrok, ki pa nima obiska. Zato še enkrat: če imate težave z vzgojo, če ne veste, kako otroku postaviti meje, pokličite in
pridite. Ustrezno vas bomo usmerili, da se boste čimprej ojačali v starševski vlogi, postavili meje in uvedli komunikacijo za dobre od-
nose z otrokom. Kajti dober odnos je ključ, ki odpira marsikatera vrata.«
SD
Foto: FB
■C?
o-


o
o
o
C7
. C?*
O
Rojstva: Klara Širovnik, Rimska ploščad 16, Ptuj - deklica Viktorija; Tina Vinter, Partizanska cesta 3, Oplotnica - deklica Neža; Barbara Pla-zar, Zlatoličje 12l, Starše - deček Žak; Kim Furman Ulica Heroja Šlandra 25, Maribor - deček Noel; Anja Škerget, Čagona 8, Cerkvenjak - deček Matija; Mihaela Vidovič, Krčevina pri Vurbergu 33a, Ptuj - deček Lars; Lora Hojnik, Ulica Antona Peterlina 5, Kidričevo - deček Žan; Tamara Lovrec - deček Žiga; Sara Kovačič - deček Marko; Maja Ambrož - deklica Hana; Tamara Kotnik - deček Ty Perun; Kim Drevenšek - deklica Eva; Maruška Pisar - deček Maj; Katja Krajnc - deklica Eva; Taja Kle-menčič - deklica Gaja in deček Gal.
* C?-
ur> -Cd
k „.e? * Ste
_"_o '"'__
šCb
o
o i
o»
\0

o
C*


Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi , nato suša pritiska.
Danes bo pretežno oblačno, dopoldne bodo občasne padavine predvsem v zahodni polovici Slovenije, popoldne in zvečer pa se bo težišče padavin pomaknilo na vzhod. Po nižinah bo sprva večinoma deževalo. V noči na sredo se bo meja sneženja v vzhodni Sloveniji spustila do nižin. Najvišje dnevne temperature bodo od 1 do 7, ob morju do 10 °C.
OBETI: V sredo bo pretežno oblačno. V vzhodni Sloveniji bo predvsem dopoldne še rahlo snežilo.
Napoved za Podravje
Vir: ARSO