in obrečn ih n i ž i n . Na obrobju spremlja ves ta n i z k i svet terc iarno g r i čev je v menjav i z ravn insk imi za tok i ob izstopu rek i z A l p , D i n a r s k e g a , Rodopskega in Ka rpa t s ko -ba i k an s kega gorskega sveta. Panonski n i ž i n s k i svet z obrobjem de l imo da l je na : 1 . P a n o n s k i r a v n i n s k i s v e t , k i n i samo n i z e k , temveč v g l a vnem tudi raven i n k i g a lahko g l ede re l ie fn ih znač i l no s t i de l imo da l je na : a ) s t r n j e n o P a n o n s k o n i ž i n o , odprto r avn ino s puh l i čn im i p lanotami i n deloma pešča ra - m i , s p rev lado s u h e g a , r avnega in p l anega sveta. O s a m e l c i so le izjeme (Fruška gora ) . Ta pokraj insk i t ip obsega V o j v o d i n o , Barnjo in v zhodno S l a v o n i j o . b ) P a n o n s k o m e d r e č j e s p rev lado a l u v i a l n i h , precej mokrotn ih ob rečn ih ravn in ob S a v i i n D r a v i (H rva t sko - s l avonska Podrav ina , H r va t s ko - s l a von ska Posav ina) . Ravn insk i svet prek injajo š tev i lna obsežna osamela hr ibovja s Požešk im hr ibovjem na č e l u . 2 . S u b p a n o n s k o a l i p e r i p a n o n s k o o b r o b j e z menjavo te rc ia rnega g r i č e va j a i n ravn in sk ih za tokov ter s posamezn imi nekaj v i š j im i , po v e č i n i neterc iarn imi o s ame l c i . Ti o samelc i pa so še i z je - me, č im v e č j ih je , tem bol j prehajamo s subpanonskega obrobja v no t ran jed ina r sko - subpanonsk i ,p red - a lp sko - subpanonsk i aH rodopsk i s redogorsk i in predgorski svet. V e č j i ravn insk i za tok i in republ i ške me- je nam dopuščajo ta na d o l g o raz tegnjen i obrobn i pas de l i t i da l je na: a ) n i z k o s l o v e n s k o P o d r a v j e s P o m u r j e m b ) M e d j i m u r j e i n H r v a t s k o Z a g o r j e z o samelc i c ) s lovensko S o t e l s k o z o samelc i d ) n i z k o P o k u p j e ok rog Ka r l o v š ke kot l i ne na Hrvatskem e ) subpanosko S e v e r n o B o s n o z osamelc i i n obsežn imi ravn insk imi za tok i (npr. D u b i č k a Pa- s a v i n a , L i jevče ob spodnjem V rba su , Sember i ja) f ) subpanosnko S e v e r o z a h o d n o S r b i j o (spodnje Podr inje, M a č v a , Pocer ina ) , z osamelc i ( Ce r , V l a š i č i td . ) g ) n i z k o P o m o r n v s k o S r b i j o (Sumadi jo) , g r i čev je z osamelc i ( A v a l a , Kosmaj) i n ob sež - n imi obrečn imi ravn insk imi za tok i (spodnja K o l u b a r a , spodnje Pomoravje). Borut BELEC R A Z V O J N E Z N A Č I L N O S T I SLOVENSKEGA SADJARSTVA I N N J E G O V E PROSTORSKE SPREMEMBE I . I Z P R E T E K L O S T I N A Š E G A S A D J A R S T V A 1 . S l o v e n s k o s a d j a r s t v o v 1 9 . s t o l e t j u Čep r a v je z n a n o , da segajo zače tk i sadjarstva na naš in tleh v rimsko dobo in da so ga v srednjem v e - ku pospeševal i samostani in g ra šč ine , prinese šele sredina oz i roma druga po lov i ca 18. stoletja zanj po - večano zan imanje ( f i z iokrat i zem). Pomembnejši napredek ugotav l jamo v prvi po l ov i c i 19. s to let ja, ko prevzamejo skrb za razvoj sadjarstva kmetijske družbe. Začetek modernega sadjarstva pa prinese šele druga po lov ica 19. stoletja, ko preusmerijo gojenje sadja s t. i. pomološke proizvodje na tržno, opu - stijo množ ico dotedanjih sort in se omejijo na tiste, ki jim ekološk i pogoji najbolje ustrezajo. N a s t a - jajo sadni izbori in kmetijske šo le, kar močno pripomore k izboljšanju stanja v sadjarstvu. Hkrati v e d - no bolj prehajajo z gojenja košč ičastega sadja, češpelj in č s šenj , na gojenje pečkatega sadja, jabolk in hrušk (8). Površine sadovnjakov so se morale v drugi po lov i c i 19. stoletja močno povečat i , saj je iz f ranc i scejske- ga katastra (1825) razv iden le majhen pomen te kmetijske panoge. Z ve l i ko k r i zo v inogradništva na pre- hodu v naše stoletje so namreč spremenil i števi lne po f i lokser i uničene v inograde v sadovnjake. To v e - lja še posebej za tiste v inogradni ške pokrajine v S l o ven i j i , kjer eko lošk i pogoji za uspevanje v inske tr- te na ameriški podlagi niso b i l i najugodnejš i , tako predvsem v predalpskih in submediteransko-dinarsk ih pokraj inah. 2 . Z n a č i l n o s t i n a š e g a s a d j a r s t v a m e d o b e m a v o j n a m a V tem obdobju je pomen sadjarstva močno porasel. K temu je pr ipomoglo predvsem intenzivnejše pr ide- lovanje sadja. Sadno drevje so pr ičel i negovat i in ga varovat i pred za jeda l c i . Razš ir i lo se je precep- Ijanje odraslega drevja, zasad i l i so mnoge nove sadovnjake, uredil i drevesnice ter do loč i l i sadni izbor (8). Leta 1928 so obsegal i sadovnjak i v Dravsk i banov in i 22. 4 3 8 ha al i 8 , 9 % vseh površin v d r ž a v i , pokr iva l i pa so 2 , 8 5 % kmetijske površine (9). Na jbo l j sadjarska sreza sta b i la Mar ibo r levi breg in C e - lje z več kot tretjino sadjarskih površin v S l oven i j i . Leta 1931 (10) je b i la sestava sadnega drevja (vsa drevesa) naslednja: Vrsta V 000 dreves % jablan 3 4 7 9 , 9 5 4 , 7 hrušk 8 0 8 , 5 12 ,7 s l iv 1 4 7 4 , 0 2 3 , 2 češenj 2 1 4 , 0 3 , 4 višenj 17,4 0 , 3 breskev 7 5 , 8 1 ,2 marel ic 19,2 0 , 3 orehov 2 6 8 , 9 4 , 2 S k u p a j 6 3 5 7 , 7 100 ,0 N e k o l i k o pred drugo svetovno vojno je doseglo s lovensko sadjarstvo svoj v i š ek , saj so prinesla vojna leta in kapar že prve pričetke nazadovanja . Površina sadovnjakov je samo v obdobju 1934 -1938 pora - sla od 21 657 ha na 22 271 ha (11). M o č n o se je spremenilo tudi razmerje med posameznimi vrstami. Od leta 1929 je poraslo števi lo jablan in o rehov , zmanjšalo pa se je števi lo hrušk in s l i v . Na ozemlju, ki je po prvi svetovni vojni pr ipadlo I ta l i j i , so nekatere sadjarske panoge hitro napredo- va le . Na Go r i š kem, kjer je sadjarstvo v času vojne še posebno trpelo, so do leta 1932 v Brdih na no- vo zasadi l i oko l i 20 000 breskev, ki so deloma nadomesti le mare l ice. Razšir i le so se tudi češpl je, po - sebno v oko l i šu Podgrada in Il irske Bistr ice. Povsod na Primorskem so se usmerjali na prodajo namizne - ga sadja (8). Trgovina s sadjem je nazadova la po prvi svetovni vo jn i , ko so nove pol i t ične in car inske meje od reza - le tradic ionalna tržišča v avstr ijskih deže lah . I z voz je upadel , kar je še posebno pr izadelo s eve rovz - hodno S loven i jo , Položaj se je izboljšal šele v tridesetih letih. Odpr l o se je tržišče v N e m č i j i , na Češkos lovaškem in v več j ih jugos lovansk ih mestih (12). Ob dobrih letinah so i z vo z i l i iz S loven i je 2500 do 3000 vagonov sadja, skoraj i zk l jučno jabo lk . Sadje z Brd in iz V i pav ske dol ine je pr ihajalo po pr- vi svetovni vojni na trg skoraj i zk l jučno v G o r i c o in K rmin . . Podobno je pr ihajalo na tržiški trg sad - je s Koprskega, posebno f ige in češnje, deloma tudi breskve in namizno grozdje (8). 6 I I . P O V O J N A R A Z V O J N A D I N A M I K A , R A Z Š I R J E N O S T I N S E S T A V A S A D J A R S T V A 1 . O b d o b j e 1 9 4 5 - 1 9 7 3 Če upoštevamo današnj i obseg S l o v e n i j e , je znaša la površ ina sadovnjakov v letu 1939 krog 24 000 ha. Stat i st ika iz leta 1948 j ih i z kazu je le 18 9 7 0 ha. Prav go tovo so v tem obdobju sadni škod l j i vc i in b o l e z n i , f-osebno še amer išk i k apa r , že močno poškodova l i na sade , zmanjšanje pa je pripisati tudi o s - tarelosti v i s okodebe ln ih kmečk i h nasadov . Kasneje se je površ ina sadovn jakov poča s i , vendar stalno po - v e č e v a l a , kar je vsekakor pos led ica o b n o v e , posebno uvajanja sodobn ih p lan tažn ih nasadov na d ružbe - n ih gospodars tv ih . Že leta 1954 se je površ ina sadovn jakov v z p e l a na 22 5 6 0 ha in leta 1963 na 31 224 ha (13, 14). Sestava sadnega drevja je b i l a v letu 1963 (vsa drevesa) nas lednja: Vrsta V 000 dreves v % jab lane 4 2 9 2 , 9 5 2 , 3 hruške 1 1 7 9 , 6 14 ,4 kut ine 1 0 , 8 0 , 1 češplje - s l i ve 1 2 0 9 , 0 14 , 7 češnje 4 2 8 , 3 5 , 2 v i šnje 7 5 , 4 0 , 9 mare l i ce 5 4 , 6 0 , 7 breskve 5 3 1 , 0 6 , 5 orehi 2 6 4 , 5 3 , 2 mandel jn i 12 , 9 0 , 2 smokve 5 7 , 1 0 , 7 o l j ke 5 8 , 0 M S k u p a j 8 2 0 4 , 1 1 0 0 , 0 Š tev i l o sadn ih dreves je v pr imerjavi z letom 1931 poraslo od o , 4 mi l i j . na 8 , 2 mi l i j . v letu 1963, pri čemer je treba upoštevati razš i r i tev s l ovenskega ozemlja po letu 1945. De jan sko se je poveča lo predvsem štev i lo j ab lan , hrušk in b reskev , zmanjša lo pa š tev i lo s l i v . V sestavi sadja je nastopi la v e č - ja r a z l i ka le pri s l i v an , breskvah in češnjah. V obdobju 1 9 6 3 - 1 9 7 3 so se površ ine sadovnjakov še nada l je v e č a l e . Porasle so na 40 441 ha al i 2% povr š ine , tj. za 9 217 ha a l i 2 9 , 5 % (15). Razš i r i tev s icer n i to l ik šna kot v obdobju 1 9 5 4 - 1 9 6 3 , ko je znaša la 8 664 ha a l i 3 8 , 4 % , vendar j i je po obsegu b l i z u . Povezujemo jo lahko pretežno z nada - ljnjo obnovo v družbenem sektorju. Od vseh sadjarsk ih površ in je namreč odpad lo leta 1973 na nasa - de d ružbenega sektorja 5 167 ha a l i 1 2 , 7 % . Ke r so več ide l i n tenz i vno go jen i in tržno usmerjeni, je z nj imi s lovensko sadjarstvo z a b e l e ž i l o v e l i k uspeh, še posebej, ker v e l i k a v e č i n a kmečk i h sadovn ja - kov ne za s l u ž i tega imena. To so v resnic i zanemar jen i , sortno mešan i , ostarel i in bo ln i v i sokodebe l - ni nasadi z obča sn im, malo kva l i te tn im p r ide l kom, ki ne najde poti v prodajo. 2 . S a d j a r s t v o d a n e s A ) R a z š i r j e n o s t s a d j a r s t v a M e d 60 obč inami (15) j ih je v S l o ven i j i 11 z nad 1 000 ha s adovn jakov . Na prvem mestu je obč ina M a r i b o r s 7 828 ha a l i 1 0 , 6 % povr š ine , to je kar z 1 9 , 3 % vseh s lovensk ih s adovn j a kov , čeprav z a v z e - ma le 3 , 6 % površja S l o ven i j e . D ruga je Lenart z 2 285 ha in najv i š im re lat i vn im de ležem sadovnja - kov v S l o ven i j i ( 1 1 , 2 % ) . Čep r a v med najmanjšimi o b č i n a m i , saj z a v zema le 1% površja S l o ven i j e , i - ma kar 5 , 6 % vseh sadjarsk ih površ in. Na tretjem mestu je obč i na Mu r s ka Sobota z 2 219 ha a l i 5 , 5 % , vendar znaša re lat ivn i de l e ž sadovn jakov tam samo 3 , 2 % . M e d obč inami z nad 1 000 na sadovnjakov so še Go rn j a Radgona , Ljutomer, O r m o ž , Ptuj, S l o ven ska B i s t r ica, Šmarje, Ž a l e c in Kranj . K o n c e n - t r a c i j a s a d j a r s k i h p o v r š i n v seve rovzhodn i S l o ven i j i j e torej i z redno močna. Z a sk lenjeno po - 7 dročje na jveč jega de leža sadovnjakov (nad 1 6 % površ ine) lanko imamo s lovenjegor i ško za ledje M a r i b o - ra v smeri proti S v e č i n i in Šent i l ju . Spo rad i čno zas led imo to vrednost še v Podpohorskih in Ljutomer- sko -o rmošk ih go r i c ah . Na fo i z raz i to koncent rac i jo se navezu je sk lenjen i pas Z a h o d n i h S l o ven sk i h g o - ric med Go rn j o Radgono, Lenartom in Ptujem, kjer dosega de lež sadovn jakov od 7 do 1 6 % . Podobno zavzemajo v idno mesto Ljutomersko-ormoške g o r i c e , Z a h o d n o G o r i š k o , Spodnje H a l o z e , D rav in j ske g o - r i ce , Zgorn je So te l s ko , območje Ve len j s ke kot l ine in na Primorskem G o r i š k a in Savr inska brda. K a t e - gor i ja od 2 , 5 do 7% s adovn j aka , k i je še močno nad republ i šk im poprečjem, je z n a č i l n a posebno za O s r - dn je G o r i š k o , Ce l j s k o ko t l i no , B i ze l j s ko , Krške g o r i c e , del Posavskega hr ibovja ter za L jub l jan - sko ko t l i no . Na Primorskem sodi v to skup ino V i p a v s k a do i i n a . O s t a l a področja so v g l a vnem pod s l o - vensk im poprečjem, čeprav se loka lno ponekod še pojav l ja jo manjša zgost i tvena jedra, npr. v B r k i - n i h , v D rav sk i d o l i n i , Beli k ra j in i ipd. Ugo to v i l i smo že , da je tež išče s l ovenskega sadjarstva v subpanonskem svetu. Po površ in i sadovnjakov je na prvem mestu makroreg i ja subpanonskega Pomurja, Podravja in Posavja, kjer z avzemajo s adovn j a - k i 4 , 7 % površ ine in 5 3 % vseh sadjarsk ih površ in v S l o ven i j i . V predalpsk i in primorski makroreg i j i je de lež sadovnjakov n i zek in procentua lno enak ( 1 , 8 % ) , vendar v pravi primorski mezoreg i j i še doseže 2 , 7 % površ ine. Subpano snko -d i na r s ka in d inarska makroreg i ja je z 0 , 8 3 % sadjrask ih porvšin na pred- zadnjem in a lpska makroreg i ja z 0 , 7 % na zadnjem mestu. N a j v i š j i re la t i vn i de l ež sadovn jakov v S l o ven i j i i z kazu je jo S v e č i n s k ' -or ice ( 2 5 , 4 % ) ; v Z a h o d n i h S l o - ven sk i h g o r i c ah znaša n j ihov de lež 1 7 , 4 % , v V z h o d n i h Ljutomersko ormošk ih 1 1 , 2 % , v S l o ven sk i h g o - r i cah kot ce lo t i pa 1 0 , 4 % in zavzemajo 2 6 % vseh sadjarsk ih površ ih v S l o v e n i j i . S l ovenske go r i ce so torej naša naj i z raz i te j ša sadjarska pok ra j i na . V idnej še mesto zavzemajo v subpanonskem področju še Podpohorkse go r i ce z 9% sadjarske povr š ine, v predalpskem Ve l en j s ka kot l i na ( 7 , 2 ) , v primorskem pa Go r i š k a Brda ( 4 , 5 % ) in Spodnj i Sav r in i ( 4 , 7 % ) . Tudi d r u ž b e n e p o v r š i n e so osredotočene v subpanonskem svetu. N a j v e č d ružben ih sadovn jakov je v obč i n i Ma r i bo r (1 174 ha a l i 1 5 % sadjarske površ ine) , k i predstavljajo 2 2 , 7 % vseh d ružben ih sadjar - sk ih površ in v S l o v e n i j i ; v i sok de l e ž pa zavzemajo še v obč i nah G o r n j a Radgona (343 ha a l i 2 9 , 1 % sadjarsk ih površ in) , Lenart (292 ha a l i 1 2 , 7 % ) , Ljutomer (224 ha a l i 1 9 , 1 % ) , K r ško (249 ha a l i 3 3 , 6 % ) in N o v a G o r i c a (283 ha a l i 3 1 , 6 % ) . Skupaj je v teh osmih obč i nah 3 2 30 ha a l i 6 2 , 5 % vseh d ru žbe - nin .sadovnjakov v S l o ven i j i (glej karto). Na p lantažah d ružbenega sektorja goje predvsem breskve, v znatn i meri tudi hruške, jablane in v i šnje. V družbeni lasti je kar 3 6 % vseh breskov ih in 3 0 , 3 % hruškov ih dreves , 2 0 % jablan ter 2 6 , 8 % v i šenj . B S e s t a v a s a d j a G l e d e na dejs tvo, da je pretežen del S l o ven i j e primeren za gojenje j a b o l k , n i č udno , da z a v z e m a - jo jab lane 4 , 3 mi l i j . a l i 5 2 , 5 % vseh sadn ih dreves in da je jab lana najpogostejše sadno d revo . Na 1 ha skupne površ ine odpadeta več kot dve d reve s i , S l o ven i j a pa ima 1 9 , 6 % vseh rodnih jablan v d r ž a - v i , čeprav odpade nanjo le 7 , 8 % sadjarsk ih površ in (16). D e l e ž jablan je najv iš j i v o b č i n a h Šentjur, Ž a l e c , K o n j i c e , Ljutomer, Go rn j a Radgona , Ve l en je i n C e l j e , kjer znaša od 70 do 8 0 % . Le nekaj manjši je v obč i nah Hrastn ik , L i t i ja , M a r i b o r in O r m o ž . N i z e k de lež jablan je seveda znač i l en za Pr imorje, vendar je l e - teh re lat i vno malo tudi v nekater ih manj g r i čevna t i h subpanonsk ih o b č i n a h . Ta - ko z av zema jo jab lane med sadnimi vrstami v o b č i n a h B rež i ce , Kr ško in Lendava le eno tretj ino. H r u š k e so zastopane v s lovenskem poprečju s 1 6 , 2 % , najv iš j i pa je n j ihov de lež v obč i nah Krško ( 3 3 , 2 % ) , N o v a G o r i c a ( 2 7 , 7 % ) in Koper ( 2 5 , 7 % ) . Tudi v jugos lovanskem mer i lu je de lež hrušk v i s o k , saj znaša 1 3 , 6 % vseh rodnih hruškov ih dreves v d r ž a v i . C e š p l j e i n s l i v e so med sadnimi vrstami zastopane s 1 4 % (1 ,1 mi l i j . dreves ) , najpogostejše pa so v obč i nah I l i rska Bistr ica ( 3 6 , 4 % ) , M e t l i k a ( 3 4 , 8 % ) , Č rnomel j ( 3 3 , 3 % ) , Trebnje ( 34 , 4/ ) , B rež ice ( 2 7 % ) in Lendava ( 3 4 , 3 % ) . Z e l o n i zek je n j ihov de lež v oba l n i h obč i nah a tudi v predalpsk i in a l p - ski S l o v e n i j i . V S l o ven i j i odpade na č e š n j e 4 , 3 % vseh sadn ih dreves (352 000 ) ; na prvem mestu je obč ina A j d o v - 8 sčina ( 1 8 , 4 % ) , ze lo visok pa je tudi nj ihov de lež v sadnem izboru obč in N o v a G o r i c a in Koper . V i - š n j e zavzemajo med sadnimi vrstami komaj 0 , 5 % (40 000 dreves), najvišj i de lež pa dosežejo v o b č i - nah Lendava ( 5 % ) , Mur ska Sobota ( 2 , 3 % ) , Sežana in Koper ( 2 % ) ter Ptuj ( 1 , 5 % ) . B r e s k v e zavzemajo med sadnimi vrstami s 7 , 3 % četrto mesto (594 000 dreves), v zveznem meri lu pa 1 0 , 4 % rodnih breskovih dreves. Najpogostejše so v sadnem izboru na Primorskem. V obč in i I zo la z a v - zemajo ce lo 6 6 , 7 % vseh dreves, v obč in i Piran 4 9 , 3 % , Koper 2 8 , 9 % i n N o v a G o r i c a 3 6 , 1 % . Tudi v obč in i A jdovšč ina zavzemajo še vedno 1 4 , 9 % vseh dreves. V notranji S loven i j i je ta vrsta sadja na j - bolj zastopana v obč in i Brež ice in Krško z nekaj nad 1 2 % vseh dreves. Na m a r e l i c e odpade v S l oven i j i komaj 0 , 5 8 % vseh sadnih dreves (47 000) . Pomembnejše obč ine z njimi so A jdov šč i na ( 4 , 8 % ) , Brežice ( 2 % ) in Lendava ( 2 , 1 % ) , v nekater ih drug ih pa se g ib l je ta d e - lež od 1 do 2 % . O r e h i zavzemajo 3% vseh sadnih dreves (246 000) in so najbolj zastopani v sadnem izboru obč in To l - min ( 1 5 % ) , A jdov š č i na , Idrija in Moz i r j e (8 do 1 0 % ) . Na s m o k v e odpade 0 , 3 6 % (29 000 ) , a na o l j k e 0 , 7 7 % (63 000) vseh dreves, omejene pa so i z - k l jučno na toplejše primorske pokraj ine. V obč in i Piran zavzemajo o l jke 2 3 , 8 % vseh dreves, v o b č i - nah Izo la in Koper oko l i 1 5 % . Smokev je v obč in i A jdov šč ina 7 , 2 % , v obč in i Koper pa 5 , 1 % vseh dreves. Iz dosedanjega pregleda sestave sadnega drevja je b i lo razv idno precejšnje odstopanje od republ išk ih poprečkov za posamezne sadne vrste pa tudi raz l i čna prostorska razširjenost sadjarskih površ in. Temu primerno so se i zob l i kova l a s a d j a r s k a p o d r o č j a z večj im a l i manjšim poudarkom na gojenju do - ločene sadne vrste, čeprav bi v S loven i j i nasploh težko govor i l i o iz raz i t i s pec i a l i z ac i j i . S lov i to šta- jersko pr ide lova lno področje jabolk prihaja do ve l jave v podatku, da zajema samo obč ina Mar ibo r 1 3 , 8 % vseh s lovensk ih nasadov jab lan. Skupaj z obč inami Lenart, O r m o ž , Ptuj in Sevn i ca vk l jučuje tretjino vseh jablan v S l o ven i j i . Hruškovi nasadi so skoncentr irani v obč in i N o v a G o r i c a . ( 1 4 , 3 % ) in Krško ( 7 , 6 % ) , medtem ko so nasadi češpelj in s l iv enakomerneje razporejeni. Na prvem mestu je tudi pri tej sadni skupin i obč ina Mar ibo r ( 7 , 7 % ) , vendar s ledijo takoj obč ine Ptuj ( 6 , 1 % ) , O r m o ž , S e v n i - c a , N o v o mesto, Sežana in N o v a G o r i c a s 4 do 5% vseh češpl jev ih in s l i vov ih dreves v S l oven i j i . I z raz i ta je koncentrac i ja češenj v V i pav s k i do l in i in Go r i š k i h Brd ih, saj je v obč in i N o v a G o r i c a kar 1 8 , 8 % vseh češnjev ih nasadov. V njej in obč inah A jdov š č i na , Koper , L jub l j ana -Mos te -Po l j e , Ma r i bo r , Mur ska Sobota in Ptuj je skoncentr i rana b l i zu po lov i ca vseh češnjevih nasadov. V i šn ja je drevo vzhodne S loven i je . V obč inah Lendava, Mur ska Sobota, Ptuj je skoraj po lov i ca vseh nasadov , zunaj tega področja sta pomembnejši le obč in i Koper in Se žana . Izraz i to koncentrac i jo ugotavl jamo pri breskvah. Samo v obč in i N o v a G o r i c a je 4 1 , 4 % vseh dreves v S l o ven i j i , če prištejemo še oba lne obč i ne , pa sta tu skoncentr irani dve tretjini breskovih dreves. V notranjosti S loven i je se s pomembnejšim de ležem pojavi jo le obč ine Krško ( 5 , 6 % ) , Mar ibo r ( 4 , 5 % ) in Ptuj ( 3 , 7 % ) . Tudi marel ic je največ v obč in i N o v a G o r i c a ( 2 0 , 3 % ) , močno pa sta zastopani še o b č i - ni A jdovšč ina ( 9 , 4 % ) in Mar ibo r ( 1 0 , 9 % ) ter neko l i ko manj, s 4 do 6 % , obč ine Koper , B rež i ce , Ptuj, Mur ska Sobota in Lendava. Izrazitejše področje za gojenje orehov sta obč in i Tolmin s 8 , 6 % in N o v a G o r i c a s 7 , 4 % vseh o reho - v ih dreves v S l oven i j i . Osredotočenost južnih sadnih vrst v Primorju je b i la že poudarjena. S laba po lov i ca oljk odpade na o b - č ino Kope r , dve petini na obč ino Piran in ena osmina na obč ino I zo l a . Smokve se razen v obč in i K o - per, kjer j ih je tretjina, močno pojavljajo tudi v notranjem primorskem pasu. V obč inah N o v a G o r i - c a , A jdovšč ina in Sežana je skupaj 5 7 , 9 % vseh dreves, preostanek pa odpade na piransko in izolsko obč ino . Omen i t i je še gojenje črnega r ibeza , posebno na Kozjanskem. 9 C ) P l a n t a ž n i n a s a d i V našem sadjarstvu se je ta sodobna ob l i k a zasajanja sadnega drevja pr iče la uve l jav l ja t i šele po letu 1950. Na p lantažah oprav i jo razen ob i ranja in ob rezovan ja vsa de la s stroji. Uva jamo jih v eko lo ško najugodnejš ih legah, zasajamo pa le pre izkušene sorte, ki dajejo v i sok in hkrati najkva l i tetnejš i p r ide - l ek , zato je nj ihova tržna v l o g a to l i ko pomembnejša (17). P lantažn i sadovn jak i se močno loč i jo od kmečk ih travnišk ih sadovnjakov in b i stveno vp l i v a j o na preobrazbo pokra j ine. Izjema so v nekem sm i - slu le t rad ic iona lne terase v Primorju. Od 40 441 ha sadovnjakov v S l o ven i j i odpade na p lantaže 4 305 ha a l i 1 0 , 6 % (15). N a j v e č je p l a n - taž jab lan, skoraj 3 0 0 0 ha a l i 7 , 2 % vseh s adovn jakov . Na drugem mestu so p lantažn i nasadi breskev (768 ha) , na tretjem pa nasadi hrušk (518 ha). P lantaže drug ih sadn ih vrst so malo pomembne. N a j v e č p lantaž ima obč i na Ma r i bo r : 9 4 0 ha a l i 1 2 % sadjarsk ih površ in . Od tega je 7 7 6 j ab l anov ih in 122 ha hruškov ih na sadov , preostanek pa odpade na p lantaže breskev. Na drugem mestu je obč i n a N o - va G o r i c a s 5 1 8 ha , od česar odpade skoraj 4 0 0 ha na p lantaže breskev in okrog 100 ha na p lantaže hrušk. Pri tem je poudar i t i , da z a v zema jo p lantaže ce lo 5 8 % vseh s adovn j a kov , kar je najv iš j i d e l e ž v S l o ven i j i . Z e l o močno je zastopana obč ina Lenart, kjer je 351 ha p lantaž ( 1 5 , 3 % s adovn j akov ) , od tega 301 j ab l anov i h . Pomembnejši re lat ivn i de l ež zavzemajo p lantaže še v obč i nah Krško ( 3 2 , 1 % ) , S l o ven ske K o n j i c e , S e v n i c a , K o p e r , Šentjur ( z o ko l i četrt ino površ ine) in O r m o ž ( 1 7 , 4 % ) . Čep rav z a v zema jo p lantaže v S l o ven i j i le eno deset ino sadjarsk ih povr š in , je na nj ih zasajen ih 2 2 , 5 % vseh dreves. J ab l ane na p lantažah zavzemajo 2 3 , 3 % , hruške 3 2 , 6 % i n breskve ce lo 6 4 % ustreznega štev i la dreves. Pri jab lanah in hruškah se je p lantažna pr ide lava torej močno u v e l j a v i l a , pri breskvah pa sploh prev laduje. Z n a č i l n a je tudi za ku l turo v i šenj . Odstopanja od poprečka so po posamezn ih obč i nah seveda v e l i k a . V obč i n i S l ovenske Kon j i c e je z a s a - jenih na p lan tažah 8 5 % vseh j ab lan , z e l o v i sok de l e ž pa k a že j o še obč i ne O r m o ž ( 5 6 % ) , Ma r i bo r ( 5 0 % ) , K r ško ( 4 9 % ) in Zago r je ( 4 5 % ) . Pri nasad ih hrušk je ta de l e ž še mnogo v e č j i , npr. v obč i n i Krško 8 8 , 9 % , Lenart 7 3 % , N o v a G o r i c a 7 5 % , I zo la 7 0 , 6 % i n Koper 6 3 , 7 % . P lantaže b reskev , k i k a - žejo v poprečku najugodnejše razmerje, zajamejo v o b č i n a h Koper in K r ško ce l o b l i z u 9 0 % vseh d re - ves . 8 5 % p lantaž je v rokah d ružbenega sektorja. M e d kmečk im i p lantažami so najpomembnejš i nasadi b re - skev (320 ha a l i 4 1 , 7 % ) in jablan (252 ha a l i 8 , 6 % ) . S sanac i jo kmečkega sadjarstva se bo nj ihov po - men prav go tovo poveča l . I I I . P R O S T O R S K A P R E O B R A Z B A Z V I D I K A S P R E M I N J A N J A S A D J A R S K I H P O V R Š I N V O B D O B J I H 1 896 - 1955 I N 1 955 - 1972 1 . O b d o b j e 1 8 9 6 - 1 9 5 5 Stat i s t ika iz leta 1896 (1 -5 ) i z kazu je v mejah današnje SR S l o v e n i j e , vendar brez Prekmurja, 21 830 ha sadovn jakov a l i 1 , 1 3 % površ ine. Do leta 1955 (6) se je n j i hova površ ina poveča l a na 27 9 7 9 ha a l i 1 , 3 8 % površ ine, tj. za 2 8 , 1 % . V pr imerjavi z današnjo razpored i tv i jo sadjarsk ih pvršin opa žamo , da je b i l a koncent rac i ja le - teh v subpanonskem Pomurju, Podravju in Posavju neko l i k o manj i z raz i t a . V znača ju in d i namik i spreminjanja sadjarsk ih površ in se k a že j o med posameznimi regijami precejšnje r a z l i ke . V makroregi j i subpanonskega Pomurja, Podravja in Posavja so se površ ine v obdobju 1896 - 1955 poveča le za b l i z u dve tretj in i , v predalpsk i makroreg i j i za 3 0 , 7 % , medtem ko kažeta s ubpano snko - sub - d inarska oz i roma d inarska in a lpska makroreg i ja precej manjši rast (za 1 7 , 2 % oz i roma 1 3 % ) . Izjema je primorska makro reg i ja , kjer so sadjarske površ ine močno n a z a d o v a l e , in to od 3 721 ha na 1 5 8 7 h a a - l i za 5 7 , 3 % . To nazadovan je povezuje jo z un ičenjem o l j čn ih na sadov , k i j ih je p r i zade la huda z ima leta 1929, in z urejanjem teras za pr idob ivanje zgodnj ih vrtnin (18). V Šav r i n sk ih brd ih so se povr š i - ne sadovn jakov zmanjša le ce l o za 7 2 , 1 % , ze l o močno tudi na Hrpe l j sko -podgor skem Krasu . Ponekod so v tem obdobju sadjarske površ ine naras le za v e č kot 1 0 0 % , npr. v Ha l o zah za 1 78 , 3 %, 10 v nj ihovem vinorodnem delu pa ce lo za 2 1 5 % . Pozornost vzbuja tudi dejstvo, da so se sadovnjak i moč no razšir i l i na ve l i k i h ravninah in v ko t l i nah , tako na D rav sk i ravn in i (za 1 2 2 , 6 % ) in Ljubljanskem bar- ju (za 1 0 4 , 2 % ) ter v višjem predalpskem svetu, npr. na Pohorju (za 5 0 % ) . 2 . O b d o b j e 1955 -1972 Poudariti moramo, da se to obdobje v razvoju s lovenskega sadjarstva v mnogočem raz l ikuje od predhod nega. M e d bistvene raz l ike sodi vsekakor večja d inamika v naraščanju sadjarskih površin in drugačna reg ionalna razporejenost. Površina sadovnjakov se je v borih 17 letih poveča la za nad 15 000 ha al i 5 6 , 1 % , tako da je indeks rasti porasel od 100 v letu 1896 na 128 v letu 1955 in 200 v letu 1972. Površina sadovnjakov se je v obdobju 1955 -1972 poveča la za več kot 15 000 ha, nj ihov relat ivni d e - lež pa je porastel od 1 , 3 8 % na 2 , 1 6 % skupne površine (7). M e d makroregijami je imela največj i relat ivni prirastek sadjarskih površin primorska makroregija (za 1 3 3 , 5 % ) , s ledi le so predalpska s 6 7 , 1 % , subpanonska s 5 0 , 4 % , alpska s 4 0 % in subpanonsko-subdinar- ska oz i roma dinarska s 2 7 , 7 % . V Go r i š k i h Brdih so se površine s sadnim drevjem poveča le ce lo za 7 - k r a t , na V ipav skem za 3 , 5 - k r a t , v B ize l j sko-s remičk ih go r i cah za 2 , 3 - k r a t , po drugi strani pa be - ležijo nekatere znane sadjarske pokrajine le manjšo rast, npr. S lovenske gor ice za 3 7 , 6 % in Ha loze za 5 1 , 7 % . V ravn inah in kot l inah se je rast sadjarskih površin zaustav i la a l i vsaj precej zmanjša la , npr. na Dravskem pol ju, kar pripisujejo slabšim ekološk im razmeram (19). Ponekod ugotavljamo ce lo nazadovan je , npr. na Ptujskem polju. Osnovna znači lnost tega obdobja je vsekakor izredno močna relat ivna rast sadjarskih površin v pr imor- skem svetu, kjer so le-te v starejšem obdobju nazadova le , in močna rast v predalpskem in deloma še v subpanonskem svetu. Predela š ibke rasti sta nasploh a lpsk i in dinarski svet, a tudi nekatere manjše pokrajine drugod, npr. Srednje S lovenske go r i ce , Kras in Savr inska brda. K porastu površin v tem o b - dobju je bistveno pripomogla plantažna obnova v družbenem sektorju, vp l i va l pa je tudi, podobno kot v starejšem obdobju, umik v inogradniš tva. Nadomeščanje v inogradov s sadovnjak i je namreč pomeni lo posrečen izhod iz v inogradn i ške kr ize (20). 3 . S k u p n i u č i n k i s p r e m i n j a n j a s a d j a r s k i h p o v r š i n v z a d n j i h s e d e m d e s e t i h l e - t i h V celotnem obdobju be lež i s lovensko sadjarstvo močan v zpon , še posebno v subpanonski makroregij i z indeksom rasti 249 . V mezoregij i zahodnega subpanonskega Podravja se je indeks dv ign i l ce lo na 309. S lovenske gor ice kot naj izrazitejše sadjarsko področje kažejo indeks 196, Podpohorske gor ice 3 1 4 , D r a - v injske gor ice 360 , a Ha loze kar 422 . Predalpska makroregija je z indeksom 218 na drugem mestu. Po- sebno so se razšir i l i sadovnjak i v mezoregij i robnega predalpskega Posavja (indeks 368). V alpski in dinarski makroregij i je b i la rast sadjarskih površin srkomna (indeks 158 oz i roma 149), v primorski pa se zaradi močnega nazadovanja v starejšem obdobju indeks ni povzpel nad 100. M e d pokraj inami so seve da raz l i ke . V Go r i š k i h Brdih so se npr. sadovnjak i v celotnem obdobju poveča l i za 7 , 4 - k r a t , na V i - pavskem za 5 - k r a t , na K ia su za 1 , 8 - k r a t , medtem ko so v Savr insk ih brdih nazadova l i . S lovenske pokrajine bi g lede na d inamiko spreminjanja sadjarskih površin v obdobju 1896 -1972 lahko razporedi l i v štiri skupine: z indeksom pod 100, od 100 do 200 , od 200 do 300 in nad 300. Zadnj i dve skupin i sta nad republ išk im popreč|em. Pokrajine z re lat ivno močno rastjo sadjarskih površin so osre dotočene v treh pasov ih. P,-vi zajema južno in vzhodno pohorsko obrobje od Velenjske kot l ine do Pe- krskih gor ic ter se nadaljuje v Drav in j sk ih go r i cah , Ha lozah in Rogaškem podolju. N e k o l i k o zunaj nje ga se uvrščajo v isto skupino Zahodne Ljutomersko-ormoške gor i ce . Drugi pas se razteza od M o z i r s k e - ga prek Posavskega hr ibovja do B ize l j sko-s remičk ih go r i c , t.etji pa zajema Gor i š ka Brda in V i pav s ko . M o č n a rast sadjarskih površin označuje še vrsto pokraj in, med njimi V zhodne Ljutomersko-ormoške gor i - ce , Sveč inske gor ice in Vog l a jn sko . K l jub temu je znač i l no , da i zkazuje več ina s lovensk ih pokrajin podpoprečno rast, predvsem v subpanonsko-subdinarskem, dinarskem in alpskem svetu, čeprav takšnih po- kraj in ne manjka niti v subpanonskem svetu (Srednje S lovenske gor ice) . Na zadovan je sadnih površin u- gotav l jamo le v nekater ih pokraj inah, npr. Savr insk ih brd ih, na Hrpeljsko-podgorskem K ra su , v Ce rk l j an sko- idr i j skem in Tolminskem hribovju ter Lendavskih gor icah. V z rok i za to so r az l i čn i , tako pozeba 11 o l jk , spec ia l i zac i j a v pridelovanje v rmin i P r i m o r r a z š i r i t e v v inogradniš tva (Lendavske gor ice) itd. I V . P R O B L E M I N A Š E G A S A D J A R S T V A Če skušamo v kratkem opozor i t i na nekaj aktua ln ih problemov s lovenskega sadjarstva in njegovega per- spekt ivnega razvoja, ne moremo mimo propadanja kmečkega sadjarstva in težav , s katerimi se ubada sadjarstvo družbenega sektorja. V i s o k i pro izvodni stroški, ve l i k a p ro i zvodno -o rgan i zac i j s ka razdrobl je- nost, n i zk i p r ide lk i , majhna de lovna stori lnost, preozka struktura nasadov ipd. se družijo z družbenim odnosom do porabe sadja v širok kompleks vprašanj, tesno povezan ih s težavami na tržišču. Og le jmo si nekaj teh elementov (21-25) . Da so t r ž n e r a z m e r e že od nekdaj pogojeva le položaj sadjarstva, nam dokazujejo težave pri pro- daji sadja po pr^i svetovni vo jn i . Danes s lovenskemu sadju, ki je znano kot izredno kakovostno, k o n - kurira cenejši pridelek iz drug ih republ ik . Pred s lovenske sadjarje se postavlja d i l ema, kako zn ižat i pr ide lova lne stroške. Poskusi z uvajanjem sistema gostega sajenja kažejo pr izadevanja v tej smeri. V primerjavi s sadnimi veleobrat i drugod v držav i in v svetu je naše sadjarstvo m o č n o r a z d r o b l j e - n o . Le 11 organ izac i j ima več kot 100 ha sadovnjakov . S lovensko sadjarstvo tarejo n i z k i p r i d e l k i , k i so znašal i v obdobju 1969 -1971 na p lantažah 7 8 , 2 q na hektar, medtem ko je spodnja meja rentabilnosti med 120 in 150 q. Ena negat ivn ih strani je tu- di ve l i ko n ihanje pr idelka med leti, posebno pri starih in ekstenz ivn ih nasadih z i zmenično rodnostjo. Še posebej velja to za kmečko sadjarstvo. Znač i l n a je nadalje n i z k a d e l o v n a s t o r i l n o s t . V naših najboljš ih nasadih porabijo za oskrbo 1 ha od 514 do 918 ur, na N i zozemskem 4 0 4 , v Z R N 333 do 392 , v Z D A pa od 79 do 270. Za pride lek 100 kg sadja je b i lo pri nas potrebnih leta 1970 12 ur, kar je d v a - d o št ir i -krat več kot v z apad - nih deže lah . Na še sadje je zato predrago v jugoslovanski in svetovni konkurenc i . Iz tega s led i , da bo nujno potrebno izboljšati o rgan i zac i jo de la , predvsem mehan i zac i jo , Struktura nasadov je za t r ž i - šče preozka, saj obsega p lantažno sadjarstvo samo tri, največ štiri sadne vrste, tj. jab lane, hruške, breskve in r ibez. Eno bistvenih vprašanj s lovenskega sadjarstva pa j e seveda vprašanje o b n o v e k m e č k e g a s a d j a r - s t v a . Dosedanj i poskusi asanacije nasploh niso uspel i , čeprav so posameznik i dosegl i lepe uspehe. Postavlja se vprašanje, kako , kdaj in s kakšnimi sredstvi jo i zvest i , zavedamo pa se, da brez o r gan i - z irane družbene pomoči to ne bo mogoče. Poudarek obnove bi moral biti na def ic i tarn ih sadnih vrstah tako jagodičju in lupinastem sadju. Kmečka gospodarstva bi se morala pri tem spec ia l i z i rat i v čisto sadjarsko a l i mešano pro izvodnjo. M e d baz ične na loge sadjarstva sodi torej n jegova n a d a l j n j a o b n o v a , k i pa se bo morala omej i - ti le na lege v najustreznejših eko lošk ih pogoj ih in izvajat i po najmodernejših izkušnjah doma in v svetu. Do leta 1980 je predvideno povečanje in tenz ivn ih nasadov za 4 650 ha , do leta 1990 za 6 9 00 ha, povečanje pr idelka sadja pa do leta 1980 na 140 q/ha in do leta 1990 na 165 q/ha . Tako naj bi leta 1980 razpo laga l i s 65 5 00 tonami in leta 1990 s 100 000 tonami sadja. Za primerjavo naj n a v e - demo, da razpolagamo z oko l i 20 do 25 000 tonami sadja, pri čemer pa ni upoštevano kmečko indu- strijsko sadje, ki ga je po nakater ih ocenah 75 000 ton in predstavlja dragoceno surovino za i zde lavo sokov. V letu 1974 je naša ž i v i l s ka industrija predelala le oko l i 5 000 ton sadja, ker je predvideno povečanje njenih kapacitet v močnem zaostanku. Ze l o porasla naj b i tudi p o r a b a s a d j a . Proizvodnja sokov naj b i se poveča la od sedanjih štrih l i - trov na osebo na 9 , 2 litra leta 1980 in 12 litrov leta 1990. Za primerjavo naj povemo, da porabijo v Š v i c i 21 litrov naravn ih sadnih sokov na osebo. Predv idevajo, da se bo poveča la poraba svežega sadja od 27 kg na osebo (leta 1970), na 45 kg v letu 1980 in 51 kg v letu 1990. Tudi ta poraba je v zahodnih d ržavah mnogo višja: od 60 do nad 100 kg na osebo. Uspešenost sadjarstva je tesno povezana z gradnjo h l a d i l n i c za s a d j e . Predvidevajo, da se bo nj ihova zmoglj ivost poveča la od 12 500 ton (leta 1971) na 34 000 ton leta 1980 in 45 000 ton leta 12 S R SLOVEN IJA 35 274 m 9721. RAZŠIRJENOST IN LASTNIŠTVO SADOVNJAKOV V SR SLOVENIJI L. 1973 PO UPRAVNIH OBČINAH THE EXTENT A N D OWNERSH IP OF O R C H A R D S IN THE SOC IAL I ST IC REPUBL IC OF SLOVENIA IN 1973 A C C O R D I N G TO ADMIN I STRAT IVE C O M M U N E S M r t 4 0 0 0 0 0 BORUT belec IGNAC KLEMENČIČ, C 19* 1990. Z njimi bomo lahko v znatni meri omi l i l i per iodične sadjarske k r i ze , ki se pojavljajo zaradi previsokih presežkov pr ide lka, pren izk ih a l i previsokih cen na tržišču in prevel ike ponudbe v času o- biranja pr ide lka. + Če sklenemo naš pregled problematike, moramo ugotov i t i , da je uspešnost s lovenskega sadjarstva o d v i - sna od š iroko organ iz i rane dolgoročne družbene akc i j e , ki bo usmerjena v temeljito obnovo. Predvsem je pri tem nujno izgradit i sadjarsko infrastrukturo, izboljšati o rgan i zac i jo de la oziroma mehan i zac i jo , sanirati kmečko sadjarstvo in formirati spec ia l i z i rane kmečke sadjarske obrate, spremeniti družbeni od - nos do porabe sadja, urediti kreditiranje ipd. S K L E P N I P R E G L E D V drugi po lov i c i 19. stoletja je s lovensko sadjarstvo dož i ve lo ve l i k razmah. Franciscejsk i kataster i z - pričuje namreč še ze lo skromne površine sadovnjakov. Z e l o hitro se je zače lo razvijat i sadjarstvo na prehodu v naše stoletje, v času v inogradniške k r i ze , ko so števi lne po f i lokseri uničene v inograde spremenil i v sadovnjake. To ve l ja posebno za tiste v inogradni ške pokraj ine v S l o ven i j i , kjer eko lošk i pogoji za uspevanje trte na ameriški podlag i niso b i l i najugodnejš i , predvsem za predalpske in subme- diteransko-d inarske pokraj ine. Leta 1896 so sadovnjak i v mejah današnje S loven i je brez Prekmurja zavzema l i 21 830 ha a l i 1 , 1 3 % površ ine. Do leta 1955 se je površina sadovnjakov poveča la na 27 979 ha a l i za 2 8 , 1 % . V makrore- g i j i subpanosnkega Pomurja, Podravja in Posavja so se površine poveča le za 6 6 % , v predalpski makro- regij i za 3 0 , 7 % , medtem ko kažeta subpanonsko-subdinarska oz i roma dinarska in a lpska makroregija precej manjšo rast (za 1 7 , 2 % oz i roma 1 3 % ) . Izjema je primorska makroreg i ja , kjer so sadjarske povr - šine krepko nazadova l e , in to za 5 7 , 3 % . Obdobje 1955-1972 se v razvoju sadjarstva raz l ikuje od predhodnega po hitrejšem naraščanju sadjarskih površin in drugačn i reg ionaln i razporejenosti le - teh. Površina sadovnjakov se je v borih 17 letih pove - ča la za nad 15 000 ha a l i 5 6 , 1 % , in s icer na 43 676 ha a l i 2 , 1 6 % površ ine. Indeks rasti je tako n a - rasel od 100 v letu 1896 na 128 v letu 1955 in 200 v letu 1972. M e d makroregijami je imela na j več - ji relat ivni prirastek sadjarskih 'površ in primorska makroregija (za 1 3 3 , 5 % ) , s ledi le so predalpska ma- kroregi ja s 6 7 , 1 % , subpanonska s 5 0 , 4 % , a lpska s 4 0 % in d inarska s 2 7 , 7 % . Pokrajine z najmočnejšo re lat ivno rastjo sadovnjakov v zadnj ih sedemdestih letih so osredotočene v treh pasov ih. Prvi zajema južno in vzhodno pohorsko obrobje od Ve lenj ske kot l ine do Pekrskih gor ic ter se nadaljuje v Drav in j sk ih go r i cah , Ha lozah in Rogaškem podolju. Drug i se razteza od Moz i r s kega prek Posavskega hr ibovja do B ize l j sko- s remičk ih go r i c , tretji pa zajema Go r i š ka Brda in V i pav s ko . Večan je sadjarskih površin je v letih po drugi svetovn i vojni pr ipisovati uvajanju in tenz ivn ih p lantažn ih nasadov družbenega sektorja. Teh je b i lo leta 1973 4 305 ha a l i 1 0 , 6 % sadjarske površ ine. Z njimi dož i v l j a naše sadjarstvo ve l i k napredek, saj je pridelek namenjen predvsem prodaj i . Po drugi strani je kmečko sadjarstvo ves čas po drugi svetovni vojni v nezadržnem propadanju, njegov gospodarski pomen pa je izredno nazadova l . Na še sadjarstvo čaka vrsta n a l o g , med katerimi je prav gotovo obnova kmečkega sadjarstva, a hkrati ga tare ve l i ko težav , kot so v i sok i pro izvodni stroški, ve l i ka pro izvodna razdrobljenost, n i zk i p r ide l - k i , majhna de lovna stori lnost, preozka struktura nasadov itd. Vs i problemi so tesno povezan i s sadjar- sko infrastrukturo, z izboljšanjem organ i zac i je de l a , s povečanjem rentabi lnost i , spremenjenim družbe- nim odnosom do porabe sadja, kredit iranjem in podobnimi de javn i k i . Pogoj za obnovo s lovenskega sad - jarstva je zato lahko le široko organ iz i rana do lgoročna družbena akc i j a . V I R I I N L I TERATURA 1. Leks ikon obč in za Štajersko. Na Duna ju , 1904 2 . Leksikon obč in za Kranjsko. Na Dunaju 1906 14 3. Leksikon obč in zo Avstr ijsko-11 irsko primorje. Na Dunaju 190o 4 . Leksikon obč in za Koroško. Na Duna ju , 1905 5. Podatki za zemlj iške kategor i je v letih 1909 -1915 po katastrskih obč inah. Katastrski urad v M u r - ski Sobot i , Pokrajinski arhiv v Mar ibo ru in A rh i v SR S loven i je v Ljubljani 6. Podatki za zemljške kategorije v letu 1955 po katastrskih obč inah . Arh iv Geodetske uprave SR S loven i je v Ljubljani 7. Podatki za zemlj iške kategorije v letu 1972 po katastrskih obč inah . Geodetska uprava SR S l o ve - nije v Ljubljani 8 . V l ado V a l e n č i č : Sadjarstvo. Gospodarska in družbena zgodov ina S l o vencev . Z godov i na agrarnih panog I . z v e z e k . Ag ra rno gospodarstvo, Ljubljana 1970 9. Obradjena zemlja i žetveni prinos. Min i s tarstvo pol jopr ivede. Beograd, leto 1929 10. Stat ist ičk i god i šn jak . Opšta državna statistika. Beograd, leto 1936 11. Poljoprivredna godišnja statistika ( p ro i z vodn ja - i z voz -uvoz ) 1938. Min i s tarstvo poljopr ivrede. Beo- grad 1939 12. A leksander Kravos - France Lombergar: Razvoj sadjarstva kot osnova za pro izvodnjo in predelavo sadja v severovzhodni S l oven i j i . Kmeti jsk i zavod Ma r i bo r . Ekonomski center Ma r i bo r . Ma r i bo r , maja 1971 13. Statist ični letopis iz S loven i je 1955. Z a v o d za statistiko LR S l oven i je , Ljubl jana, spetembra 1955 14. Statist ični letopis LR S loven i je 1964. Z a v o d za statistiko SR S loven i je . Ljubljana, septembra 1964 15. Neob jav l j en i statistični podatki o sadjarstvu S loven i je v letu 1973. Z a v o d SR S loven i je za stat i- st iko. Izpise naprav i la Da rka Uranjek. Inštitut za geograf i jo un iverze v Ljubljani 16. Stat ist ički godišnjak Jugos l av i je . S avezn i zavod za statist iku, Beograd 1974 17. Dragan Honzak : Sadjarstvo. Ljubljana 1968 18. Ju l i j Tit i : Soc ia lnogeograf sk i problemi na koprskem podežel ju. Koper 1965 19. M i r k o Pak: Družbenogeografsk i razvoj Zgorn jega Dravskega pol ja. Geog ra f sk i zbornik X I , Ljub- ljana 1969 20 . Božidar Kert: Družbena geograf i ja osrednjih Zahodn ih S lovensk ih gor ic (območje obč ine Lanart). Doktorska d isertac i ja. V Ma r i bo ru , 1973. C i k l . 2 1 . France A d a m i č : Vprašanja s lovenskega sadjarstva. Sodobno kmetijstvo (Ljubljana) 1968, letn. 1, št. 10 22 . S l a v ko G l i n š e k : K a k o izboljšati položaj sadjars tva? Sodobno kmetijstvo (Ljubljana) 1970, letn. 3 , št. 7 23 . A leksander Kravos : Možnos t i in program za napravo sadovnjakov po sodobnih sistemih gostega sajenja. Sodobno kmetijstvo (Ljubljana) 1970, letn. 3, št. 4 24. France Adam i č : Srednjeročni razvojni program s lovenskega sadjarstva za obdobje 1972 -73 . S o - dobno kmetijstvo (Ljubljana) 1972, letn. 5, št. 4 25. Informacija o stanju in o nadaljnjem razvoju sadjarstva v SR S loven i j i . Republiški sekretariat za gospodarstvo. 12. 5. 1971. T ipkopis .