Leto I.
V Novem mestu, 24. marca 1906.
Štev. 12.
List za narodno prosveto in narodno gospodarstvo.
Uredništvo „DoIenjca“: Sovo mesto
(Kandija št. 53) sprejema dopise in oglase. Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsako soboto, ako je ta dan praznik, pa dan poprej. „Dolenjec" velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. — Oglasi se računajo tri-stopna petit-vrsta po 10 vin. za enkrat, za večkrat primeren popust.
Upravništvo „Dolen,jca“ v Kamniku
sprejema naročnino. — Na naročbe broz istočasno vposlane naročnine se ne ozira.
Našim naročnikom — pa našim Dolenjcem!
V	zmislu naše izjave v 10. številki »Dolenjca" razpošljemo danes zadnjo številko za prvo četrtletje. Cenjeni naročniki in somišljeniki naj nam blagovole oprostiti to začasno prekimbo; ali kakor že opetovano naglašeno, se od nas nikakor ne more zahtevati, da sloni vsa teža bremena na enih ramah. Ako se med tem Časom zasigura bodočnost lista, potrudili se bomo, da kar zamudimo sedaj, doprinesemo potem med letom z obrestmi zaostalega gradiva vred.
Cenjeni naročniki in somišljeniki! Ako je vsaj Vam ve;^ ležeče na bodočnosti lista, kakor tistim, ki so imeli spočetka polna usta in pisem sladkih obetov, no, in sedaj molče kakor ugnani lisjaki v varnem Mogu, potrudite se vsaj Vi za nadaljni obstoj vašega lista. Nabirajte naročnikov in somišljenikov ter prijavite jih uredništvu. Morda pride še čas, ko bodete tudi Vi nas rabili, in bodite Prepričani, da „ Dolenj ec“ ne bo ostal nehvaležen.
Breme razdeljeno na več ram je ložje nositi kakor na eni sami. Torej rodoljubi, ako Vam je resno mar na srcu prosveta in proevit Dolenjske, združite se in pristopite kot člani konsorcija. Večina potem tudi lahko odloči, kje 80 list tiska v drugem četrtletju. Ne osebo urednika kot ustanovnika lista, ampak imejte pred očmi le narodno podjetje, podjetje slovensko, podjetje dolenjskol Mi rade volje izročimo, če treba čast, pa tudi
Vražje pečine.
Izvirna povest. Pavljanski.
(Dalje.)
V	teh letih dobil sem namreč prirastek dveh sestric, katere sem nad vse ljubil, da, bolj ljubil, nego mater in očeta, čudo ni. Oče je bil le malokdaj doma, delal je kot tesar v daljnih hrvaških šumah. Mati pa je bila skoro dan na dan od zore do mraka v dnini pri tujih ljudeh. Le kadar je bila na polju Tvoje matere, zdelo 80 mi je, da se smeva šteti k ožjemu krogu Tvoje družine. Oj sanje, oj misli visokoleteče 1 Tebe, Dragomila, sem med tem le malokdaj videl. Iskal sem te, ker me je ono nekaj v °troškej duši velelo te iskati, biti pod tvojim °kriljem, kakor preganjani begun pod okriljem ®Vojega angelja varuha. Pa kadar sem prišel v Tvoje obližje, kadar sem čul tvoj mili glas, zbal 8em se, kakor bi bil slutil, da če pade moja senca *** tvojih sledi stopinj, izgubljen bi bil moj raj Nedolžnih sanj. Zato sem se Tebe izogibal, da, l2°gibal isto tako ne vede zakaj, kakor nisem 116 vedel ne slutil, zakaj Te iščem. —
Tako sem dovršil 6. leto. Takrat je razsa-Ma v vasi huda davica. Prišla je i v našo na 1*1 podrto bajto, in ni se še prav vsela, že po-j za njo na vrata koščena žena — bleda f^rt. Zavila mi je moji ljubljeni sestrici obe I hkrati v snežnobeli mrtvaški prt, in ko je vdah-
dolžnosti uredništva in izdajatelja. Eno pa ne damo nikomur iz rok: to so načela ustanovnika, po katerih ima »Dolenjec* ali zmagati, ali pasti.
Morda se najde na celem Dolenjskem rodoljub, ki bi bil vsaj toliko narodno zaveden, da pomaga že sedaj do konečne odločitve nositi naše breme, tako da listu ni treba prekiniti svojo izdajo. Gradivo bo dotlej za vsako številko pripravljeno, treba le pravočasnega obvestila na naslov uredništva.
Med tem časom blagovoli se nasloviti tako rokopisi, kakor naročnina in sploh vse, kar se lista tiče.
Smo kakor veste v Novem mestu pod strogo kontrolo državne oblasti, torej samo ob sebi umevno, da če bi list res ne mogel dalje izhajati, ne bo glede vplačane naročnine nihče oškodovan; vsak ima pravico zahtevati vrnitev naročnine. Nima pa vsakdo pravice zahtevati, da žrtvuje ustanovni k več, kakor je v njegovi človeški moči. Kakor je list naša skupna last, tako bodi tudi naša skupna dolžnost do njega.
Dolenjska! Tebi polagamo toplo na srce: glej, da si ohraniš svoj list, ne daj se osramotiti pred svojimi posestrinami na Gorenjskem in Notranjskem, ki imata vsaka svoj že davno osigurjen list.
Upajmo, da prerojena pomlad, ki kliče zelenje in cvetje iz grude naše zemlje, tudi nam rodi lepših upov cvetje in zelenje in da Vam smemo, ko se zopet snidemo novo omlajeni, želeti veselo: Alelujo.
Konsorcij »Dolenjca*.
nila tudi v me svoj strupeni dih, je odšla. Materi se je žalosti trgalo srce, a pomagalo ni nič. Še tisti dan so prišli črno opravljeni možje in odnesli, kar je smrt pustila. No, ko je sloka žena smrt potem še po drugih hišah opravila svoje zavratno delo, oglasila se je še enkrat nazaj do naše podrte bajte. Meni se še danes po preteku toliko let čudno zdi, da je ni bilo sram stopiti v tako podrtijo. Ko tako trka na vrata, boril sem se jaz v zadnjih izdihljejih. Uro poprej je bil še gospod župnik pri meni, me djal v sv. olje, potem pa želel srečno, daljno pot. Takisto mi je želel tudi iz bližnjega mesta poklicani zdravnik. »Revež, kaj češ, na meji, kjer ti stojiš, preneha moja in vsaka zemeljska moč. No bodi miren, kmalu ti od-legne.“ Tako je govoril dobri stari mož, potem pa odšel, tza njim pa, kakor rečeno, je res prišla smrt, trkala na napol razbita vrata in čakala. A mati ji ni hotela odpreti. Prižgala je blagoslovljeno svečo, me poškropila z blagoslovljeno vodo in molila. Glasno, obupno in mnogo je molila.
Sveča v mrzli roki je nemirno pojemala, zopet vzplamtela, na to zopet pojemala. Smrtni boj!	*
Bog s Teboj, Dragomila! Pa zdrava mi ostani! . ..
Na Triglavu, 8. septembra 1901.
Križem sveta.
Odrska. V Fejervaryevem ministrstvu baje ni vse v redu. Justični minister Lany in minister notranjih zadev Kristoffy zahtevata razpis novih volitev za 11. april, sicer odstopita. Bivši finančni minister Lukacs se namerava popolnoma umakniti iz političnega življenja. Izvrše-valni odbor koalicije hoče kljub razpustitve imoti zopet sejo.
Posebno stanje Galicije. Prihodnji teden bo zbornica razpravljala nujni predlog o posebnem stanu (avtonomiji) Galicije.
V	Rusiji zopet vre. Volitve v Lodzu 19. t. m. so bile zopet burne. Poroča se, da so re-volueionaiji streljali skozi okno v dvorano, kjer so se volitve vršile. Volivci so bežali iz dvorane. Na pomoč došli vojaki so streljali v raz-buijeno množico. Ranjenih je več oseb, ubitih dve. — Puntarski poročnik Schmidt (znan iz puntarske vojne ladje »Potemkin") je bil ustreljen s 3 mornarji vred. — V Moskvi je vlomilo sredi mesta 20 s samokresi oboroženih mož v poslopje »Kreditne banke", kjer so oropali 850.000 rubljev v zlatu in srebru. Poročila novih vstaj prihajajo iz Samare.
Viharji na morju. V Severnem in Črnem morju so razsajali zadiije dni pretečenega tedna grozoviti viharji, ki so napravili lukam in pristaniščem mnogo zdatne škode. Ob obrežju Nordernei se je potopilo več živine, v poplavljenih hišah je mnogo ljudi v smrtni nevarnosti. Vožnji promet se je po teh moijih moral ustaviti.
Arnavti se upirajo, kakor smo že zadnjič poročali zaradi novovpeljanega turškega
Tako, Dragomila, Te pozdravlja ob zaključku svojega druzega poglavja on, kije Tebi posvetil to delo. Tako Te pozdravlja on, katerega je Tvoja trdosrčna roka pahnila med kipeče valove vunkaj daleč na viharno morje življenja ... on, čigar nedolžno srce je plamtelo za Te od rane mladosti pa do zadnjega dihljaja kakor solnea žar čisto ... on, ki je iskal v Tebi vzor ženstva, spopolnjeno bitje božjega stvarstva. Ako ga je v Tebi tudi našel, vprašaj svojo vest, meni ne pristoja biti Tvoj sodnik.
Bog s Teboj, Dragomila! Tako Dragomila, Te danes pozdravlja do zaključka šele pričetega dela tudi urednik ,Vražjih pečin*. Vem, da ostane moj pozdrav neodzdravljen. Morda Ti s tem zaključkom celo vstrežem, kdo ve — morda? Tujec sem, Tebi nepoznan. Morda, kdove? Gotovo je le eno, da s tem koncem začetka ne vstrežem svojim cenjenim bravcem. Ali kaj se hoče! Dokler nam Dolenjci ne zagotove bodoč-nqsti našega »Dolenjca", nikakor ne gre nadaljevati povest, katere obseg je odmerjen najmanj za celoletno redno izdajo. Doslej nas je pisatelj le nekako pripravil za dolgo pot svoje povesti; resni odhod bi se šele sedaj pričel. Ali nastopimo to pot? Mnogo upanja je bilo doslej, da ga nastopimo, sicer bi se urednik ne bil spuščal z rokopisom pisatelja na dan. No in sedaj? Ako probujajoča se spomlad ne vzbudi tudi naših, za narodno delo mrzlih Dolenjcev iz
davka, ki ga nočejo plačevati. Bilo je že več prask s turškimi četami. Arnavtom med Plev-ljem in Novo Varošjo so se pridružili tudi Srbi, ki se tudi branijo novega davka. Najbrže bodo Turki odjenjali od novega davka.
Novi tiskovni zakon. Delo na novem tiskovnem zakonu je dovršeno. Poročevalec dr. Sylvester konča v kratkem svoje poročilo in upati je, da pride novi tiskovni zakon kmalo v razpravo pred zbornico. — Skrajni čas bi že bil.
Proti pokojninskemu zavarovanju zasebnih uradnikov. Dunajska zbornica je izdala poziv na vse avstrijske trgovske zbornice in gremije. Protest predloži dvorni svetnik Jeiteles gosposki zbornici. Proti penzijskemu zavarovanju se je že dunajski trgovski gremij odločno izrekel.
Potopljeni in ponesrečeni parniki. Norveška ladja ..Riga" se je vsled silnega snežnega viharja 15.-16. t. m. potopila s posadko 29 mož vred. — Angleški parnik »Britis-King" se je 11. t. m. potopil z 28 možmi vred. Ladiji „Bo-stonijan“ in nemški »Manheim" sta rešili ostalo polovico mornarjev. — Belgijski parnik „Roi de Belge“ se je s posadko vred potopil. Škode potopljenega blaga 5 milijonov kron. Potniki so se vsi rešili.
Vihar in povodenj so imeli 17. t. m. v Rio de Janeiro. Razrušenih je več hiš in ubitih več oseb. V Petropolisu se je podrlo 12 hiš, število ranjenih in ubitih oseb znaša do 50.
Še ena velika katastrofa. Pri Deuweru v Ameriki sta trčila dva osobna vlaka. 85 oseb je bilo mrtvih in 35 ranjenih.
Na Severnem Švedskem so divjali te dni velikanski snežni viharji. Več nesreč na morju in na suhem.
Na Dunaju je razsajal dne 19. t. m. velik vihar. Več oseb je bilo ranjenih.
Na Jadranskem morju je 19. t. m. v bližini Kvarnerskega otoka Velija vsled hude megle zavozil in obtičal *parnik Bakar (Ogrsko-Hrvaške drž.).
V	Indianopolisu umrl je 201etni dolenjski rojak France Kalin iz Mokrega polja pri Št. Jerneju. Indianopolis je glavno mesto severoame-riške države Indiana.
Domače novice.
Prihodnja številka izide še le za Veliko noč. Opozarjamo pa na današnji uvodni članek.
Naše somišljenike prosimo, naj nam bla-govole vposlati imena naslovnikov, ki bi se morebiti utegnili za list zanimati, ali pa, ki bi želeli pustiti natisniti oglase (inserate). Nameravamo namreč velikonočno številko razposlati v pomnoženem obsegu in tudi izven Dolenjske, in tedaj se tudi v interesu vseh tistih, ki inse-
zimskega spanja, tedaj Dragomila bodi otolažena. Vražja zima Dolenjcev je zagrebla tudi naše Vražje pečine“ in — morda se Ti tega veseliš
— tudi »Dolenjca". Ali kaj se hoče? Morda med tem le nekoliko počijemo ob razpotju in ko nas okrepča cvetoča vesna s svojim blagodejnim dihom, nastopimo krepki, oživljeni tudi to strmo pot na ..Vražje pečine". Kdo ve, morda se tedaj nam pridružiš tudi Ti, Dragomila. Čeprav Tebi nepoznan, vendar Ti v to celo svetujem. Mnogo, česar danes ne veš, izveš na tej poti. Ondi izveš, da prava čista ljubezen še ni izmrla na svetu, kakor ne poštenost in plemenitost med slovenskim narodom. Ali pot nas pelje tudi preko blata in lužo, preko globočin in strmin. No, ravno to jo dela zanimivo, poučljivo. Je res, imela si sicer prvi izvirnik te povesti že pred 14. leti v rokah. Če sem prav poučen, bilo je 18. avgusta 1892, ko Ti jo je izročil moj prijatelj Jančar. Povest je pisana Tebi na ljubo (kaj ljubezen vsega ne stori) v nemščini, v slabi nemščini seveda, naslov ji je bil: „ T e u f o 1 s -Felsen". Jeli res tako, Dragomila? Povest se začenja in končava — tako namreč piše Jančar
— (jaz sam prvotne povesti nisem videl) na vajini vožnji po Krki ob mesečnem svitu mimo „ Vražjih pečin".
.Nebo jasno, krasna poletna noč", piše Jančar, „ali v moji duši se je porajal vihar, strašan vihar brezupov, dvomov. Ognjenih strel
rirajo svojo obrt, trgovino ali kaj druzega, priporoča, da se nabere čim več oglasov.
Izvanredna seja mestnega zastopa je bila sklicana na dan 22. t. m. ob 6. uri zvečer. Na dnevnem redu so bili trije važni predlogi namreč:	1.	Poročilo županstva o zadevi nove
volilne reforme državnega zbora. (Kakor znano, so o dotičnem predlogu za Kranjsko mesta spojena s kmetskimi občinami. Interesi trgovcev in obrtnikov pa zahtevajo, da ima vsaj ta stan svojega poslanca.) 2. Prošnja zdravstvenega okrožja za odstop zemljišča za zgradbo ženske bolnice. (Poroča dr. Defrancesclii. Po daljši debati se sprejme predlog, da mestni zastop proda stavbišče dr. Poznika .pod šancami" za kupno ceno in sicer le za namen zgradbe bolnice.) 3. Poročilo županstva o potrebni akciji glede pospeševanja za nove stavbe za stanovanja.
Premeščen je g. I. Zupančič, c. kr. sodni kancelist iz Trebnjega v Novo mesto in tako dobimo zopet svojega priljubljenega rojaka, pevca in narodnjaka nazaj. Čestitamo 1
Jakob Ruda v Novem mestu je žel pretečeno soboto 17. t. m. v novomeški Čitalnici toliko priznanja, gromovitih živijo-klicev, kakor jih čitalnica že dolgo ni čula. Sili nas misliti, da si je pisatelj nalašč izbral svojega junaka v g. Dragutinoviču. Sploh se je to pot tako dobro in gladko igralo, kakor že dolgo ne pomnimo. Nekaj nas je posebno presenetilo. Gospica Gan-dinijeva! Ja, kdo bi si bil pa to mislih Talent, živost, nastop, kakor nalašč za oder. Skoda le za to izredno moč, vloga premajhna. Prav iz srca želimo, da vidimo gospico Gandinijevo še večkrat in v večjih vlogah na odru naše čitalnice.
Dva urednika pred državnim pravd-ništvom. Pred kratkim sta bila vabljena urednik .Dol. Novic" in „Dolenjca“ k drž. pravdništvu. Opozoril ju je, da ni dovoljeno listom prinašati vesti o vojaškem gibanju, operacijah in načrtih. List, ki se proti tej odredbi zagreši, se zapleni in urednika kaznuje.
Antipodje ne gredo čez zeleno morje. Opozarjamo na ta naš današnji članek zlasti ožje rojake in pripomnimo, da pisateljev namen nikakor ni s tem otvarjati kako sovražno polemiko med Novim mestom in Kandijo. Zato že naprej zavračamo vsak napad v tem zmislu. Le stvari sami pa bo služilo, ako se to za oba kraja velevažno gospodarsko vprašanje ali stvarno razvija, ali stvarno pobija, — tudi od nasprotne strani.
Izvanredna vročina. V nedeljo 18. t. m. smo imeli vročino, kakoršne ta dan menda še ni doživel. Termometer na skali ob vodi 10 minut izpostavljen (okrog 3. ure pop.) je prilezel čez 54° C. Potem pa je vidno zopet nazaj lezel, tako da je po 5 minutah obstal na 45° C. Razume se, da se je to vršilo na kraju solncu iz-
prepojeni oblaki temnih slutenj so drvili po nebu moje bližnje usode. Ona je sedela na drugem koncu čolna, motreč boj in razdvoj v moji duši. Znala je, da je ona kriva teh bojev, ona kriva viharjev, ki se vsakčas razsujejo nad menoj. Kriva ne zato, ker mi moje odkrite ljubezni ni mogla odkrito vračati — srce njeno ni bilo več njeno, bilo je last drugega — marveč kriva, ker ni imela poguma mi to v obraz povedati, dokler
—	ni bilo prepozno. In popoldne tistega dne ko mi je tajnosti svojega srca razkrila, razodela, bilo je že prepozno — vsaj zame prepozno.
Še danes ob spominih na tisti dan spreletava me groza, če se domislim, kaj bi se bilo v noči tistega dne lahko zgodilo na tej mesečni vožnji. O, brezupi vsi samosodci hipne strasti, razburjenosti! in ob jednem vi krvoločni rabeljni človeškega življenja! Koliko nesrečnih, krivih in nedolžnih žrtev pade dan na dan pod vašim ojstrim mečem. Vsi zlati nauki dobrih starišev, cerkve in šole, vsi se potope le v enem nepremišljenem hipu podivjane človeške strasti. In ko je peklensko dejanje storjeno, tedaj se pro-budi omamljena vest, morilec — prepozno.
Dragomila o vsem tem groznem boju v moji duši ni ničesar slutila. Sedela je, kakor sem rekel na drugem koncu čolna in motrila sedaj mene, sedaj skrivnostne globoke valove zelene Krke. .Prostoslav, ali naj zapojem tisto Vam priljubljeno pesem „Po ježem* ... o tako
postavljenem. Vendar pa se je smela povprečna vročina tistega dneva računati na 35° C. ozir. v senci na 26° C. Zrak čist, skoro brez vsakega vetriča. Z ozirom na snežene viharje po severozapadnih krajih je bilo naprej videti, da se bo ta izvanrednost tudi izvanredno maščevala. O tem menimo se je lahko vsakdo prepričal.
Vreme in nova zima. Že praznik sv. Jožefa je doživel vremensko spremembo. Silen jugovzhodnih je divjal že dopoldne. Termometer je kazal komaj 15° C. Drugo jutro je bil še silnejši vihar s ploho do 6. ure zjutraj. Po Gorjancih, po nekod tudi po dolinah je snežilo, na zapadu se je čul oddaljeni grom. V sredo se je zjasnilo, lepo prijazno je sijalo solnee. Zvečer pa so se podili hudourni oblaki prav nizko nad mestom in okrog 9. ure je začelo snežiti. Tekom četrt ure so pihali trije glavni vetrovi. V četrtek pravo zimsko vreme, burja in sneg, megleno in mračno. Toplomer 4° — 5° C. Sneg se ni obdržal, zvečer je deževalo. Znamenja ob sklepu lista so za dogleden čas še prav neugodna.
Čudna prikazen. V noči od 15.—16. ob 115 zjutraj, ko je sijala le dobra polovica meseca, se je videl ne visoko od vrhov Gorjancev krasen, obledeli mavrici podoben žarek, poševno ležeč čez mesec, spodaj daljši kot konec med mesecem. Nebo je bilo na tistem kraju jasno. Mimogrede, kakor že nekaterikrat med potresnimi poročili, bodi tudi to pot omenjeno, da je bilo v zadnjem času večkrat nad vršacom Gorjanca opazovati tudi po dnevi temu podoben dimasti oziroma svitlobarven plinasti žarek. Ta redki nočni pojav se je opazoval s hriba pri Portejevi hosti.
Pokvarjeni stroj na Dolenjski železnici. V kratkem času je imel naš dolenjski »brzo-vlak“ že dvakrat občutno zamudo, povzročeno s tem, da je pri stroju parna cev počila. Posebno veliko zamudo je imel pretečeni praznik dopoldne vlak, ki je moral obstati v Veliki Loki, dokler ni prišel drug stroj po vlak. Vlak je prišel še le 3/4 12 v Novo mesto.
Y	bolnici usmiljenih bratov je umrl dne' 19. t. m. bivši Salezijanec AjdovSek, zadnji čas dijak VIII. gimn. razreda v Novem mestu. Pokojnik je bil svoj čas v Salezijanskem redu v Turinu. N. v m. y>.
-J- Anton Žgajnar, nad 40 let notarski uradnik v Mokronogu, je umrl v nedeljo 18. t. m. v starosti 79. let. Lahka mu zemlja!
Usmrtil se je v neki gostilni v Kočevju 20 letni urarski pomočnik Franc Pajnič iz Ribnice. Vzrok kajpada zopet ta nesrečna ljubezen!
Smrt v prepadu. 231etni gluhonemi bajtarjev sin Ivan Habjan iz Cimernega pri Krškem je v nedeljo šel na skalo „Lizka“ pri Radečah. Tu je padel 300 metrov globoko v prepad, kjer so ga drugi dan našli vsega razbitega.
rada bi jo Vam zapela, morda Vam z njo preženem mračne sence raz Vaše čelo. Smem li?"
—	»Ne, hvala!"
Prišla sva ravno do vražjih pečin in kakor je bil moj glas, tako trd, skoro surov je bil tudi odmev ob od mesečnega svita čarobno razlitih pečinah. In ona je užaljena obmolknila. Čoln plava dalje, vedno dalje sam brez pomoči vesla. Struja tam je jako močna, zlasti v bližini vražjih pečin. Vas na levo izginja, gozd, temen gozd tu levo tam desno, sredi vali globoka Krka svoje skrivnostne valove. Boj v moji duši se je podvojil, čim globokeje v mračne sence sem vodil krmilo čolna. Moj sklep je bil storjen, grozen, peklenski sklep. Ali, kaj je to? Preko Portejeve hoste šume valovi odmevov novomeške godbe. Zamislim se, da je danes sobota . . . večerni koncert na mestnem trgu. S tem so dobile moje misli drug značaj. Prisluškam. Res, čuj! Ni to sladka pesem zaljubljenih: »mila, mila lunica, kje je . . .“ Pesem in godba imata nevrjetno-čarovni vtis in vpliv na človeško srce. Morda tudi na hudodelca, morilca? Morda tudi! Čutil sem prerod in prevrat v samem sebi. čoln jo prešel v mirnejo strujo, le nevidno se je še pomikal. Odmevi mile pesmi pojenjujojo med smrekami v gozdu na desno porazgubljajo se, umirajo in .. . zamro. Skala! Poznam te iz pomembnih trenotkov svojega življenja. Prvič od takrat, ko sem ležal v smrtnem boju kot deček,
Razne novice.
Gospodarji, previdnost! -Sedaj lazijo razni agenti po deželi ponujajoč umetno klajo za živino. Pravijo sicer, da vpošljejo samo vzorce, ali kdor se jim vsede na limance, dobi mesto vzorca kar blaga za 300 kron. Dolenjci, pamet, previdnost! Imejte zaupanje do svojih lastnih trgovcev, katere dobro poznate, nikar ne podpirajte čifutov, kjer jih ni treba!
Požar v Trebnjem. Na praznik sv. Jožefa je gorelo okrog pol 6. ure zvečer v Trgu pri Trebnjem gospodarsko poslopje g. Ivanetiča. Le vztrajnosti vrle Trebanjske požarne brambe se je zahvaliti, da se je ogenj omejil. Zažgali se najbrže zopet otroci.
Toča se je dne 13. t. m. vsula nad oglejsko okolico, ter pokrila zemljo na 10 cm na debelo. Lepo se nam obeta letošnjo leto!
Železnica Brežice—Novo mesto. Avstr, železniško ministerstvo je dalo g. Štefanu pl. Danbachyju v Budimpešti enoletno dovoljenje za izvršitev tehniških preddel za normalnotirno železnico od postaje Brežice preko Kostanjevice v Novo mesto.
Že dva gada vjel je Fr. Kajžer v vinskih goricah v Mokronogu, ko je rigolal v vinogradu.
Petrolej v Dalmaciji je odkril kmet Ivan Radič v Poljanah pri Metkoviču. Studenec je petroleja bogat in ga je že kupila neka ogrska akcijska družba za 100.000 K. Slovenskih podjetnikov za kaj takega seveda najbrže ni.
Nove vojaške spremembe. Topničarji dobe v kratkem svoje nove topove vzore 1. 1905. Novi topovi bodo v marsičem še bolji, nego moderni topovi drugih držav. Avstrijsko vojaštvo dobi tudi nove čepice težke le 138 gr. Po tilniku bodo imele robec za vročinobran, notri pa tudi tako pripravo, da se bo lahko glava prezračila. Primanjkuje le še take iznajdbe za žepe, ki bi denar obdržali.
Stanje usmiljenih bratov Graške pro-vincije znaša 120 oseb. Število bolnic oziroma zavodov znaša 7. Prva bolnica je bila ustanovljena od cesarja Ferdinanda II. in njegovega brata nadvojvoda Ernesta v Gradcu leta 1615. Druga v Algersdorf pri Gradcu (za zboljšane bolnike) ustan. leta 1864. Tretja v Št. Vidu na Koroškem ustan. 1. 1877. Četrta v Kainbach pri Gradcu (za umobolne) ustan. 1. 1882. Peta v Nazaretu v Palestini ustan. 1. 1887. Šesta v Novem mestu (Kandiji) ustan. leta 1894. Sedma v Tantur v Palestini, preje last Malteškega vitežkega reda, usmiljenim bratom prodana leta 1894. Redovni general: P. Cassian Gasser v Rimu. Provincial: A. R. P. Emanuel Leitner v Gradcu.
zbolel na davici, ki mi je malo preje pomorila moji ljubi dve sestrici. V blodnjah smrtnega boja sem tudi tedaj vozil s čolničem tod okrog. Krka je bila grozno narasla, in silna struja lo-putne čoln ob te skale. V tistem trenotku se prikaže iz one le votline tisti škrat, o katerem nam je tolikrat pravil oni stari Pavle iz B . . . a. Grozno zaupijem na pomoč klicaje. In glej, tedaj prileti sam angelj doli, iztrga me škratu iz rok in odnese me daleč tja v svojo sijajno palačo. Palačo? Saj angelji nimajo palače. No, tudi oni angelj je bil le angelj rojen na zemlji, ta angelj bila si Ti, Dragomila.
Pa kaj bi o tem veliko govoril. Prestal sem srečno smrtni boj ali spomin na tiste grozne sanje ostal mi je do danes v živem spominu. Pred mesecem dni sem se ravno tukaj topil. Plaval sem tod doli, nakrat me zagrabi krč, in po meni je bilo. In zopet je bila misel na te, Dragomila, ki mi je dala v zadnjem hipu nadnaravno moč, dvignil sem se iz dna globočine in obtičal na skali.
In nocoj? Tu sediš pred menoj, slabotna ženska, zaupajoč ne samo v moč moškega, mar-* več tudi v moč poštenosti, v moč kavalirstva, izročena od Tvoje ljubeče matere v moje varstvo. Ne, ne, angelj, nikar se me ne boj 1 Proč pošasti, proč skušnjavec, in Ti, kateremu je ta angelj izročen, trd bodi, mož jeklen!
Prestano je bilo. Obrnil sem čoln, njo zapeljal zopet nazaj. Moja usta so bila nema, a
Poizkušna vožnja na karavanski železnici se je vršila dne 19. t. m. iz Gorice v Jesenice. Vožnje se je vdeležil tudi naš deželni predsednik Schwarz in tržaški namestnik knez Hohenlohe.
Preiskava na kmetijski šoli na Grmu. Kakor čujemo, se je te dni vršila končno vendar le enkrat prepotrebna preiskava glede hišnikovega stanovanja na kmetijski šoli v Grmu. Baje se je uvedla proti njemu tudi disciplinarna preiskava, ker se ga dolži, da je on pisec vseh v zadnjem času v raznih listih izšlih pritožb glede škandaloznega stanja njegovega stanovanja. Ne vemo sicer, koliko je resnice na tej govorici, za vse slučaje pa izjavljamo na tem mestu, da dotični hišnik g. Miha Podbevšek nam ni poslal doslej še nobenega tozadevnega poročila in da imamo mi našo notico v „Dolenjcu' št. 4. popolnoma iz drugega vira. Ce g. vodja naše prizanesljivosti noče uvaževati, ni izključeno, da se odpro v kratkem še mnogi viri v okolici Grma.
Deset sinov pri vojakih. Posestnik Al. Burlini v Poreču ima deset sinov, izmed katerih jih je devet že služilo vojake. Sedaj so potrdili še desetega sina.
Zemlja se znižuje. V Zille se je v več krajih znižala zemlja. Vzrok znižanja je veliko deževje in pa katastrofa v courrierskih rudo-kopih.
Sredstvo zoper raka izumil je dr. Odier, zdravnik v Brnu (Moravsko). Izumitelj po svojih Sletnih izkušnjah trdi, da njegovo sredstvo ozdravi 80 odstotkov vseh bolnikov. S preizkušnjo se peča sedaj pariška akademija.
Na morju pri Islandu se je potopil parnik „Wiirtembergu, na katerem je bilo 35 oseb.
Naša Dolenjska v prirodi.
ii.
V	prirodnem naličju nadkriljuje Dolenjska svoji posestrini Gorenjsko in Notranjsko. Prvo po svojem zanimivem Krasu in prijaznih vinskih t goricah, drugo po svoji širni, kakor miza gladki krški ravani. Pa tudi glede Krasa se vidno razlikuje od Notranjske. To je, naš Kras je z malimi izjemami ves dobro obdelan, in kjer ni še rezal plug svoje brazde vanj, zakriva ga košati gozd in temni lesovi.
Kaj pa je pravzaprav Kras? Na to vprašanje nam kaj razločno in poljudno odgovori naš dični slovenski zgodovinar gospod profesor Orožen v svoji knjigi: „Vojvodina Kranjska, IV. del. 1901.“'
„Kras je pusta, iz apnenca sestavljena, 200— 500 m visoka planota, pretrgana po nizkih,
tem več je govorilo srce. Moral sem nazaj s čolnom, daleč nazaj do svojega doma. Luna je zašla, nastal je hipni vihar, ha . . . kakor nalašč zame. Zdaj se skusiva, kdo je močneji, ti vihar prirodnih izbruhov, ali ti vihar, ki kolješ in moriš mojo dušo ..."
Toda dovelj! To so nekako oddaljene otem-nele slike, posnete iz prvega izvirnika. Izdaja njegova se je, kakor bilo že omenjeno, takrat prepovedala. Kje se danes prvi izvirnik nahaja, ali sploh še eksistuje, tega ne morem povedati. Že iz pijetete do svojega prijatelja dal bi mnogo zato, če bi se ta original morda po naključju zopet kje našel. Povest pa, katero smo tu pričeli, je novejše delo, posneto iz pisateljevega velikega romana: „Po morju življenja". V rokopisu, kolikor ga je bilo že za dva natisa namenjenega, opisuje pisatelj svojo rodbinsko življenje, potem kaj ganljivo nadaljuje, kako ga je Dragomila nekoč rešila kot šolskega otroka pred napadom svojih tovarišev, s tem, da ga je pri-peljaje se ravno mimo, vzela k sebi v svojo kočijo, kako si je ta čin človekoljubja dobro zapomnil in kako je potem svojo Dragomilo smatral tudi v poznejši dobi za nekako vzvišeno bitje, ki mu je bilo zlasti potem, ko je zašel v tujini na kriva pota, v odločilnem trenotku še vedno kot svareči rešilni angelj njegov. — Ta del povesti je zlasti poučljiv za mladino, katera le prerada hodi po sledovih tistih stopinj, kakor je hodil pred davnimi leti pisatelj sam v svoji
valovitih in malone vsporednih gričih in gorah. Tla so sestavljena iz belkastih sivih apnencev, a tudi iz skrilavcev in dolomitov kredne tvorbe, ki tvorijo spodnje vidne sklade. Nad temi leže eocenski skladi, sestavljeni iz numulitskih' apnencev različne barve in kemične sestave. V raznih geoloških dobah so se pri teh skladih vršile raznolike izpremembe, povzročivši sedanjo obliko kraških tal. Pri prvem povzdigu tal iz morja so nastale v strmejših skladih raznovrstne gube in dotlej pravilne doline so zaprli nurau-litski apnenci, od katerih so mehkejši skladi zdrknili navzdol, na vrhu pa je prišla kreda. Tako je tolmačiti, da so najvišji deli Krasa sestavljeni iz krednega apnenca, gorska rebra pa iz oceanskih skladov". Pravilno obrazovanih gora in dolin ne najdeš nikjer na Krasu. Vsled zgrbančenja kamene zemeljske skorje v prvih časih zemeljskega razvoja, so tla nejednaka, močno valovita, ponekodi čudno zavita in izvita.
Cesar ni že povzročilo prvotno dviganje zemeljske skorje, naredili in preobrazili so poznejši silni potresi. Mnogo stropov prvotnih jam se je vsled potresov razrušilo, napravile so se nove jame, votline, rupe, ponikve, prirodni predori, suhe jame, ledenice, ponikalnice in jezerske kotline. Na mnogih krajih so vsled tega nastali kadunjasti doli, na drugih zopet vzbo-čena ali valovita rebra. Vse to preminjanje tal se je vršilo polagoma in takisto polagoma se vrši še tudi danes pred našimi očmi. Počasno upadanje kraške planote je povzročilo zlasti podzemsko izpiranje. Omenjeni zgodovinar pravi: „S svojimi prirodnimi čudesi, kakoršnih ne more najbujnejša domišlija izmišljevati, pripada Kras k najznamenitejšim in najmikalnejšim pokrajinam" . . . Žal, da so te resnične besede zlasti nam Dolenjcem vse premalo znane.
Takov približno je naš dolenjski Kras, kot jugovzhodu, razrastek Južnih Apneniških Alp, takov je večinoma tudi ves ostali Kras, del obsežnega Kraškega gorstva, ki se razprostira po Kranjskem, Primorskem, Hrvaškem (med Savo in morjem) po Dalmaciji, Hercegovini in severozahodnem delu Balkana. Dočim so Notranjski Kras preiskovali razni učenjaki in ga zlasti v novejšem času zopet raziskujejo novejši strokovnjaki, je, kakor v vsakem oziru — naša mila Dolenjska tudi v tem oziru zanemarjena, nepoznana od vnanjega sveta, indolentna, brezbrižna pa tudi po svoji lastni krivdi. Kakor Krka z njeno velikansko, pa neizkoriščeno vodno silo nemarno sama sebi pripuščena vali svoje temne valove čez najlepše, najrodoviteje, za industrijo in obrt najpripravneje kraje, tako tudi slovenski rod, ki tod prebiva izven najnujneje vsakdanjosti vali svoje valove življenja brezbrižno le naprej. In sicer meščanski sloji med strujami
mladosti. V nadaljnem razvoju povesti nastopi nebroj drugih oseb, ki več ali manj odločilno sodelujejo v bistvu povesti. Povest sama je skpz -in skoz posneta iz resničnega življenja, vsebuje poleg zabavnega dela tudi del našega bajeslovja (narodne pravljice o škratu itd.), morale, pedagogike in h koncu po največ novodobnega so-cijalizma. Po vsem okraju visoko čislana grajska hči in širom sveta preganjani zaničevani berač-otrok, berač-možak, katerega se naposled tudi ona sramuje pred svetom, katerega tudi ona zatajuje pred samo saboj, vsa ta razlika dveh stanov: buržoazije (bogato meščanstvo) in proletarca (revni stan) služi pisatelju kot hvaležna snov za zaključek svojega dela. V tem zadnjem poglavju je pisatelj največ mislil na svoje zatirano revno kmetsko in delavsko ljudstvo. Tako bi nudilo vse delo za vsacega nekaj posebnega, nihče ni izvzet.
Urednik torej tem bolj obžaluje, da mora že danes računati na neprostovoljni zaključek. Povest izide, če bi ..Dolenjec" res prejenjal, najbrže zopet spojena s celoto romana „ Po morju življenja" svoječasno v posebnem natisu.
Cenjenim bralcem se zahvaljuje za dosedanje zanimanje za to povest; glavni junakinji povesti pa kliče besede pisatelja v pozdrav: „Bog s Taboj, Dragomila! Pa zdrava mi ostani!"
Izdajatelj.
V	Kandiji, 21. sušca 1906.
političnega strankarstva, lokalizma in udobnosti, kmetski stan in nižji sloji pa med strujami splošnega pomanjkanja bodisi gmotnega na narodno - gospodarskem polju, bodisi duševnega na torišču naobrazbe in ljudske prosvete. — Vsi ti valovi dragocenega življenja po svoji naravi poštenega dolenjskega naroda vale se drug dru-zega potapljajoč nasproti tamne bodočnosti one tužne dobe, ko bo dolenjski živelj — dolenjski narod kot suženj tujcev na robu gospodarskega pogina bolestno vskliknil: Imel sem krasno zemljo, bil sem svoj gospodar na njej, danes nimam od vse te krasne zemlje ne košček grude, kamor bi položil svojo trudno glavo. O Dolenjska, domovina slavnih pradedov, povej mi danes, kje je dom mojih očetov, kje dom je moj?	F. P.
Dostavek. Ako bi »Dolenjec" po Veliki noči res moral prejenjati, nadaljevali bomo te članke podrobno ža vsak posamezni kraj posebej v listu, katerega naslov svoj čas objavimo. Prosimo vse Dolenjce brez razlike političnih strank ah narodnosti, da nam vpošljejo vsak od svojega kraja opise posebnih krajevnih zanimivosti. če bo gradiva dovelj in zanimanja, ni izključeno, da izdamo vse delo tudi v posebni izdaji. — Torej, na dan! Uredništvo.
Antipodje gredo čez zeleno morje.
Resno razmišljevanje za postni čas. Antipodu s.
II.
Predpust nori je minil, nastopil je resni postni čas, kot kristjanom tudi za nas. Pustimo sicer zgorajšnji predpustni naslov kot zgodovinski spomin na predpustno nedeljo 1. 1906, ko se je resno mislilo na združenje Kandije z Novim mestom. Stvar je resna, celo preresna za pustno nedeljo.
Združenje ! Hm! . . . Res, v slogi je moč, v združitvi moč moči. Nasprotno je pa tudi res
— oprostite, da rabimo sicer drastični, pa pri nas vdomačen pregovor: »v kompaniji pes crka.“ Z dostojnejimi besedami bi se reklo: v združitvi z nejednakimi značaji in za nejednak konečni smoter se vničuje moč posameznika in postulat (posledica) take združitve je nesloga, — pogin združitve. V našem slučaju tvorijo *značaji“ in „konečni smoter" gotovo ne osebe tu in onostran Krke, marveč le gospodarski interesi tu in tam.
Živimo v dobi izumrlih idealov in zidanja gradov v zraku, računajoči materijalisti smo, ker tako zahteva od nas današnji življenlki pogoj. In kot taki vprašamo; kaj pridobimo, če se priklopimo k mestu, in kaj izgubimo, če ostanemo še tudi v bodoče tako kakor smo b’li: enega srca, ene krvi, sredi Kandije, sredi vasi?
— Samo za čast postati meščan, zato se nam ne sme in ne sme iti. »čast meščana odvaga svoboda vaščana.“ Časi robstva za kmeta so hvala Bogu že davno minili, danes stoje akcije razmerja med meščanom in kmetom ravno narobe. Danes je meščan večni tlačan, prost je kmet, svoboden vaščan. Koliko pa velja svoboda, tega danes niti ceniti ne znamo, kakor ne jetnik, predno se ne zapro ječe železna vrata za njim.
Torej ne za čast, gre se nam za gospodarske interese. Gospodje Novomeščanje I odgovorite odkrito: Da imate danes vi, kakor žal nimate, na vaši lastni zemlji dovolj prostora za zgradbo raznih stavb, (pa ne tam zadej za podi in svinjskim sejmom) za vaša polja in druge življenske potrebe; — recite pošteno odkrito besedo — ali bi vi poznali nas uboge vaščane takraj Krke, katere javno zasmehujete, da imamo samo 16 hiš in da se živimo le od vas? Odgovorite, ali bi se vi kedaj zmenili za združenje mesta s tako revno, tako neznatno vasjo? No, povejte! Morda vas je spravilo to vprašanje v malo zadrego? No veste, hočem biti lojalen in pustim namesto vas odgovoriti vašo zgodovino in našo preteklost. Vi trdite, da je taka združitev med nami že obstala. Kedaj? Hvaležni vam bomo, če nam to neovrženo dokažete. Res je, vi se lahko ponašate s svojo slavno zgodovino, mi še iščemo našega zgodovinarja, še bolj pa našo zgodovino. Na kraju, kjer se razprostira dičen vaš Florijanski trg, rasel je še v 14. stoletju ponosen gozd, sredi gozda pa je stala cerkvica »sv. Antona v gozdu". Kaj je takrat stalo
in raslo v naši Kandiji, o tem molči naša zgodovina in — mi. Že v 12. stoletju ste imeli najbrž tam, kjer stoji danes Fajdigova hiša, svoj trdni »Gradec11 (Gratcz), mi smo dobili svoj prvi gradiček še le 1. 1629 na mestu sedanje bolnišnice. Dne 7. aprila 1. 1365. ste postali vi že meščani, mi vam ne moremo niti povedati, kedaj smo postali vaščani. Gotovo je le, da takrat Novo mesto še ni bilo združeno s Kandijo. Tudi še ne začetkom 16. stoletja, kajti za združitev Kandije z mestom preko Krke bi bil neobhodno potreben če druzega ne, vsaj most, a takrat, gospodje še broda niste imeli. Ta brod vam je podaril še le sredi 16. stoletja Janez pl. Lenko-vič, posestnik poganiškega, ruperškega in me-hovskega gradu. Ta slaven mož leži pokopan kakor vam morda znano v vaši frančiškanski cerkvi. Prejšnji lesen most tedaj ni mogel imeti posebno slavne zgodovine. Mi smo odkritosrčni dovelj in povemo vsi javnosti, da do 18. stoletja še ni bilo ne „Kandijancev“ ne Kandije. Pač pa so hili naši pradedje na mestu, kjer stoji danes Kandija, ravno taki stari če ne stareji, kakor vaši, in imenovali so se »Videmčanje" vsaj kraj se je imenoval „Videm proti Šmihelu11, (Widem gen St. Michael). Potem še le ko vam je primanjkovalo njiv in polja, prišli ste »les v vas“ in odstopili smo vam naša polja, ker nam jih je preostajalo, in v zahvalo zato ste ta polja prekrstili v »Novomeško polje'1 (Neustadterfeld).
Vidite, kako dobri smo bili že napram vaših starih očetov očetom, če smatrate to že kot združenje, no, mi nimamo nič proti temu. O kakem sledu kakih posebnih dobrot takega združenja ne more biti govora. Tako in na ta način je tudi res, da se nahaja v kapiteljskem urbarju še le sredi 18. stoletja prvikrat zazna? movano ime: „Vorstadt Kandija" (predmestje Kandija). Takrat Novomeščanom res ni moglo priti na um, se združiti z vasjo, ki niti ne ve, odkod si je prisvojila svoje ime; in takrat bi bil sedaj živeči novomeški zgodovinar, ki nas je tako lepo opisal, res naštel le 16 hiš. Kajti od 1. 1708 pa do 1712 sta bila v celem »pred-mestju1* Kandije le dva »predmeščana44 rojena. Mogoče tudi, da je bilo takrat sicer več hiš, pa slaba letina za — otroke. Na vsak način pa se Novomeščanom ni splačalo zaradi teh par pred-meščanov od svojih mestnih ugodnostij „gor plačat."
Tako nekako pove starejša zgodovina o vas in nas, kaj pa vi na to porečete, smo pripravljeni slišati.
Torej kakor ne na samo čast postati iz vaščana meščan, tako se tudi z ozirom na zgodovinsko slavo nikakor ne moremo ogreti za združenje z mestom. Pač pa kakor smo že izpočetka povedali, bi nas zamogli le nam zajamčeno ugodni narodno gospodarski interesi resno zanimati, da se tudi mi konečao resno vprašamo: Zakaj pa ne bi šli v mosto, če imamo kak dobiček od tega? In pred vsem: kdo izined nas bi imel zasigurjen dobiček od take združitve? Jaz bi nasvetoval — ne da bi vsa ta vprašanja dobro premislil: — Kdor sili čez Krko, hajdi z Bogom! občina, dovoli mu: ločitev zakona. Ni cerkveno poročen ne s taboj, ne z nami sovaščani, torej tudi ni ovir proti razdružitvi. Nam drugim pa, katerim ne diši sedeti med dvema stoloma (eden v mestu drugi v Kandiji, sredi pa Krka, bežite no!) in ki dobro vemo, da vleče le mesto dobiček od nas, naj se ne vsiljuje taka združitev, ki nima ne prijateljske odkritosrčnosti, še manj pa prave, tudi za nas ugodne gospodarske podlage.
Kandijanci I Ne gre se samo za svobodo naših piščet in gnoja, kakor se nam od nasprotne strani javno podtika, gre se za našo in svobodo naših potomcev, za svobodo grude, ki nas je rodila in predvsem, gre se za naše gospodarske interese. Ne Izrael v Palestino, Palestina naj pride k Izraelu. Dotlej pa ostane Izrael v Egiptu — Kandijanci pa v Kandiji!
Potresi. Na Gor. Štajerskem dne 16. t. m. na raznih krajih močni sunki ob 139 m p. n.
V	Kandiji dne 16. t m. od 1. pa do 2. ure zj. podzemski nemirje, lahno zibanje tal brez sunkov in bobnenja, nad votlimi kraji čulo se je izpod zemlje zamolklo bobnenje, kakor v mlinu nad stopumi. — Na Dunaju dne 16. t. m. za-
znamovala je potresnica do 12.000 km. oddaljeno potresno ognjišče. Začetek nemiija 11‘30, konec 130 po noči. —- V Halu pri Inomostu dne 17. t. m. 8 sekund trajajoči sunk z močnim bobnenjem ob 150 pop. — V okolici Srebrnič (na opazovališču) nekoliko minut pozneje lahko se ponavljajoče bobnenje kakor piš oddaljenega orkana, v smeri jugovzhod. Na trdih tleh se morda ni moglo občutiti. — V Krškem in Brežicah dne 19. t. m. ob 3. uri pop.
Strašni potres na Formozi (otok v Vol. Oceanu, last Japonske). Dne 17. t. m. je bil grozovit potres na Formozi. Od zjutraj do pozno v noč se je venomer treslo. Vničil je popolnoma cvetoče kraje Datrigo, Raisbiko in Šrinko.
V	mestu Kagi je pobitih 200 domačinov in 7 Japoncev, v Datrigi je nad 500 mrtvih; v celem se šteje izguba človeških žrtev na 6163 oseb, porušenih je 2677 hiš 18.000 poškodovanih. Škode se ceni 240 milijonov kron. Na železnici je vrglo kar cele tire iz zemlje, in nekaj časa je bila vsaka zveza z ostalim svetom nemogoča. Ta potres je bil eden najmočnejših letošnjih, uutili so ga tudi na Japonskem.
20 potresov v Palerini. V noči 18. t. m. je bilo na otoku Ustika nad 20 močnih potresov; povzročili so mnoge škode.
Potres na Dunaju. Dne 19. t. m. je bil na Dunaju lahek potresni sunk. — V Tiflisu (Kavkaz, Rusko) dne 19. dva potresna sunka.
—	V Novomeški okolici dne 18. t. m. ob 340 zjutr. votlo podzemsko bobnenje.
Rojaki!
Že leta 1876. se je osnoval v Zagorju ožji odbor z namenom nabirati prispevkov, da se postavi pesniku Miroslavu Vilharju primeren nagrobni spomenik. Ah takrat so bile pri nas tako žalostne razmere, da ni dosegel dotični odbor niti tako skromnega namena.
Nastali so boljši časi. Med zavednimi No-tranjci se je rodila misel, postaviti svojemu velikemu rojaku boljši in javen spomenik na rodnih njegovih kraških tleh, da se tako izkaže čast in hvaležnost za ves narod možu, ki je vse žrtvoval za probujo in prosveto svojega naroda. Ob preporodu naše narodne zavesti je on kot pesnik, skladatelj, časnikar, pisatelj in neumorni boritelj za pravice slovenskega naroda vsestransko toliko delal, kakor malokdo med Slovenci. Narodna zavednost Notranjske je plod njegovega rodoljubnega delovanja. Njegova pesniška dela žive še danes med nami. Kdo ne pozna njegovih ljubkih narodnih poemi in pri-kupljivih napevov? Komu ni znana „Po jezeru", komu ne „Mila lunica11?
Minulo je skoraj 35 let, odkar krije hladna zemlja našega dičnega pesnika in letos bo tridesetletnica, odkar se je prvič rodila misel in se je pričelo nabirati za napravo spomenika »notranjskemu siaveu". Šele sedaj se bo ta misel uresničila, in sicer v veliko širšem pomenu. Dosedanji odbor se je resno zavzel, da postavi v metropoli Notranjske — v Postojni — na lepem in prostornem trgu pred šolo Vilharju spomenik, napravljen po načrtih našega notranjskega rojaka, arhitekta gosp. Ivana Jagra. Bronasti kip v dvojni naravni velikosti je mojstrsko dovršil akademični kipar gosp. Alojzij Repič in ravnokar se je oddalo tudi vse kle-sarsko delo monumentalnega podstavka.
Vilharjev spomenik bodi trajen znak narodne hvaležnosti vzornemu narodnemu boritelju in pesniku, zavednemu našemu narodu odsev čistega rodoljubja, naši mladini v izpod-bujo k požrtvovalnemu in plodovitemu narodnemu delovanju in tujcem, ki neprestano prihajajo v našo svetovnoznano jamo in naš trg, bodi ta spomenik viden dokaz, kako visoko spoštuje in ceni slovenski narod svoje zaslužne može.
Da se odboru omogoči pravočasno izvršiti težavno nalogo, je treba še nekoliko narodne požrtvovalnosti. Vsi stroški spomenika so prora-čunjeni okroglo na 12.000 K, a odbor razpolaga dosedaj s pičlo polovico; ostanek bo treba še nabrati. V to svrho se obračamo tudi do tebe, zavedna Dolenjska, s pozivom, da prispeva vsak po svojih močeh. Cenjeno narodno ženstvo naj blagosoli pobirati prispevkov pri raznih zabavah, izletih in sestankih, slavna narodna društva naj prirejajo veselice, koncerte, plese in zabave v prid skladu za Vilharjev spomenik, slavne občinske zastope in naše denarne zavode pa prosimo, da izvolijo pri našem rodoljubnem prizadevanju pobirati s kolikor mogoče izdatnimi denarnimi prispevki.
Vsak, tudi najmanjši dar, hvaležno sprejme podpisani odbor, ki bo izkazoval vse prejete prispevke v slovenskih časopisih.
Odbor za napravo Vilharjevega spomenika v Postojni, 4. marca 1904.
J osip Lavrenčič,	Gregor	P	i	k	e	1,
predsednik.	•	blagajnik.
Opomba uredništva: Nabiranje prostovoljnih darov posreduje tudi uredništvo „Dolenjca“.
Izdaja konsorcij „Dolenjca“
Odgovorni urednik: Franjo Pirc.
Tiska A. Slatnar v Kamniku.