Bolno dete in angelček.
Z6rica, pridno dekletce, zbolela je in dolgo časa v posteljici ležala. Njena lnati so sedeli noč in dan pri njej, stregli so jej in dajali zdravila, jedi ia pijače. Postiljali in popravljali so jej posteljico, pripovedovali so jej razne stvari, in — če je jokala od bolečine, otrli so jej solzice. S toliko postrežbo so mati naposled opešali, utrudili se in pri Zoričinej postelji zaspali. A Z6-rica je bila žejna in bi bila rada vode prosila. Ker je pa videla, da njena mati tak^ sladko spe, ni jih hotela buditi, rajše je žejo trpela, kakor da bi bila jokala in vode prosila. V tem hipu prileti angelček mimo okna in vidi Z6rico, kako voljno trpi iz ljubezni do svoje inatere. Zat6 prileti tudi v sobo, ter vzame iz torbice srebrno steklenico. V steklenici je bilo dobro zdravilo, ki je tudi žejo gasilo. Angelček pristopi k posteljici in reče : ,,Ljuba Z6rica! kakor vidim, hudo te žeja; nu, pij jedenkrat iz naoje steklenice in kmalu bodeš zdrava." Z6rica se lepega in prijaznega angelčka ni ustrašila, tudi jo-kati in vpiti ni začela, nego vzela je steklenico in— pilaje. Na to angelček zopet otide. Ko se mati prebude, bila je ZSrica zopet zdrava. Veselo po-gleda raater in reče: ,,Mati! zdaj uže lehko vstanem, nič več me ne boli." Ia povedala je materi vse o lepem angelčkii s srebrno steklenico.
w____^^^                                 Tone Brezovnik..