Kalolisk cerkTen Ust. Tečaj XI. V Ljubljani grudna l Asi 25. Opominoma Jc r s celi m fcfa. Sprcobei nite se k (Jospodu \ svetim letu. grešniki! l)e ob svojim vas prihodu \ smertnih grehih nc iiju-ni malikvavei ste! Trebuh za Boga vi grešn; V svojim žortju molite; Pjanci ln-jo pogubljeni V Bo/.ji j./.i neizrečeni. Spreobernilo se. vi leni. kasni, nterzli za Boga! Ker vi cednoMi nobeni Ne odprete vec serca; Naj resnica vas pretresa: Mlačni niso za nebesa! Spreoberrite br-z odloga Se vsi te rdi grešniki! \ko vmerjete brez Boga. Bote vsi zaverženi! Berž išite odpušanja Za v»e svoje grelne djanja Srečen grešnik . če nberne (inatle cas v poboljšanje. \ svetim let' se »» Bogu verne. In zbrisuje grehe vse: Bog mu milost bo podelil. Vse nebesa razveselil. Burja. Mjisl iz Amerike. Pri Kutlečini jezeru v Minnesoti v severni Ameriki 2.'5. kimuvca 1s58. Preljubi moji prijatli! Dovolite mi, nepozabljivi moji prijatli. duhovni iu ne-duhovui na Slovenskim, de vam iz daljne Amerike spet kaj pišem; vaša znana gorečnost v češenj i Božjim in vasa velika želja, de bi se taisto med ne verniki razširjalo, mi daje serčnost k temu pisanju. Gospod Pire so sklenili, med neverskimi Indijani nov misijon vstuuoviti iu sčasama misijone še množiti, in če bo Božja volja, de bi jih v tem svetim namenu po svoji slabi moči podpiral, situ se jim tudi jest pridružil. Prišel sim pretečeniga mesca rožnicveta k njim na njih misijon. po imenu Crovv \Ving. na reki Mississippi v zgornjim delu der-zave Miuncbota. Tukaj je bilo pred malo leti veliko Itali- janov. zdaj jih pa ravno ni veliko, ker so še drugi naselci se vstanovili. Gospod Pire so tukaj iu v bližnjih krajih veliko taistih kerstili. Pogosto pridejo iz bližnjih in v vasi tudi iz daljnih krajev ueverniki tje. Pervič sim se le njih revni stan vidil. zakaj dozdaj sini bil pri katoliških Indija-ii i h. kj so ua duši in na telesu tako omikani, de ravno ni posehniga razločka od drugih omikanih narodov. I bogi ueverniki pa si kar ne znajo pomagati. Imajo lepe prostore in dobro zemljo, pa je ne morejo začeti v resnici obdelovati. Kako mora človeka serce boleti, ko vidi zale iu močne mladenee (moški so veei del veliki in lepo zrašcui, ženske pa so bolj majhne, pa močne) iu krepke može celi dan na pol nage polegati. ali pa v nar veči vročini težki koc t ki je pri marsikterih edino ogrinjalo, ua sebi vlačiti, ki izstradani po hišah jesti prosijo: ku vidi žene v vmaza-nili cunjah z izstradanimi in vmazauimi otroci celi dan sedeti iu v nar veči lakoti kej prositi ali nekoliko delati. Kar si z lovam iu ribštvam pridobe, jih ne more živili, kakor je potrebno, veliko pa jih se nesrečno žganje spridi. Verh tega jc pa še vedno sovraštvo med tem rudam (Očipvcjin Sium (Siouti), kteri rod je še bolj divji; velikokrat se nasprotno vojskujejo ali pa tudi bolj posamezno napadajo. Tudi letaš je bilo več Očipvev od svojih sovražnikov pobitih. Čudno bi se zdelo, kako de taki korenjaki raji na pol nagi stradajo in po zimi še na verh zmerzujejo, kakor pa de bi se praviga dela lotili, tle si ravno vidijo naselcc lepe hiše delati, polja obdelovati, živino rediti, iu v čednim oblačilu oblečene, in pri dobri mizi jesti. Todc človeško natoro je treba poznati, in sicer nar bolj po zadevi dušnih moči. Ubogi ueverniki niso na umu razsvetljeni, so nekako otroku podobni; ne čutijo nobeniga praviga nagiba k delu iu tudi ne vedo. kako začeti. (De niso bili vsi neverirki na taki nizki stopnji umike, iu de so tudi med Indijani nektere izjeme. mi ni treba opomnili.) I.e keršanska omika zamore ubogiga divjaka na višji stopnjo zoluažeiiosti povzdigniti. Ali kaj jc le časno življenje, kaj je le truplo; večnost, večnost! duša. uboga duša ! oj. ta mora nase serce z usmiljenjem do ubogih nevernikov napolniti. Zdaj ko vidim te sromukc. se ni i še bolj goreče zelje obudil je jo, de bi jim po svoji slabi moči pomagal iu sim IJoga prosil, de bi me v tem sklepu poterdoval. Spomnoval sim se katoliških lu-dijanov. pri kterih sim do zdaj bil. ter sim mislil, takole so bili pred :5<> leti vsi (Jtavci. Begu je tudi mogoče te ubožce spreobernili. Gospod Pire so sklenili, tamkej nar pred nov uii-ijou poskusiti, kjer so Indijani nar boljši, iu je nar vec upanja, jih spreobernili, de bi njih izgled druge vnema!. Kavno blizo Crovv \\ inga pa so po pijači zganja in po malo vrednih uasclcih skorej nar bolj popaeeni. zato so zvidili daljin kraj. kjei je že nekaj katoličanov iu ludiiani ze precej delajo. To se je od dveh strani modro zdelo, ker dela vajeni Indijani so že nekoliko bolj izobraženi in t«.;ej morebiti bolj voljni za vero. iu za misijonarje bo ložej. ker jim zdaj v rasnih zadevah nisva v stanu nic pomagati. 3. dan velikima serp. sva se tedaj na pot proti namenjeniinu kraju podala, deleč proti severniinu zahodu. Nekoliko sva hodila, nekoliko se v čolničkih peljala, in srečno sva na odine-njeni kraj prišla 1 I. tistima mesca. Ta kraj je na bregu velikiga jezera, v njem je veliko dobrih rib. zemlja je dobra. rodovitna, ko bi se obdelovala, veliko bi obrodila. Tur-šice veliko pridelujejo, tudi še nekaj krompirja: spomladi naredc veliko sladkorja iz soka javorovih dreves; zraven tega imajo ribe iu lov. Jezero se imenuje v Indijanskim jeziku Miskvagami »agaigan. po angl. Ked Lake (Kudeče Jezero. | Na dveh ravno nasprotnih straneh je precej veliko Indijanov. Imajo precej čedne koče iz cedrovih ali pa brezovih skorij, ženske znajo redne štorje delati, s kterimi si nekoliko zvišane tla lepo pogernejo. na njih sede iu leže okrog ob straneh, v sredi pa je prazen prostor za ogenj, na verhu pa lina. po kteri gre dim vun in svetloba noter. V kočah sva povsod prijazno in spodobno sprejeta, iu tudi sicer vsi prijazno z nama govore. Nekteri zmed njih imajo tudi zelje, naju poslušati iu vero sprejeti. V nedeljo, god vnebovzetja .Matere liožjc, sva per-vič daritev sv. mase tukej opravila, kjer še nikoli noben duhoven ni bil. ti de bi pač nebeška kraljica od svojiga Sina sprosila. de l.i luč sv. vere razsvetlila uboge Indijane. de bi se tudi oni z nami združili in Njega častili iu molili. Tukaj je že tez 'jo odrašenih katoličanov in nekaj otrok, ki so že preti veliko leti sem se preselili, veči del iz La-poiuta. kjer so bili od gosp. Baraga keršeni. otroci pa so že tukai ro eni. Skorej vsi so vero ohranili iu tudi lepo živeli, pa so bili silno žalostni, ker niso duhovniga imeli. Malokdaj j,in je bilo mogoče k spovedi iti. še težji pa k sv. obhajilu, ker jih nobeden tli mogel podučiti. Nekteri so sosebno lepiga zaderžanja. 7 otrok do 'j. leta je bilo pa ze od naju keršenih in dve /.ene, U odrašenih je pervo sv. obhajilo prejelo, in trije, ki so ga pred več časam prejeli, so ga tudi zdaj. Nekteri se pa še pripravljajo. Ti katoličani pa niso prav liidijani, ampak pol liidijani. to je eden njih starsev je bil Francoz ali pol Indijan. drugi pa Indijan. Se nekaj te sorte jih je. ki niso kcrseni, upamo, de bodo sca»ama se pridobili, kakih .*> ali (> je pa protestantov, nekteri se bodo morebiti kmalo z nami združili. Bili so namreč »korej 1."» let protestantovski uči teli iu pridigar tukaj, ki so ludijai:am veliko daril vsako leto razdajali, županu cedim hišico naredili, s svojo živino nekterim ludijanam njive orali, žago naredili, kar je bilo za ta kraj neprecenljiva re. . v soli učili in v nedeljah po svoji veri pridigo-vali. lansko leto pa so se odtegnili, ker so se začeli Indijanov bati. ko ti »u jih že pisano gledali: češ, na našim zemljisu in iz naših gojzdov se hočejo bogatiti. koliko so jih pa ti možje k svoji veri pripravili? Samo omenjene pol Indijane, pa še te le zato, ker ti so mislili, bol|si je protestanška vera. kakor nobena: Indijana niso ne eniga sprcoheruiii. in samo eniga angleško brali in pisati naučili, ki je pa še nevernik: in hvala katoličanain. ne eden ni k njih veri prestopil, desiravno so bili močno skušani, samo i otrok k -ebi v šolo vzeli, kjer so zdaj, v drugim kiaii. se le malo rez leto je. kar so odšli, in že ni s kol aj slt-dii oil njih hiš in zage. liidijani so vse poderli in le* za kurjavo porabili. Tako *o tudi v vcc drugih krajih po večletni skušnji popustili iu nevernike pustili, kakor so jih najdli. Zdaj pa prideta sem v imenu Gospodovim dva moža, edtn iskren iu »inogo.-kuscn misijonar Indijanov. ki ima v 73. It-tu svoje siaro»'i še krepkost života in serčnost nila-denta. drugi pa brez tlrage pripravnosti, samo na Božjo pomoč se opiraje: - kdo ve izid nju početka? Samo On, ki je na sv križu svojo kri prelil za zveličanje sveta, ki človeške serca vlada: Njemu naj bo z nar globokcjši po-nižno-M i m vdanostjo to delo izročeno in Njegovi presveti Materi priporočeno. Tode. moji predragi in priserčni prijatli! Bog hoče, de se po okolišinah tudi človeških pripomočkov poslužimo pri izpelje vanj i naših namenov, ki so v njegovo čast. Zato se v ponižnosti, v imenu Gospodovim in v imenu ubogih ne-vernikov obernem do vas. Sicer dobro vem, de slovenska dežela ni bogata, dobro mi je znano, de tarnkej imate potreb veliko, de grozno veliko storite za domače cerkve, šole itd., še se spomnim, koliko de vseskozi za ptuje milijone dobriga delate, zlasti za tolikanj imenitni afrikanski misijou (kterimu naj Vsigamogočni obiln blagoslov dati blagovoli); resnično je. de tudi za leopoldinsko bratovšino ali za amerikanske misijone vsako leto darove dajete; tudi g. Pire so že v ta namen pisali iu morebiti bodo še: vender pa mi ne zamerite, »le tudi jest na vrata poterkam in v imenu Božjim za milodar poprosim. V škofii visokočastitiga g. Baraga ni treba misijonarjem posebej prositi, ker škof sami za vse skerbe. in skorej vse milodare iz Evrope za indijanske misijone obernejo. Tukaj pa zdaj še ni škofa, škofovi namestnik nama ni mogel čisto nič dati ali obljubiti, ker ravno škofijsko cerkev izdeluje in ima še marsikterc druge potrebe. Ilavno k sreči sim imel svoj denar, ki so mi ga gospod Vole poslali f32.") gold. ali 152 amerik. tolarjev) in pa še nekaj, kar mi je na poprejšnjim misijonu ostalo, ker so me ravno pred odhodam visokočastiti škof plačali. Pot veliko denarja potrebuje, nektere nar potreb-nisi reči sim kupil, kakor vina za maše, sveč, itd. tako de sim v Crovv \Ving le 80 tol. prinesel. Gospod Pire ravno niso nič imeli: neizrečeno sim bil vesel, de sim bii saj jest še toliko prihranil, de sva mogla v misijon iti. Tu je bilo treba jedi, moke in mesa itd. nakupiti, ne tolikanj za naju. kolikor za spremljevavce (cent moke je veljal T tolarjev). Tri dni sva šla peš in tudi za vožnjo blaga ni bilo treba plačati, ne voznika rediti, sama sva pa malo iu le revno jedla, ali druge pol poti je bilo pa treba trem ludijanam 18 tolarjev dati in še nekterim pomagačem 5 tolarjev in jih z mešam, moko, rajžcm nasitovati in pasti, kolikor so sami holli, tako de mi je čisto malo denarja ostalo Tukaj naju je dober katoličan v svojo hišo sprejel, ki ima dve sobi, tako de imava eno zase, tudi v hiši mašujeva in otroke učiva. Plačali bo treba za vse vkup 10 tolarjev na mesec: to ni veliko, ker dostikrat se mora toliko ali pa še več samo za živež plačati. Tukaj pa bom imel kurjavo, sobo in hrano, šolo in — cerkev v njegovi hiši. Rekel sim mu. de ne morem veliko plačati, tle sim zadovoljiti z revno jedjo, kar se tukaj pridela, krompir, luršica. divji rajž iu ribe, in de samo dvakrat ua dan hočem jesti. To vam povem, de vsak vidi, de nič po nepotrebnim ne zapravljam. Gospod Pire so obljubili plačevati zame, če bodo imeli s čem. Tode to še ni zadosti. Le bo Bog hotel, dt bi se misijon vstanovil, bo mogla cerkvica biti, in marsika/ jc treba. Gospod Pire bodo jutri nazaj se vernili, ker imajo v Crovv \Vingu veliko opravil in še v drugim kraji mislijo misijon poskušati. Jest bom pa sam čez zimo tukaj ostal, ako ho Božja volja. Ljubi moji prijatli. če kdo kaj uterpi podariti, obljubim. de bo k dobrimu obernjeno, če bi tudi od tukaj s silo pregnan bil, zakaj, imamo hude nasprotnike, se bo pa denar kje drugej obernil, cerkviee ne bomo pred začeli delati, dokler ne bo upanja za obstoječ misijon. kar sva dozdai za pot in za kratko stanje tukaj obernila. je obilno pover-iijeno, ker ena sama duša je več vredna kakor vse bogastvo tega sveta. Krajnska dežela si jc lepo slavo preti svetam in še veči vrednost pred Bogam pridobila, pri spie-obračanji Indijanov Očipvc in Otava. krajnski misijonaiji m. skorej vse kerstili, kolikor jih je bilo odrašenih keršenih: Gorenje in Mišigansko jezero je vsim prijatlani misijonov na krajnskim znano, in tam ob tistih jezerih kristjani od Krajncov spreobernjeni Boga molijo in časte; Rudcče tezero pa, proti uiiini !c majčkeno, vam jc vpervič >e le imenovano; Bog daj. de bi se tudi tukaj kraljestvo satanovo razdjalo, in Božje češenjc razširilo, ('e človek prav živo premisli nebesa in pekel, oh kako se mu morajo pač duše v peklu smiliti, in kdo bi si ne pritergal kaj pri jedi ali pijači ali pri obleki, ko bi jim s tem mogel kaj pomagati. In glejte, veliko veliko zamorete pomagati tem, ki so v nevarnosti se pogubiti. Tudi zavoljo katoličanov, ki so že tukaj, bi bilo dobro, de bi se misijon vstanovil; grozno bi bili žalostni, ko bi spet sami ostali; tode pomagati dozdaj še nič ne morejo, ker jih je premalo, in nekteri tudi mislijo drugam iti, iz strahu pred neverniki, kar so še lansko leto sklenili. Pravijo pa, de kadar bodo kej mogli, bodo radi pomagali. — Ko bi kdo kaj podaril za ta namen, kakor ^im prosil, bi ine močno veselilo, ime vediti. de bi, dokler bom v indijanskih misijonih živel, za te dobrotnike maše-val. Gospoda Volea pa prosim, de bi na Dunaj darila poslali s pristavkam. de so zame, od kodar bi se na škofa v šent-Pavlu poslali. Verh tega pa vas še lepo prosim za prošnje iu molitev; de bi Bog svojo milost skazal ubogim uevernikam, de bi ga spoznali in molili in se vekomaj pri njem veselili. Molite tudi zame. l.orenc Lavtižar. Prislavek. Iz tega pisanja vidimo, de je naš pre-Ijubljeni rojak, v. č. g. l.orenc Lavtižar, pri Rudečim je/.erji v Ameriki nov misijon začel, od kteriga je veliko dobriga vspeha upati, ker vsi misijoni v Ameriki so do-sihmal še dobro napredovali, .le pa tamkej velike pomoči potrebin, kakor pismo kaže. ker nima ne cerkve, ne svojiga stanovanja in nič ne. V takim pomanjkanji ne vidimo radi svojiga ljubiga rojaka, moža božjiga, ki ves gori za spreobernjenje ubozih Indijanov; skusimo mu torej malo po-lajšati telesne skerbi, de bo zainogel s toliko večim pridani za neumerjoče duše ubozih nevernikov delati. Kakor druge, tako bo ^Danica" posihmal tudi darove za g. „Lavtižarjev misijon" sprejemala in naznanovala: Bog daj, de bi jih obilno bilo! Bog pa tudi blagoslovi vse ljube Slovence, ki toliko dobriga store za katoliške misijone in druge dobre naprave. Desiravno smo med ubožnišimi narodi, pa vender zato ne bolj revni, ker se dosti vbogajme daje; sej nam vse Bog da, karkoli imamo. Vr. Pismo nekiga mertviga. Še le te dni sino prejeli poslednji list gosp. Jožefa G ost ne rja od 29. prosenca t. I., ki je pa že 16. mal. travna v llartumu umeri. Radi slišimo poslednje besede umirajočih, naj torej tudi nekaj imenovaniga lista „Danicau razglasi, zlasti ker so naše zadeve v njem. Takole se začne: Narpred ti moram povedati, de me je pismo Jožka iz Goga (mlajšiga ali Slovenskiga) neizrečeno razveselilo in sim se mu prav čudil. De bi zamogel zraven druzih naukov v tako kratkim času v nemškim jeziku tolikanj napredovati , bi ne bil nobeden zmed nas verjel. .. Vse je pisino bralo, in celo zuuanjim francoskim, laškim in arabskim gospodam smo ga po besedi pretolinačevali v njih nar veči veselje in dopadajenje. Hvalim tako djanje, de se otrokam ne pravi in ne narekuje, kaj naj pišejo, kakor jc sploh navada, temuč de se to njih lastni zmožnosti prepusti. Tako pismo rajši berem kot visokoučen list visokouče-niga učenika (hochgelahrten Brief eines hochgelahrten 1'rofessors). Zahvali ga v mojim imenu in pozdravi ga: naj le tako dela, dc bo krual prišel, ter kakor pridin misijonar svojim nesrečnim bratam slepe oči odpiral in jim pot proti nebesani kazal. Pozdravi tudi una dva. Naj za nas velikrat molijo, mi molimo vsak dan pro fratribus absenti-bus, za brate, kterih tukaj ni. (Kolika priserčna ljubezen misijonarjev do tistih, ki so jih iz neverstva izkopali in duhovno prerodili. se leskeče iz tih verstic! Vr.) Dalje vošim tebi. fantam in vsim obilnim prijatlain našiga svetiga misijona ua Krajuskim. . . prav veselo novo leto! Gospod bo zanesljivo uslisal naše prošnje in vošila iu bo te dobre ljudi že lukaj oblagodaril, ali pa bo tem po- vernil. kar ne more oditi, in v prihodnjim življenji njih imena poveličal iu dal, de jim bo Njegovo kraljestvo došlo. ki so tukaj toliko storili, de bi se kraljestvo Božje deleč razširilo in Njegovo ime posvečevalo. O srečno Krajusko. ki ima toliko bogoljubnih. gorečih duhovnov! Poslednja odprava za naš misijon je po dolgim, pa srečnim popotvanji brez kake nezgode iu bolezni 8. pros. 1858 srečno sem dospela; namreč: 5 duhovnov iz vstava Don - Mazzatoviga v Veroni, en kovač iz Tersta, en kato-lišk fant iz Kgipta in 4 naši rokodelci, kovači: vsi so prišli veseli in zdravi in dosihmal še ni nobeden zbolel, hvala Bogu! Prinesli so seboj vender že enkrat kupreni drat, ki smo ga že tako davno naročili, ki je bil že tako davno poslan in že tako davno željno pričakovan, naj veljavniši denar za Belo reko. Kaka polovica, v naglici prekovaniga. smo precej tje gori poslali.. . Dalje so pripeljali 2 zaboja (kišti) suhiga sadja, in je prav dobro ohranjeno, desiravno je toliko časa ležalo v vlažnim zraku v Aleksandrih Bog poverni blagim dobrotnikam!!! Dalje zaboj z arniko. bri-novicam iu žganjem, kar je tukaj neizrečeno prijetin dar. kjer so vse enake pijače zmešane in zblojene. N« 'ješki Oče poplačaj!! (Naj pa žganjarji ne mislijo, de gg. misijonarji tamkej „šnopsljajou, kakor oni tukaj: take žgane pijače imajo za to, dc kake kapljice v smcrdljivo. kalno ali sploh slabo vodo kanejo in ji škodljivo moč s tem zmanjšajo. Vr.) Poslednjič jc prišla še kišta. ki se je pokazalo, de je iz Štajerskiga, ko srno jo odperli. in de je vse v nji gosp. Mozganovo. Kna kišta. ne vem od kod. je bila v Terstu brez znamnja (marke) na parohrod oddana in v Aleksandrii je ni bilo več ua dan. Vselej tedaj marko na njo! Poslednji čas smo dva že keršena fanta sprejeli, ki st?i bila ua ravni poti v pogubo, na duši in ua telesu. Dans je eden fantov našiga misijona urnerl za boleznijo, ki se imenuje ferčeča merzlica. Bil jc izučen krajač ali žuidar in je že nekaj časa šival. Sploh je zdaj z našim zdravjem nekoliko bolje, desiravno prav za prav nikoli nismo brez bolnikov. Dva naših rokodelcov sta misijon zapustila in odšla... Po prihodu zgorej imenovanih gospodov je bilo precej vprašanje: kako in kdaj gremo na Belo reko? Na ^kdaj" je bil precej odgovor, namreč: Precej, ali pa letaš ne več. Ali kako brez denara? Sel sim zopet prosit, in v ti umetnosti sim že toliko napredoval, dc zaslužim zares pohvalo zavolj svoje spretnosti in prederznosti. Sardinski poročnik Brun - Rollct nam jc posodil (letaš že v tretjič) denara zastonj. Tako nam je nemogoče mogoče bilo: napravili smo še kolikor toliko ladijo Zgodnjo danico. ki je po odhodu v. č. g. provikarja zapušena stala, in smo ji dali ljudi iu živeža, kar je prav moglo biti. 21. prosenca na vse jrgodej in vse liho so se na Zgodnji da niči proti Beli reki odpeljali: V. č. g. Mat. Kirchner, vodnik te odprave in oglednik zgornjih misijonov, ki upa v 4 mescih zopet tukaj biti: dalje pod vodbo Don-Giovanni Beltrame- tovim 3 duhovni iz Verone iz Mazzatoviga vstava, rokodelec iz Tersta in katoliški fant iz Kgipta, pa še en služabnik... Vsi duhovni Don-Mazzatovi so bili zmed pervih v učenji; znati je, de so močno zobraženi, silo pobožni, brez presoj, serčni in prav zadovoljivi možje. Kden je bil že več let profesor (ki je že tudi umeri pri sv. Križu. Vr.) Bog jim daj srečo in blagor! Kden zmed novih duhovnov. Aleksander dal Bosco, jc ostal tukaj v pomoč v šoli in v cerkvi. Zna tudi malo nemško... Fisharmonika zdaj molči, odkar sta odšla učenika domu in v. č. g. Kirchner na Belo reko. poprej je saj šc poslednji petje spremljal; zdaj pa le samo pojo fantje... Scrčna hvala za zvonove! Večji še leži v Korosku. manjši pa že ua glas oznanuje hvalo Božjo* — Moli zame. za nas. kakor mi zate. in ostani z Bogam* Jožef Gos t lic r I. r. Postave za spokornike pervili. pa tudi nekaj poznejših i-asov sv. Cerkve, v pokorjenje posebno očitnih grešnikov. (1* »pokornih pridig Jan. Travna in Fr. Veriti - toviga katekizma. IV. dela. spisal Burja.) 1. Kdor od vere odstopi. Jezusa zataji, naj dela pokoro deset let. ali kakor druge postave pravijo, ves čas svojiga življenja. 2. Kdor je malikam daroval, sc mora tudi deset let pokoriti. .'t. Kdor je po šegi uevercov pri poljskim delu, pri že-nitovanji. ali pri druzih rečeh ugibal ali ugauoval, po zvezdah ali družili vražnih znamnjih. naj se dve leti pokori. 4. Za vedeževanje, to je, če se iz kacih praznih reči hočejo prerokovati prihodnje reci. naj se dela pokora sedem let j. Kdor manieže ali uganovavce /.a svet vpraša, ali jih v svojo hi»o pelje, de bi mu kaj razodeli, naj se pokori pet let. 1». Kdor verjame, de kdo zamore hudo vreme napraviti. naj se pokori eno leto. T. Kdor iz kvart ali iz druzih tacih reči prihodnji reči pravi, ali zvediti hoče, naj sc pokori štirdesct dni. 8. Kdor kaj je ali pije. ali na sebi nosi. de bi sodb«-Kozjo odvernil. naj se pokori sedem let. ;». I .a/.nji vi priscgavec naj se pokori deset let. 1». Kdor koli krivo priseže, naj se posti štirdesct dni ob kruhu in vodi, in naj sc pokori po tem sedem let, ravn« (ako. kdor je koga k krivi prisegi prisilil. 11. Kdor iz lakomnosti krivo priseže, naj proda iu ubogim razdeli vse, kar ima. naj gre v samostan in naj sc ves čas svojiga življenja pokori. 12. Kdor v nedeljo ali praznik kako hlapčevsko delo stori, uaj se tri dni ob kruhu in vodi posti. 13. Kdor se v cerkvi med duhovnim opravilam pogovarja. naj se deset dni posti ob kruhu in vodi. 14. Kdor starše kolne (jim gerdo zanicljivo govori), naj se posti štirdesct dni ob kruhu iu vodi: kdor jim krivico stori, naj se pokori tri leta: kdor je pa vdaril očeta ali mater, naj se pokori sedem let. I .">. Kdor nauke ali povelje svojiga škofa, svojiga fajmoštra. ali druziga duhovna zasmehuje, naj se posti štir-deset dni ob kruhu iu vodi. Iti. Kdor se zoper svojiga škofa ali duhovna spunta. naj se pokori ves čas svojiga življenja. 17. Za premišljeno ubijanje človeka, je bilo zapovedano štirdesct dni posta ob kruhu in vodi. in zraven sedem let pokore; po drugi postavi pa dvajset let. in zopet po drugi sedem in dvajset let: in še po drugi ves čas življenja. 1\ Kdor prostovoljno premišljeno umori človeka, bo zmiraj pred cerkvenimi vrati, iu bo le v zadnji bolezni obhajan. 1 '.i. Ktera svojiga otroka umori, de bi se njen greh nc /.vedi!. naj se pokori deset let. 20. Za prešeštvo je bilo od nekterih sedem, od druzih deset, ud druzih petnajst, spet od druzih osemnajst let pokore zapovedano; ravno toliko za nesramnost, ostudnost in gnjusobo s svojim spolam. 21. Dva prosta človeka, ko sta enkrat nečisto grešila, naj se pokorita tri leta. sta pa večkrat nečisto grešila, naj se pokorita po številu storjenih grehov. 22. Mož. ki je zakonsko zvestobo prelomil, naj sc pokori deset let; če je večkrat prešeštoval. in poboljšanje »bljubi. bo v vedui pokori iu Ic v zadnji bolezni obhajan. 23. Žena. ki je zakonsko zvestobo prelomila, naj se pokori deset let. 24 Za lotčrnijo tu smo pred nekaj ča-am v t-reči tudi prav veliko nasprotje opazili. Vr goljubne duše, kakor zaupanje, de bo po dokončanim potu tega revniga življenja v srečni kraj večniga življenja prišla, kjer je noben madež ne bo več ognjusil, nobena nevarnost, nobeno spremenjenje več razžalilo. kjer bo od ljubezni goreča — Boga brez vsih zaderžkov hvalila, njemu popol-naiua dopadla, in nič druziga, kakor njega ljubila, njega čisto posedla, in bo od njega čisto posedena. Ker se pa to v pričijočim življenji ne da vselej in popolnaina doseči; so zato pravični smerti željni, saj zo-perna jim ni. Oni čulijo, kako ojstra je zima tega življenja, in zatorej kopernijo po poletji večniga življenja. Pričujoče življenje je zares žalostna zima, v kteri lenoba lastne popačnosti vse dobro vledeni; zima, ktero megle nevednosti tolikrat pooblačijo, in vsak dan burje in plohe tolikanj rev-šin, trudov in zopernost spremljajo. O srečna ura in hip, po kterim sveta duša tako dolgo zdihuje, dokler je nebeški ženin iz ječe tega revniga telesa ne reši, ji vesel naprot ne pride in je ne pozdravi s to prijetno besedo: „Vstani, hiti, moja prijatlica! zima je že pretekla, plohe so se po-gubile, rože so se v naši deželi prikazale, grojzdno cvetje že diši, glas gerlice se ježe pri nas zaslišal. (Visoka pe-se.n 2, tO — 12.) Stopi vesela naprej, preljubeznjiva hči! \e obupaj, ne boj se! Hevšini uideš, terpljenje revne čas-nosti zapustiš, ves jok iu vse zdihovanje je zdaj končano. Trohljivo telo te ne bo več težilo. ( Modr. U, 15.) Vpeljana v veselje svojiga Gospoda se bodeš nad daram neumerjoč-nosti veselila". (Mat. 25, 21.) Ali, ce meseni človek to bere, kteri je navajen, se \iduih reči, ali celo nesramnih slast veseliti; bo morebiti sam pri sebi djal: Kaj pa tudi že zamore tam toliko vese-liga biti. kjer ni nobenih imenitnih pojedinj, nobenih mesenih slast? O ti nesrečni človek! Kuga je, ktera te stori po takošnim živinskim vživanji hrepeneti, pa ne zdravje. Bolau si, goriš od hudobne žeje, in se veseliš, če jo vtolažiti za-moreš. Pa ta škodljiva žeja bo sama od sebe ugasnila, kakor hitro bode s telesain bolezen minula. Tisti, kteri bodo k Bogu prišli, bodo pravo in čisto veselje vživali, in nobene minljive jedi ne bodo potrebovali, zakaj Bog jih bo uasitoval. On sam bo njihova jed, njihova pijača, in vse, kar koli bodo želeli. Vse bodo v njem imeli, njega gledati jih bode že nasitilo. Zmiraj ga bodo gledali, in zmiraj bodo nasiteni. iu vender bodo zmiraj ga gledati, in zmiraj nasiteni biti želeli. Želeli bodo brez nepokoja, in vživali bodo brez naveličanja. O večno življenje, o vse ljubezni vredna dežela, o nebeški Jeruzalem! Kaj se vender vse od tebe piše, pripoveduje in veruje! V tebi jc ohranjeno tisto blago, tisto tolažilo, tisto veselje, kteriga nobeno oko ni vidilo, nobeno uho ni slišalo, kteriga nobeno človeško serce ne more za-popasti, (I. Kor. 2, 9.) za ktero je toliko tavžent spozno-vavcov z veseljem smert storilo. Tvoje duri se leskečejo od nar drajših biserov, tla tvojih cest so čisto zlato, tvoje zidovje je iz nar imenitiiišiga karanja. (Skriv. razod. 21, 21.) V tebi so vesele planjave, zmiraj zelene, ktere vse blago tega sveta presežejo, v tebi diše prelepe rože, ktere nikdar ne venejo. Vse v tebi je popolnaina brez vsa-kiga pogreška. nikdar ne preide, vekomaj terpi. V tebi je mir, pokoj. veselje, ktero naš um preseže. V tebi je vediu dan. v teb: gotova zanesljivost, vesela večnost, večni mir. in mirna sreča. V tebi se bliše pravični kakor solnce. i Mat. 13, 43.) Nihče ne bo iskati, želeti, ljubiti zamogel, kar bi v tebi ne najdeI. I.e tega ni v tebi, kar se nikjer ne znajde. O morje ucizrečeniga. nar čistejšiga veselja, gledali to neizrečeno visokost presvete Trojice, gledati to neskončno lepoto, vživali to nezmerno sladkost, iz ktere ▼sa lepota in sladkost stvarjenih reči izvira; — priti pred nar čistejši Device Marijo — Mater Božjo; se združiti s trumami svetih angiljev. v večni drušini svetih patriarhov in prerokov, svetih apo»tc!jnuv in mučtncov, svetih spozno- vavcov in devic, vse srečne nebeške mestnjane spoznati, vsakimu k njegovimu večnimu zveličanju srečo vošiti!! O ljubi to sveto zveličanje, in pogosto po njem zdi-huj. Zdaj ga sicer s svojimi telesnimi očmi ne moreš vi-diti, ali oči vere ga vender nekoliko dosežejo. Verovaj, kar še zdaj ne vidiš, de bodeš zaslužil, kdaj zadobiti,kar si veroval. Šolska drobtinica. (Poslano.) Neki delavnik popoldan, ki šolarji ravno niso šole imeli, pridem v cerkev k litauijam, kijih imajo tukaj vsak dan, tudi ob delavnikih, in z „žegnamu, in vidim, veselo zavzet, celo versto klopi, polno šolarjev z učenik i vred pri žegni. Mislim si, de so mogli zjutraj spoved imeti, ker le ob tacili dneh — saj v gorkejim letnim času — so navadni taki dohodi šolarjev tudi k popoldanski delavniški Božji službi. Pa zvedil sini potem, de njih današnji prihod je bil pervo skupno ob iskan je cerkve v dosego odpustkov sedanjiga svetiga leta. — Pač je to kaj lepa, spodbudna iu ginljiva prikazen: toliko šolske mladine z učeniki vred pri ne za p o vedani delavniški Božji službi! Al koliko razveseljivneja bi še le bila, ko bi se vidita tudi razun svetiga leta in spovednih dni — ves čas šulskiga leta — saj ob vsih tacili dneh, kadar ni šole. Naj se ne ugovarja, de šolarji ob lacih dnevih imajo dovolj šolskih nalog se učiti in pisati, iu če jim pri tem še kaj časa ostane, de ga potrebujejo v vedrilo iu oddih za vterdovanje zdravja. Taki ugovori se overžejo z jasnim dokazani, de kdor le hoče, lahko zadovoli šoli in cerkvi — brez škode za zdravje. Onieujenc litanije z žegnaui ob delavnikih so pozimi ob štirih, sicer pa ob petih popoldne. V času te Božje službe, ki terpi k večimu dobre pol ure, šolarji pozimi pri dnevni svitlobi ne vidijo več ne pisati ne brati, pri luči pa lahko tudi pozneje pišejo in bero. Lahko tedaj ta kratki čas, ki se šolskim nalogam clo nič ne priterga, porabijo v rečeno Božjo službo — toliko bolj, ker jim ta hoja z doma v cerkev in nazaj domu služi ob enim tudi v sprehod za zdravje. Saj v zimskim mrazu, vetru, blatu, snegu tako ne morejo deleč od doma. Cemu tedaj ne saj pametneje v cerkev, kamor imajo za gotovo tudi naj boljo pot, ker s tem prehodam si krepčajo ob enim telesno in dušno zdravje! — Poleti pa (se ve de tudi pomladi in jeseni) jim ostane tudi še po žegni dovolj časa za vedrilo in počitek; razun tega pa, če so se že ves čas od kosila do žegna trudili s šolskimi nalogami, tirja tudi skerb za zdravje de po tako dolgim trudu odjeujajo — saj dobre pol ure. Ali pa zainorejo ta namen tudi dostojneje in koristneje doseči, kakor ravno s tem, de gredo v cerkev k žegnu? Ako tedaj šolar le hoče lahko v vsakim letnim času opravi, kar je prav za šolo in cerkev, prav za dušuo in telesno korist. Naj tukaj še pridencin, kar slehern tako že ve. Kadar šole taki sad obrode, de ne le glave iu rok izurijo v vednostih in znanostih, temuč tudi serce ublažijo, de se učenci poprimejo spodobuiga obnašanja in bogoljubniga življenja iz lastniga nagiba iu veselja (kar pa se doseže le z resnim, zložnim in ncutrudljiviin prizadevanjem združenih moči vsih učenikov in zapoveduikov — po besedi in lastnim izgledi): takrat še le so šole to, kar imajo po svojim poklicu biti — ne le učilnice, temuč tudi o d g o j i 1 n i c e za keršansko življeuje. Ako pa niso to, so le tovarne in g o n i v n i c e1 Telo #r. Feliksa mu čenča pri sv. Jiakopu v Mjfublfani. Od kar se je bilo po Ljubljani in dalječ okoli razve- dilo. de ima po prizadevanji v. č. gospoda mestniga fajmo- štra pri sv. Jakopu, kteri so bili letaš v Rim na božjo pot šli, telo sv. Feliksa mučenca za farno cerkev iz Rima priti. so sploh ljudje lih svclinj kaj željno pričakovali. Se le 27. listopada je veliki tergovec Jakop IMancher po daljnopisu i/. Tersta na znanje dal prihod barke, v kteri so se bili iz Jakina sv. ostanki pripeljali, in to naznanilo jc šlo kakor blisk povsod od ust do ust. Berž ko so bile te častitljive svetinje na ljubljanskim kolodvoru, se je tam velika množica ljudi zbralo, posebno v sredo popoldne, ko so bile od prečastitiga škofovima namestnika iu stolniga prošta. gosp. Antona Kosa, g. šent - jakopskiga fajmoštra. in g. Henrika Kosta, vikšiga colnijskiga vodnika, sprejete, odperte. pregledane in po spričbah za prave spoznane. Med tem se je silno veliko ljudi sošlo, kteri so z velikim. akoravno tihim veseljem sv. ostanke v cerkev Marije Device pred mostam spremljali. Lepo in giuljivo je bilo pa tam viditi, kako so vsi visokočastiti očetje sv. Frančiška seralinskiga s prižganimi svečami pred cerkev naproti prišli in so sv. Feliksa sprejeli, predin se k sv. Jakopu prenese. Ko je bilo sv. telo pred veliki altar prelepo osvitljene cerkve postavljeno, se je na koru nekaj po cerkvenih šegah v ta namen zloženih napevov pelo in od duhovšinc pred oltarjem odgovarjalo: Prcdpev: Trupla svetnikov počivajo v miru. in njih imena bodo večno živele. 1'salm: Leti so, ki so prišli iz velike stiske, in ki so svoje oblačila v Jagujctovi kervi oprali. Cdarcov trinogov se niso zbali tvoji služabniki, zato si jim dal častito mesto v kraljestvu svojiga Očeta. Svoje trupla so rajši smerti izročili, kakor dc bi bili malikam darovali: zategavoljo venčani palmove vejce v rokah derže. Očem nespametnih so se niertvi zdeli: oni so pa vender le v miru. S častjo in slavo si jih ovenčal o Gospod, njih počitek pa ho na večno. Čast bodi Bogu očetu in sinu iu sv. Duhu; kakor jc bilo v začetku, zdaj in na večne čase. Amen. V. Veselili se bodo svetniki v časti, O. In se radovali v svojih prebivališih. y. Pravični bodo večno živeli, O. In njih spomin jc pri Gospodu. V. Gospod shranuje vse njih kosti, O. Le ena se ne bo zmed njih zdrobila. kV. Prosite za nas mučcnci Kristusovi. O. De se vdeležimo Kristusovih obljub. V. Gospod, usliši mojo molitev, O. In moje vpitje naj k tebi pride. Molimo. Gospod Jezus Kristus! naj častitljivši kralj mučeneov in krona spoznovavcov, čigar čudna previdnost se poniža storiti, de sv. trupla tvojih vojskovavcov, kteri so za tvojo vero in tvoje ime svojo kri prclili, tvoji angelji varujejo. in de si okoli ozidja rimskiga mesta, svojiga ljubiga Jeruzalema, tiste za varhe postavil, kterih duše noč in dan v nebesih tvoje sv. ime častijo: dodeli nam milostljivo. de kakor njih sv. ostanke častimo, sc tako tudi njih zmage veselimo in po njih močno hrambo zadobimo. Gospod Jezus Kristus! ki grobe mučenih služabnikov, kjer sv. pepel in kosti kakor nekdanje žive teinpcljnc sv. Duha čislamo, lepši kot kraljeve poslopja narejaš: daj dc kakor so oni s tvojo vero in ljubeznijo tvoje sovražnike s smertjo po zgledu tvojiga sv. terpljcnja premagali, bomo tudi mi po njih zaslužcnji in priprošnji od zalezovanja dušnih in telesnih nasprotnikov rešeni in večno čast v nebesih dosegli. Kteri z Očetam in sv. Duliain živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Xa zadnje so bili sv. ostanki v kapelo lavretanske Matere Božje na altar postavljeni, in tje zdaj mnogo vernih in gorečih castivcov sv. Feliksa vedno dohaja. — Od sv. Feliksa in njegovih odpustkov kaj več prihodnjič. Si. IPgieri po SiorensHhn in dopisi. Iz Ljubljane. Dva posebno imenitna razpisa je dalo v. č. ljubljansko škofijstvo ravnokar do svojiga duhovstva. — Pervi zadeva svete maše, ki jih po razpisu sv. Očeta Pija IV. od 3. vel. travna 1858 morajo fajmoštri in drugi zadevni duhovni pastirji „z a svoje občine44 tudi ob odpravljenih zapovedanih praznikih opravljati, ako so jih kje opustili. Raspis sv. Očeta Urbana VIII.. ki sc začne z besedami : ^Cniversa per orbeinu . te praznike obsega, ki pravi: „Nos itarjue — — — — — — apostolica auetoritate de-cernimus et declaramus, iufrascriptos duntaiat dies pro fe-stis ex praeccpto coleudos esse. ijuos nempe vel ah initio venerando saeravit antiijuitas, vel uuiversalis ecelesiae pro-bavit consuetudo, vel omnium geiitiuin unanimis pietas ve-neratur: Dominicos scilicet dies totius anui. \ativitatis D. X. Jesu Christi, Circumcisionis, Epiphaniae, Kesurrcctionis cum duabus sequentibus feriis, Asccnsioni*. Pentecostes cum duabus pariter sei(ucntibus feriis. Sanctissimac Trinitatis, Solemnitatis Corporis Christi et Inventioiiis Sanctae Crueis, neciion festivitatum Purificationi*. Aniiuntiationis. A*sump-tionis et Nativitatis Deiparac Virginis. Dedicationis S. Mi-chaelis Archangeli. Xativitatis S. Joannis Baptistae. SS. Petri et Pauli. S. Andreae. S. Jucobi. S. Joannis. S. Tho-mae, Ss. Philippi et Jacobi. S. Bartholomaei. S. Matthaei. Ss. Simoni* et Judae ct S. Mathiae Ciiristi Domini Apo-stolorum. Item S. Stephani Protomartvris. SS. lunocentium. S. Laurcntii Martvris, S. Svlveslri Papae et Confessori«. S. Josephi etiam Confcssoris ct S. Antiae Deiparac respcctivc Sponsi ac Genetricis, Solemnitatis omnium Sanctorum ahjue unius ex principalioribus Patronis iu quociiiiMjuc regno. sive provincia, et alterius pariter principalioribus m quacum«|uc civitatc. oppido, vel pago, ubi hos patronos ha beri et vene-rari contigerit". K tem praznikani je bil po določbi sv. Očeta Klemena IX. od ti. grudna 1708 še pridjan praznik neomadezaniga spočetja Marije Device; in v ljubljanski škofii. ki je iz oglejske izločena, se je obhajal tudi ko zapovedani praznik god škofijskih pomočnikov iu muccncov. ss. Ilcrmagora iu Fortuna. — Desiravno sta pa ss. Očeta Benedikt XIV. in Klemen XIV. na prošnjo Marije Terezije privolila, dc sc smejo nekleri trnih praznikov opustiti, morajo vender fajmoštri in drugi samosvojni dušni pastirji ob tacih dnevih še ravno tako sveto mašo za svoje obeine llog« darovati. V prelepim razpisu sv. Očeta Pija l\. od 3. vel. travna IS."!*-, ki je škofijskimu razpisu pridjan, je \cdiiišivo. de naj se takim kramarjem enaki napisi pobero. oni pa naj >e po postavi kaznujejo. -- Vi- r. k. deželno pred-iduištvo je na to primerno spoznalo, de se bo ojstro pazilo na ti>-karnice. ki se pečajo z natiskaiijem enačili napisov, in zadevni uradi bodo poskušnjc pole enačili napisov, ki se imajo natisniti, natanko pregledovali ter pod pečal djali. kar hov imenovani ali pa v drugi zadevi zoper tiskaisko postavo od 27. vel. travna 1852. Potem takim je z imenovanim c. k. deželnopredsedniskim razpisa m dano povelje do todne e. k policije in do vsih c. k. okrajnih uraduij. d« jim je na enake napise skerbno paziti in kramarjem njih zadev no robo pobrati. ako bi jih ne hotli odpraviti. — V. č. »-kofijsivo t«> s tem pristav kam uaznanujc. de naj če. gg. duhovni pi enacih priložnostih tudi sami po zanesljivih možeh pozvedo. ce so lake spotiklji\e reči na prodaj prinesene, in naj v enakim primerijcji tu reč zadevni uradnii naznanijo. Iz IJuMjaiic. Častni korarji so izvoljeni naslednji 2o«»po.,je: Vi->ok«ičastiti gospod .lini Grabrijan, ipavski dekan, \itcz a\sftijaiiskiga reda Franc-Jo/.efoviga itd.; \i--okoi«s i ^.is|,Ml! Ga~pcr Vclkavcrli. škofijski kaneler. '••i \ isokiu as-i;i gospod Matija l.eben. dokior iu hogoslovski učenik v |.:uhljani. IV; \ i in poslednji sta ob enim izvoljena prava kousisiorialna s\ito\a\ca. I/. Notranji«;«. —r. Ze davno se je kazala potreba, prav resno v okom stopiti spolikljivitn in pobujšljivim napisani na medenini ali leclu: prav razveselilo meje un-danje naznanilo v. e. ljubljanskima školijstva o tej reči. koliko silno de se je tako napisovanjc razširjalo, naj Vam dam zgled: Pred kratkim ste mi prišle v roko dve poli talili napisov, na obeli je bilo do 300 napisov; med temi 300 sim jib jez našel samo 40. kteri bi se utegnili poterditi ali lerpeti. \si drugi so bili več ali manj jasno erotičniga ob-se/.ka. Poskerbel sim za to. de sim boljše napise odbral. in še kaeib so lastnih iu ptujili nespotikljiviga obsežka pri-djal; ali bodo pa slabi napisi kmalo zaostali, in dobri se kmalo prikazali, za to ne vem : ruti in skerbeti bodo mogli drugi. Hazgleti po kersanskhn are tu. Kardinal knez iu vik-i škof dunajski so prihodnji teden \ Kini odmeiijciii ter bodo v očitnim koiisistorii. 20. t. m., kardinalski klobuk prejeli. — Ogerski kardinal so 2. t. m. prišli j/. Kima na !>uuuj. — Msr. Antonio Valcnziaiii. dosedanji auditor apostolskima poročništva na Dunaji. je izvoljen v škofa za Faiiriano iu Mateliko. in se bo v kratkim k posvečevanju v Kini podal. — Ogcrska škofa, vesprimski m tcincsvarski. sta sklenila, v vsili večih mestih svojih škofij odrejo ženske mladosti šolskim sestram zročiti iu naprave \ ta namen vstanovljati. Tudi koloski nadškof imajo veliko hišo v delu. ki jo bodo solskim sestram zročili. — V Ga-licii ima neki katolisk grof Z... na enim svojih poseste\ imenitno sirotišnico, \ kteri 1 il na Dunaj peni cerkveni zbor po 300 letih, jc bilo tudi \ l.ondnu zbirališč vsih nadškofov iu škofov angleških, njih 2«». — tudi pervo od 300 let, pod predsedništvam kardinala \\ isematia. JMiti darovi* Za afrikauski misij on: V. č. g. dek. S. V. 2 gold. Za m i s i j o u gosp. O I i v i e r i - a: Neki dobrolin dekan v pokoji 5 gold. Za m i s i j o n gosp. L a v t i ž a r j a: Zraven uniga v ohrajtu: V. č g. korar J. Vole K-gold.; Hog nam grehe odpusti! 1 gold. Ob raj t. 10 gold. poslanih s podpisani: „Hvaljen bodi Jezus Kristus*4 smo takole obcrnili: 5 gold. za misijon gosp. I.av-tižarja v .Ameriki; za afrik. misijon 1 gold.; za misijon g. Olivieri-a 1 gol.; za cerkev in bolnišnico v Jablunki 1 gl.: za lačne in stergane 2 gold. — Druziga dobrotnika 3 gld. takole: 2 gold. za misijon g. Lavtižarja, 2 gold. za naše dom. zam., 1 gl. za afrik. misijon, 1 gl. za druge reveže Pogovori z gg. tiopisovavvi. G. J. J. v Top.: Smo poslali po pošti. — G. L. H. ▼ Dombi na II.: Smo Vam poslali. — G. J. v Tr.: Smo poravnali. — C»g. B. in II.: S hvaležnostjo prejeli.— J. K.: Hvala! Za tir. Mnobteherfev spominek. Prenesek od I.—11. naznanila 4 cek. in 859 gl. 26 kr. V. č. dekanija verhniška 40 gold. — Dobrotnik 2 gl — G. dr. I.ovre Toman 2 gold. Skupej: 44 gld. S poprejšnjim: 4 cek. in 903 gl. 26 kr. Uuhovske zadeve. V ljubljanski škofii. Gosp. Jož. B u h. n. p., ne pride k sv. Petru na Novomeškim, ampak v Loški potok: g. Jož. Lu kanec pa iz Loskiga potoka v Cernomelj. p m w M M £ šj m na narolcvaiijc ..Zgodnje Danic?" za leto 1*59. Desiravno mnogi častili naročniki žele. naj bi ..Danica" zopet na teden izhajala, kakor poprej. jim vender zavolj več okolisin v tem zdaj še ne moremo vstreči; naj jo torej zopet na štirnajst »tjo oeiati za Ifozjo east tn pntl »Nlovencov v malim pa jim im vinogradu našiga lista. Velja pa ..Zgodnja Danita** j.....novim denaruu: Za celo leto po posti......2 gold. Za pol leta po posti.......| Za ceiert leta po pošti......— Za celo leto v tiskai niči.....2 Za |od U ta \ tiskarnici.....1 Za če 1111 leta \ liskainici ... — 70 kr 35 r 70 „ 12 1 « ^ 54 „ Za celoletno nošo na dom v Ljubljani se doplača 20 kr. Za polletno pa 10 kr. Opolllba. Za menjavo napisa med leiam se plača lftkr.; ► ukn inciijno st- a«mr^č napravi ue\godna neprilika, ker he napibi t.a celo leto natisnejo. V r e d n i š t v o in Založništvo. Odgovorni vreduik: Luka Jeran. — Založnik: Joief Blaznik