Političen list za slovenski narod. P* politi prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velJA: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 Vid'? en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratiVae sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednižtvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ij16. uri popoludne. Štev. 224. V Ljubljani, v sobota 29. septembra 1888. Letnik XVI. Vabilo na naročbo. Bliža se zadnje četrtletje: gospode naročnike prosimo torej naj ulj ud noje, da ,brzo blagovole ponoviti svojo naročnino; one gospode, ki so zaostali z naročnino, opomnimo, da skoraj poravnajo svoj dolg; vse pa, ki še niso naši naročniki, vabimo, da bi nas počastiti izvolili v obilni meri s svojimi naročili. Stvar, za kojo se borimo, je sveta, — vredna žrtve vsakega slovenskega rodoljuba. »SLOVENEC se bode neustrašeno potegoval tudi za naprej za svetinje milega nam naroda, — na versko-narodni podlagi. „SLOVEiYEC", edini katol.-konservatlvni slovenski dnevnik s prilogo „Donioljub" vred velj d za Ljubljano pri opravništvu ali v »Katol. Bukvami" prejeman: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 » „ jeden mesec ... 1 » Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velj d: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. n pol leta .... 8 „ — » » četrt leta . . . 4 » — „ „ jeden mesee ... 1 » 40 . Naročujc se lahko vsak dan, a list se dobi še-le z dnem naročbe. Novim naročnikom moremo postreči še z vsemi izišlimi številkami. „DOMOLJUBA". VredniStvo in opravništvo „Slovenca" in »Domoljuba". Deželni zbor kranjski. (Sedma seja, dne 2 9. septembra.) Deželni glavar dr. Pokiukar otvori ob 7*11.uri dopoludne sejo, v kateri se najprej prečita in potrdi zapisnik zadnje seje; potem naznanja glavar, da je poslancu Luckmannu dovolil tridneven dopust in razdeli raznim odsekom došle prošnje in vloge, med katerimi je zlasti veliko prošenj krčmarjev in kupče-valcev, da se odpravi deželna naklada na žganje. Poročilo deželnega odbora glede priklad za okrajne ceste se izroči finančnemu odseku, zatem poroča dr. Sterbenec o letnem poročilu, in sicer: § 8. »Šolstvo"; § 10. »Osebne zadeve"; § 11. »Splošnje zadeve"; § 1. »Skleneni zakoni"; § 2. »Davki"; § 4. »Deželne podpore"; § 7. »Deželni zavodi in zakladi, A. Prisilna delavnica , B. Deželni dobrodelni zavodi", ter predlaga, naj slavni deželni zbor dotična poročila deželnega odbora na znanje vzame. To se zgodi brez ugovora; samo pri § 11. marig. št. 3 omenja poslanec Kersnik sklepa slavnega deželnega zbora X. seje dne 3. jan. 1888. 1., s katerim se je pozvala c. kr. vlada, da se pri zemljiških knjigah vojvodine Kranjske v napisu imovinskega lista navede ime dotične katasterske občine v obeh deželnih jezikih, kjer je tako ime v navadi, in se čudi, da dozdaj od vlade na to resolucijo še ni nobenega odgovora. Da se reč ne pozabi, predlaga, naj se ponovi dotična resolucija ter naj slavni deželni zbor sklene: »Visoka c. kr. deželna vlada se vnovič poživlja, da potrebno ukrene, da se pri zemljiških knjigah vojvodine Kranjske v napisu imovinskega lista navede ime dotične katasterske občine v obeh deželnih jezikih, kjer je tako ime v navadi." G. deželni predsednik baron "VVinkler odgovarja, da je vlada to resolucijo izročila justičnemu ministerstvu, ki menda o tej reči še kaj preiskuje in poizveduje, ker dozdaj od nje še ni došel nobeden odgovor. Pri glasovanji obvelja Kersnikov predlog, proti kateremu so glasovali poslanci velikega posestva. Pri § 1. omeni g. deželni predsednik glede zdravstvenega zakona, da se je med tem, ko je bilo poročilo deželnega odbora dovršeno, sostavila službena inštrukcija za zdravnike, ki je deželo Kranjsko razdelila v zdravstvene okraje in določila pristojbine za zdravnite. Vse to je vlada naznanila deželnemu odboru. Dalje naj zbor na znanje vzame, da je sostav-ljena deželna komisija za očiščenje gozdnega sveta od tujih osredkovin in za razdelitev skupnih zemljišč in sta imenovana dva okrajna komisarja. Pri § 4. »deželne podpore" predlaga poslanec Robič, naj se z odobrenjem na znanje vzamejo prve 4 številke glede podpor, ki jih je dovolil deželni odbor vsled povodnji, toče in nevihte, pa po-gorelcem in siromaškim žebljarjem. Poslanec De v poroča za njim o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1887, ki je imela dohodkov 12.322 gl. 74 kr., troškov pa 11.226 gld. 58 kr. Konečna čista imovina je znašala 8405 gld. 59 kr. ter se je v primeri z imovino prejšnjega leta pomnožila za 3771 gld. 44 kr. Računski zaključek se brez ugovora potrdi. Ravno tako se odobri proračun ta šole za 1. 1889. Potrebščine bo 12.328 gld., zaklade pa 8150 gl., torej bode primanjkovalo 4178 gl., ki jih bo treba doplačati iz deželnega zaklada. Ob enem se pri tej priliki sprejme naslednja resolucija: »Deželnemu odboru se naroča pretresati, ali bi bilo umestno pri šoli na Grmu napraviti javno decimalno tehtnico." Ravno tako se na znanje vzamejo mrig. št. 31 do 46 § 8 letnega poročila, ki zadevajo to šolo. Dr. BIeiweis poroča potem o vravnavi reke Krke, o kateri se je govorilo že lani; toda vlada ni hotela prevzeti preiskovalnih troškov, kakor smo jo prosili, ampak je le obljubila dotično delo izvršiti po svojih tehničnih organih. Vravnava Krke jo LISTEK. S v i f t i j a 4 a. (Triintrideseti spev.) Pred mnogo leti, ko smo bili mi še vsi, ki su-čemo zdaj duha svetle, semintijii tudi zarujavele meče in pa dovtipa buzdovaue, in sicer samo zaradi tega, da ostanemo zvesti slovanski neslogi, še v tako zvani mlečni dobi, posegli smo si v lase le, kedar je bila v nevarnosti naša osobna čast. Minoli so časi naših otroških prepirov in na njihovo mesto so stopili oni »otročjih" bojev nas starih in mladih bojevalcev. V istini naučili smo Še Slovani od svoje otroške politične dobe do sedanjega moštva, ko si zidamo narod ne domove in Slovenijo, in ko reklamujemo zase pravice devotnajstega odstavka in pa državno pravo, najboljše zabave svojih nasprotnikov. Poslednji trdijo namreč, da se ne radujejo nikedar bolje, kot kedar trdimo mi, da ovenčamo le v boji s »starim" orožjem domovino, ali ako kriče naši »mladi" bojevniki, da brez njihovih puščic no bode svobode zlate. Praznik slovanske nesložnosti praznovali so v poslednjem času tudi naši po neslogi in krvi nam sorodni bratje na severji, in sicer zopet na radost nemških in na jezo svojih »mladih" nasprotnikov. Prvi namreč jim privoščijo baje iz srca zahtevano nekedanjo državno pravo, ker trdijo, da je nikedar uživali niso, drugi pa se radujejo svojih zmag, ker ostanejo brez dvoma le na papirji. Tudi mi Slovenci stari in mladi radovali smo se brzojavno češke nesloge zatrjujoč, da kraljuje tudi naš »solidarni" duh slučajno nad češko nesolidar-nostjo. Sviftijanec se boji, da smo izrazili združeni Slovenci jako kočljivo sočutje s svojim historičnim brzojavom, katero si smelo tolmačijo oni, da smo hoteli pokazati s svojo nehistorično slogo, da je tudi ua Češkem na podlagi zahtevane zgodovinske pravde dosedanja nesloga nehistorična in neumevna. Tudi naši prazgodovinski zavezniki Prusi boje se najnovejše slovanske solidarnosti in našega zgodovinskega prava, zaradi tega kujejo mladi Multkeji nov vojni reglement zoper svoje sosede. Ta nov reglement hoče podariti baje Bismarck pri svojem političnem slovesu svojim rojakom v spomin. Uverjeni smo, da tudi ta najnovejši reglement ne predrugači taktike in strategije slovanske. Bismarck naglaša namreč vedno in vedno, da je le v slogi moč in zmaga, mi Slovani pa se križamo pred jedinostjo in jadikujemo sredi najbolj neslavnih zmag za svojo neslogo. In vendar koliko srečnejši so naši severni ne-složni bratje od nas začasno složnih Slovencev. Čehi zahtevajo za svojo domovino davnaj uži-vano historično pravo, mi Slovenci kličemo za svojo Slovenijo brez historičnih pravic devetnajsti odstavek na pomoč. Čuda ni, da se odreka naši Sloveniji pravica, katere nikedar poznala ni, namreč narodni jezik v šoli in uradu, saj ga doslej niti v gostilni in na ulicah, kjer ni ograjen s paragrafi, ne rabimo mnogo potov. Preverjen je Sviftijanec, da bi protestoval marsikateri prvak narodnjak in vrla narodnjakinja, ko bi razglasili Slovenci svoj jezik jedino obligatnim »urbi et orbi" Slovenije, saj bi se odvadili potem nevede svoje »klasične" nemščine in po naših dvoranah bi vladala smrtna tišina. Kako prijetno je torej, da Slovenci nimamo historičnega prava za narodni jezik. Tudi bi bili Slovenci sicer v nevarnosti, da žive v večni neslogi pravdajoč se po »mladih" in »starih" odvetnikih za svojo nekedanjo .pravdo", mej tem ko nas druži sedaj vsaj začasno nehistorična in zaradi tega nedelavna in malo vspeŠna bratovska sloga. Sviftijanec. pa velikega pomena za državo zarad velike državne ceste in kostanjeviške grajščine, ki je last verskega zaklada. Vravnava bo stala veliko, ali prej je treba imeti načrt, kako bi se to vršilo. Eni mislijo, da bi se odpravili jezovi, eni da bi se reka le posnažila itd. Konečno v imenu finančnega odseka predlaga: Slavni deželni zbor naj sklene: „1. Ker je vravnava reke Krke v njenem dolenjem teku velike iinancijelue važnosti posebno za državo, ker oškodujejo ponavljajoče se povodnji cestni erar in zemljišča kostanjeviške graščine, dalje, ker bi se morda po končani vravnavi tudi moglo ploviti po njej, kar je gotovo tudi v državnem interesu, se naprosi visoka c. kr. vlada, da prevzame polovico preiskovalnih troškov na državni zaklad, preiskovalna dela pa naj izvrše državni tehniki. 2. Drugo polovico na 2500 gld. proračunjenih troškov prevzame do najvišjega zneska 1250 gld. deželni zaklad." Poslanec Šuklje omenja, da seje treba enkrat resno iu odločno lotiti tega dela; povodnji se raz-tegujejo skoraj jedno uro po okolici in v nekaterih vaseh je živina v vodi stala itd. Prebivalci pa so ubožni, trtna uš uničuje vinograde, ki so dajali ljudem veliko zaslužka, torej se mora zabraniti, da povodeuj ne bode uničevala debele in rodovitne zemlje. Do zdaj je bilo to vprašanje samo teoretično, zdaj postane praktično; ali treba je temeljitih preiskav, da se poizve, kako bi vplivala po vravnavi tako imenovana talna voda. Ako bi voda postala plovna, bi se razne reči, kakor les, seno itd. laglje spravljalo naprej kakor zdaj. Obžaluje, da se je vlada tako malo pobrigala za to reč in jo prepustila zgolj deželi in deželnemu zakladu, dasi je to tudi v njeni lastni koristi. Pri glasovanji obveljata prej omenjena predloga. Poslanec dr. Papež poroča ob osuševalnih delih v račenski dolini in omenja, kako ugodno so se dotična dela izvršila, ter v imenu upravnega odseka predlaga: „Deželni odbor se pooblastuje, da sme edino le za ona dela, katera so neobhodno potrebna in neodloživna za osuševanje doline račenske, — uporabiti primeren iznesek od svote, katera bo za hi-drotehnična dela določena v proračunu deželnega zaklada za leto 1889." (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 29. septembra. Notranje dežele. Dne 8. t. m. vršil se je v Cavalesu na južnem Tirolskem shod, pri kojem so člani trentinskega kluba govorili za načrt, po kojem bi se Tirolska ločila v dva kosa in ustanovil poseben deželni zbor za italijanske južne pokrajine. Avstr ijsko-rumunski mejni komisiji sta došla od avstrijske in rumunske vlade ukaza, naj hitro konča svoje delo iu predloži zapisnik v potrjenje. General Trojan Doda se je prišel zdravit v Mebadijo, ker ga mučijo nasledki mrtvouda. Izjavil se je, da je razsodba aradskega sodišča že zaradi tega neveljavna, ker se je pred kazensko obravnavo izkazal z uradno potrjenim zdravniškim spričevalom, da ne more k njej priti osebno. Tiianje države. Papež Leon XIII. je dne 26. t. m. sprejel mnogoštevilne italijanske romarje duhovniškega stanu. Nadškof turinski je prečital adreso, na kojo je odgovoril sv. Oče: Pravice sv. Stola ne morejo ni-kedar zastarati in nikoli ne bom glede njih sklenil kako pogodbo. Kazenski zakonik je nov napad na cerkev in duhovništvo, vendar pa zaupam na Boga. »Res je", je končal papež svoj govor, „da navidezno dajejo srečni dogodki in podpora mogočnikov cerkvi popolno varnost; toda tek človeških reči je le v roki previdnosti božje, ki ga vselej predrugačuje in vodi k največji slavi in blagorju cerkve." — Leon XIII. bo sprejel nemškega cesarja dne 14. oktobra. Kar-dinalu-nadškofu napoljskemu so došla navodila, po kojih naj se ravua povodom tamošnjega bivanja cesarja Viljema. Kakor se govori v rumunskih vladnih krogih, pripravljen je Ristič prevzeti srbsko ministerstvo pod pogojem, ako umakne kralj svojo tožbo ter se sporazume s kraljico. liolgarska poročila pravijo, da se je Načevič zelo postaral zadnje dni, nekaj zaradi nedavnega napada, nekaj pa zaradi velikih skrbi, koje mu pro-vzročuje neprestana beda bolgarskih financ. Na svojem povratku iz Carjigrada mudil se bo nekaj dni v Plovdivu vsled prošnje tamošnjih trgovcev, ki žele ž Djim govoriti resno besedo o južnobolgarskih razmerah glede carin in izvažanja. — Kakor se poroča ruskim listom iz Carjigrada, prizadeva si mnogo princ Ferdinand, da bi ga sultan priznal kot bolgarskega kneza. Za ta slučaj mu je neki obljubil, da bo takoj v gotovini plačal zastali tribut in del turškega državnega dolga, ki odpada na Bolgarijo. Berolinski listi objavljajo dve zanimivi ruski naredbi o vojaških pripravah v južnoiztočni Eusiji. Prva je tajni ukaz vilnskega generalnega štaba, štev. 1256, po kojem se mora v dobi od dne 25. avgusta do dne 30. septembra st. st. nakupiti 8051 konj za prevažanje provijanta in bojnega gradiva, uamenjenega ob pruski meji ležeči armadi. Druga naredba pa veleva poveljnikom vojaških okrajev Kijev, Wilna, Odesa in Moštva, da morajo sklicati do dne 15. septembra po 10.000 rezervnikov, skupaj tedaj 40.000 mož. Nemški zavezni sovet je podaljšal malo obsedno stanje za Hamburg. — »Nordd. Allg. Ztg." preklicuje vest, da bo odstopil namestnik Hohen-lobe. — »Reichsanzeiger" objavlja naredbo ministra notranjih zadev, koja določuje volitev voliluih mož na dan 30. oktobra, volitev poslancev pa na 6. dan novembra. Boulanger bo pri otvorjenju francoske zbornice dal razdeliti mej narod deset milijonov iztisov svojega manifesta. — Francosko društvo za opro-ščenje afriških sužnikov je izdalo oklic, v kojem po-zivlje narod, naj pomaga z denarno podporo, da se vresniči to človekoljubno podjetje. Ob enem bo posebna komisija sprejemala mladenče, ki se bodo oglasili za afriško ekspedicijo. Dobrotniki se bodo objavljali vsak mesec po časopisih. Nenaravno stališče Italije nasproti papeževemu prestolu zapleta italijansko vlado in njena glasila v ueprestana protislovja. Nedavno, ko so v Fuldi zbraui škofje in freiburški katoliški shod enoglasno sklenili resoluciji na korist papeževi posvetni oblasti, protestovali so italijanski vladni listi, da bi se ino-zemci vmešavali v italijanske „notranje zadeve". V tem oziru postavil je sedaj po preteku le nekaterih dni Crispi sam udano mu časopisje na laž. Lutiški prostomišljeniki so namreč poslali Crispiju brzojavko, v koji mu čestitajo k odločnemu postopanju zoper papeža in njega »nepostavne" (?) tirjatve. Crispi teh inozemcev ni zavrnil, da nimajo pravice vmešavati se v notranje italijanske zadeve, marveč se jim je prav lizunski zahvalil ter je s tem ovrgel prejšoje trditve vladnih in poluuradnih italijanskih listov. Ako bi bilo pa rimsko vprašanje res »notranja" zadeva Italije, ali ni potem Crispi obžalovanja vroden državnik, ker ne dopušča samo inozemcem, da se vmešavajo v njegove „notranje" zadeve, marveč še celo opravičuje te nepoklicane mešetarje? Tudi angleško časopisje se je začelo baviti z dnevnikom cesarja Friderika. »Standard" imenuje objavo nediskretno. »Daily Tel." piše: „Označivna za značaj umrlega cesarja je okoliščina, ker je upal, da more najti v celi Evropi dvanajst oseb, kojim se more zaupati državna tajnost in bi o njej molčale 50 let." »Daily News" smatrajo pristnimi odstavke, ki zadevajo južno-nemške dvore in najbolj kompro-mitujejo Bismarckovo politiko. Iz Suakima se poroča: Mahdijevi vojaki so dne 25. t. m. poskusili priboriti si neko zunanjo trdnjavico, a bili so z velikimi izgubami odbiti. Na egiptski strani je padel le jeden topničar. Sovražuiki se utrjujejo nasproti trdnjavici Fulah ter se v kratkem pričakuje nov skupen sovražnikov napad. Izvirni dopisi. Iz Bele Krajine, meseca septembra. Iz Bele Krajine pišem, a žal, da ne bode več dolgo bela; kmalu postanemo tudi mi črni Kranjci. Bela Krajina bode pa samo še zgodovinsko ime. Mladi moški naraščaj začel se je črno nositi, pa tudi ženske so že tu pa tam na pol črne, kakor Koče-varke. Kakor onkraj Gorjancev v kostanjeviškem in krškem okraji, kjer je bilo bojda pred 30 leti še vse belo, enaka izprememba dovršila se bode tu, če tudi ljudje sami uvidijo, da črna obleka ni prav za prav nič ceneja, pač pa da je bela mnogo trpežnejša. Zal, da z belo obleko tudi prejšnja skromnost in stari lepi običaji izginevajo: od službe božje dohajajoči pozdravljali so one, ki niso bili pri sv. opravilu, z lepim pozdravom: Bog daj del sv. maše; kedar so pili, nazdravljali so si: Bog ti pomozi; delajoče so pozdravljali: srečo dobro Bog daj. Te in druge lepe navade se redko še opažajo. Da »kultura" tako vsestranski v našo Belo Krajino prodira, provzročilo je to, ker so naši ljudje prej mnogo hodili mej Nemce, sedaj pa v Ameriko; največ pa je temu kriva menda neka gizdavost našega ljudstva, ki ni več zadovoljno s staro nošo. Toda vsak trezni opazovalec mora priznati, da našim ljudem mnogo bolj pristoji bela obleka, kakor črna. Kako postavni možje so bili v belih hlačah s škornji, a zdaj vsa oseba nekam izgine v črnih »pantalonih". Mnogo bolj pa veljii to o ženskem spolu. Krasno se ti znajo naša brhka dekleta na-lišpati v snežnobeli obleki, a črne jopice jih v istini kaze. Pravijo sicer, da bela obleka se hitro umaže, ali prav to dobro vpliva na snago, ker je treba gosto žehtati. Zatorej je res v vsakem ozira škoda, da se je začel naš beli Kranjec izneverjati starim svojim običajem. Do najnovejših časov je nad skromni in delavni ljud dobro živel v nravnem in gmotnem oziru. Ali vsled glasovite postave, da se sme vsak berač ženiti, začela sta se grozno širiti izprijenost in siromaštvo. Ponočevanje je bilo prej nepoznano, nezakonski otroci so bili bele vrane, a zdaj je drugače. Število kočarjev se vedno množi, in kakor šesta, tako tudi sedma božja zapoved ima čim dalje manjšo veljavo. Vsled zloglasne omenjene postave in ker ni moči ničesar v denar spraviti, množi se uboštvo čedalje bolj, in to je vzrok, da so naši ljudje začeli tako mnogobrojno hoditi v Ameriko. Redke so že hiše, ki ne bi imele po jednega Amerikanca, iz nekaterih hiš so celo 3 in 4 v tej obljubljeni deželi. Navadno se ne izseljujejo za zmirom, nego čez nekoliko let se vračajo s prihranjenimi denarji na dom. Prihranijo res mnogo; mnogi si v malo letih celo tisočake prislužijo. In tako pride precej denarja v naš zapuščeni kraj iz Amerike. Marsikatero posestvo, da cele vasi bi bile že prodane, pa Amerika jih je rešila. Res, da so se vsled tega izseljevanja delavci pri nas silno podražili, vendar menim, da dobra stran prevaguje. Prej so hodili na Nemško krošnjarit, od koder niso nič dobrega prinesli, pač pa se odvadili delu, ktkor se vse to slabo opaža pri Kočevarjih. Navzemši se nemške oholosti so domil svoje rojake prezirali, meneč, da kaj več veljajo, ako znajo nekaj nemških besedi tolči. Drugače je v Ameriki. Tii se še-le učijo pridno delati; domov prišedši imajo kakor hrastova skorja trde i ožuljene dlani. Naš mladi zarod pride do prepričanja, da se nikjer ne živi kar tako „utomah", nego da je treba povsod pridno delati, ako se hoče kaj imeti. In koliko je vredno to, da se tudi nepoboljšljivi postopači sele v novi svet, želeč obogatiti se. Mi imamo doma zlati mir po noči in po dnevi, oni pa morajo tam redao živeti in pridno delati, ako si hočejo kaj prislužiti, in tako jih bode Amerika popolnoma poboljšala. Mislim, da vi Ljubljančani ne bi nič proti temu imeli, ko bi vas vaši barabe hoteli zapustiti ter se izseliti tje kam v Franc-Jožefovo deželo. Tam naši ljudje tudi izpoznavajo, da nemški jezik ni tako jedinozveličaven, ampak da le pridnost in poštenost velja. Ravno tako so usta zamašena našim domačim nemčurjem, ki so vedno kričali, kako potreben je nemški jezik našim ljudem, ker hodijo nekateri na Nemško krošnjarit. In sedaj sodite, imate li vi prav, ko tam iz Ljubljane vedno upijete: ne v Ameriko, ne v Ameriko ! Letina je še dosti dobra; vina bodemo dobili obilno, koder še ni trtna uš posegla. Pri tako ugodnem vremenu smemo pričakovati dobro kapljico. Ali kaj pomaga, če ni od nikoder uikakega kupca. No, tudi v tem oziru upamo, da bode kmalu bolje, saj so letos spet enkrat »merili" dolenjsko železnico, in Novo Mesto ima že celo gostilno pri dolenjski železnici; a k letu bodo že zopet volitve, in takrat se bodo spet železnice zidale na vse strani. Seveda se potem vsa ta stvar počasi pozabi, in pozneje se nekaterim gg. poslancem niti vredno ne zdi svojim volilcem pokazati se. Tako tudi naš častiti poslanec je bil baje te dni prišel v naš kraj, toda le nekatere gospode po mestih je obiskal, a svojih volilcev-kmetov se mu ni vredno zdelo nadlegovati. H koncu naj še pohvalim veliko modrost slavnega našega cestnega odbora. Oskrbel nam je nove »roke", na katerih se bere na pr.: Cesta v Semič — nach Semitsch, ua Vivodino — nach Wiwodina, v Radovico — nach Radovviza, v Drašiče — nach Draschitsch itd. Ni li to pametno in modro? Kako bi pa sicer naši »Nemci" vedeli, da d.otična cesta drži v Semič, Vivodino, Radovico, Drašiče, ako bi ne bilo poleg zapisano: Semitsch, Wiwodina, Ra-dowiza, Draschitsch! Vidi se tudi napis: Vas Ra-dovica okraja Črnomelj — Dorf Radovviza Pecerk Tschernembl. In takih klasičnih napisov je menda še več. Povsod napredek! Z Vač, 27. septembra. Dolenec toži o slabih letinah in da trtna uš vinograde uničuje. Nasprotno je pri nas. Kar še nihče ne polni, to je v naši občini letos: hruška nam namestuje vinsko jagodo, in to v nepričakovani meri. (Dalje v prilogi.) Priloga 224:. štev. »Slovenca" dne 29. .septembra 1888. Ako prideš v naš kraj, slišiš izza vogala marsikatere hiše tolčenje, delajo namreč hruševec in napolnujejo ž njim sod za sodom. Površno sem ra-čunil in poizvedel ter sem naštel, da se je do danes v naši mali občini že čez "2000 veder liruševega mošta napravilo. To delo se pa še nadaljuje; prazne posode je primanjkalo, iu marsikateri kmetovalec pri nas bi si ga rad in lahko še kak sod napravil, pa nima posode in je dobiti ne more. Ako bi pa še sosednje občine privzel, v katerih imajo še več sadja, bi se nam število veder takega vina kar neverjetno zdelo. Posebno hruška je letos v našem kraji tako obrod.la, da se bode veliko >ad|a pokvarilo. Sušilnico za sadje ima pri nas do malega vsak kmet, in popraševal sem enega in druzega ter sera izvedel, da utegne letos 50 do 80 mernikov hrušk nasušiti. Posebno obrodile so hruške - drobnice, ki tukaj kur po hostah rasto. Te dui šel sem mimo male vasi in videl no daleč od hiše tako silno polno visoko hruševo drevo (drobnico). Ko sem se čudil prepolnemu drevesu, odgovori mi posestnik, da je ravnokar okoli 10 mernikov hrušek naenkrat nagrabil, in sicer samo tacih, ki so na tla popadala. Kam s tem sadjem? Za žganje tii bilo, ali kuhati si ne upajo ljudje, ker je preveč zadacano. Marsikateri gospodar toži, da bi še žganja nakubal, ko bi ga imel komu prodati. Po štacunah ga nočejo kupiti, ker se prehudo obdači. Tudi jabolk in češpelj jo letos precej v naši okolici, ker pa tudi letos ni k upčije, posušili bodo kmetje tudi to, ako bode pripustil čas. Kdor si želi kupiti zdravega in dobrega sadnega vina, naj pride k nam, nakupil si ga bode še lažje in veliko ceneje, nego ua Dolenjskem vina. Bog nam daj še mnogo tacih leti u j I Od sv. Križa pri Kostanjevici, 25. septembra. Da ne bode mislil svet, da res ni zmožno osebe pri nas, ki bi pisala o slovesnosti 40letnice vladanja našega presvetlega cesarja Pran Josipa I., koja se je vršila pri uas s sklepom šolskega leta dne 30. avgusta t. i., naj omenim, da se je napominana slavnost vršila pri nas tako-le: Že na predvečer nazuanjalo je pokanje možnarjev in ubrano pritrkavanje zvonov začetek slavnosti. Na šoli lesketal se je krasen transparent z napisom: „Frau Josip I. 1848—1888." Bog ohrani nam cesarja Slavne Avstrije vladarja! Na prostornem trgu pred šolo plapolal je veličasten kres, pevci in pevke peli so cesarsko pesem in še več drugih narodnih pesni. Razsvetljene bile so vse hiše v bližini šole in vse je drlo na omenjeni trg pred šolo, kjer je bila pozneje kratka večerja v ožjem krogu, pri kateri ni manjkalo primernih uapitnic zlasti na presvetlega cesarja. Najboljše volje smo se razšli pozno v noči. Drugi dan ob 8. uri bila je slovesna sv. maša z azistenco. Cerkev je bila polna vernikov, kakor kak praznik. Po sv. maši zbrani so bili šolarji na trgu pred cerkvijo, na koje zidu visele ste ovenčani podobi cesarja in cesarice z letuicama iz cvetlic 1848—1888. Na visokem odru deklamovali so šolarji. Po končauem deklamovanji iu petji začuje se godba sem od šolskega poslopja. Učenka nese v jerbasu na glavi šolska darila, a pred njo godba. Pozornost vseh navzočih bila je obrnena na ta prizor. Zdaj se odkrijejo darila, odpro „zlate bukve" in čuli smo 35 imen najodličnejših učencev in učenk, kateri so bili obdarovani z lepimi molitveniki, — Sto komadov knjižic „Naš cesar" dobili so šolarji že 18. avgusta t. 1. povodom rojstnega dne presvetlega cesarja. Na prostornem omizji pri cerkvi bili so potem šolarji dobro pogoščeni. Zadej cerkve spekli so jim dva cela koštruna, katere je kupil tukajšnji krajni šolski svet, kruha bilo je iz dveh mernikov moke in vedro vina. Vmes vršile so se razne igre za mladino. Kruh so darovale uekatere gospodiuje, vino pa je dal č. gosp. župnik. Hvala vsem I Ko so jeli šolarji že skoro preveseli postajati stopi še gosp. učitelj-vodja na oder, ter jih po kratkem nagovoru odpusti potem, ko so še preje skupno zapeli prvo iu zadnjo kitico cesarske pesni. Zdaj —bila je že eua ura popoludne — pričue se slavnostui banket pod lipo pred šolo. Vdeležilo se ga je 20 najodličnejših oseb. Tu vršile so se razne napitnice ua presvetlega cesarju in drugo primerne. Z dobro pijačo uas je brezplačno preskrbel g. Jan. Kerin. Slava mu! Kri žensk i. Dnevne novice. (Proslavitev.) P 0 č. g. J o ž e f J e r a m, vel e-zaslužni d e k a n v C i r k u e m u a P r i m o r s k e m, je o priliki svoje zlate maše imenovan častnim kanonikom sv. Očeta papeža. („Franc Jožef I., cesar avstrijski.") V spomin štiridesetletnice Njegove vlade spisal slovenski mladini Fr. Hubad, c. kr. gimnazijski profesor. Izdala in založila „Družba sv. Cirila iu Metoda." Naša šolska družba poslala je te dni med svet prvi zvezek knjižnice: Družbe sv. Cirila in Metoda. Kakor je objavila že pred več meseci, želela je osobito letos povzdigniti dinastični čut v srci naše mladine. Zato je začela svoj delokroj! na slovstvenem polji z gori naznanjeno knjižico. Naj povem takoj, da sem jo prelistal s posebno radostjo. To je v resnici kaj našega. Videl sem dvoje knjižic, ki so izišle letos v isti namen, a po vsebini daleč zaostajate za Fr. Hubadovo. Pisateljevo pero je prdzno, tako lahko teče mu beseda, rnično, po domače pripoveduje, kakor da ga človek čuje besedovati pod košato lipo. Med posamne dogodile iz živl|,nja cesarjevega vpleta neprisiljeno iskrice moralnih opominov, ki brezdvojbeno zaplamte v srcih mladostnih. Posebno zanimivost knjižici dajejo vedno oziri na naše slovenske razmere. Naši junaki se bijejo za domovino pod svojim najvišjim poveljnikom, naše kraie pohaja, naše ljudstvo ga pozdravlja — ves spis nam kaže presvetlega cesarja, kot pristnega očeta v sredi svojih zvestih otrok. Z veseljem torej b. l-žiiuu, da jo družba Ciril-Metodova i s to knjižic.) pokazala. kako ume dejanjstveno izvrševati svo| prog ut m. Du omenim tudi vnanjost i knjižice, povdarjam. da ima na začetku lični podobi ( cesarja iu cesarice. Ob>eg jej je 60 strani v mali osmerki. A ker se cesarska himna često poje, pri-, dejana je kot dodatek knjižici, kakor tudi slovenska j cesarska pesem. In do cela štiri pole berila podaje družba za borih 15 novčičev. Ako bi bilo ua knjižici kaj graje vrednega, omenil bi le to, da je prekasno ■ izišla. Bojim se, da bode to ua gmotno škodo družbi. A ipak upajmo, da bodo vsi slavuostui odbori in koderkoli se bodo delile mladini spominske knjižice, hlastno posegli po označenem berilu, ki je vseskozi toplega priporočila vredno. (Telovadno društvo „Sokol") prosi nas naznaniti, da se začne dne 2. oktobra t. I. sistematično poučevanje telovadbe. Telovadilo se bode ob torkih in petkih in sicer v dveh oddelkih. Od 7. do 8. zvečer telovadili bodo uečlani iu pa starejši gospodje, ki se bodo razdelili v več skupin; od 8. do 9. pa členi društveni. Vpisovanje za telovadbo vršilo so bodo v torek, dne 2. okt., od sedmih do osmih zvečer v realkinej telovadnici. (Koliko je vreden nekateri „popravek".) Pred par tedni smo poročali, kako surovo je ljubljanski trgovec H. Pa m mer napadel na javnem kraji Sokola g. P, ter za svoje psovke zaušnico dobil. Takoj se jo oglasil g. Pamrner, češ, vse to ni ros, in žugajoč nam s § 19 tiskovne postave je zahteval, da natisnemo njegov „popravek". To smo storili. Včeraj so je v tej zadevi vržila obravnava pri c. kr. mestn. del. sod ni ji in pokazalo pa dokazalo se je, da je stvar res tako bila, kakor je sporočil „Slovenec"; neresničen je bil torej le g. Pammerjev „popravek". (Grdo sleparijo) so spazili v tukajšnji zastavnici kranjske hranilnice. Dva služabnika namreč sta izmikala zastavljene reči ter jih zopet izročala v zastavo; tako sta hranilnico ogoljufala neki za par tisoč goldinarjev. (Za naše vinorejce.) Da bi c. kr. okrajno glavarstvo na Krškem moglo vinorejcem prejem rez-nikov ameriških trt: vitis riparia, vitis solonis in York Madeira (vse tri za podlogo pri požlahnenji, York Madeira pa za porabo brez požlahneuja) iz vrta z ameriškimi trtami v Kostanjevici ua pomlad leta 1889. omogočiti, so pri dotičnih občinskih uradih napovedovalne pole razpoložene, v katere naj vinorejci svoje ime, stališče, h. št., potem vrsto prej imenoeanih trt in število rožnikov do konca meseca oktobra 1888 vpišejo. Cena za 100 komadov reznikov se bode razglasila, kadar bode dotični odloček c. kr. vis. ministerstva za poljedelstvo tu sem dospel. (Iz kranjske zastavnice) se javlja, da bodo v ponedeljek dne 8 oktobra t. I. ob uradnih urah vsi meseca julija 1887. I. zastavljeni in doslej ne prepisani ali nerešeni zastavljeni predmeti prodani onemu, ki bode zauje največ ponudil. (Gozdarski državni izpiti) za samostojne gozdarje iu za gozdno-varstveno in tehniško pomožno osebje za Kranjsko, Koroško in Primorje vršile se bodo letos v Ljubljani. Izpiti za gozdarje vrše se v dan 5. novembra t. 1. točno ob 9. uri dopoludne, izpiti za tehniško pomožno osebje in za gozdno varstvo pa dne 9. uovembra t. I. ob 9. uri dopoludno v svetniški sobani c. kr. deželne vlade v Ljubljani. (Prepovedano je loviti) meseca oktobra potočne postrvi in rake ali iste imeti v „poltrih"; istotako je prepovedan lov na divje peteline in kokoši, od 15. počenši pa tudi na jelene. (Razpisana je služba) paznika I. vrste v ječi na Gradu; plača 300 gld. iu 25°/0 doklade pa stanovanje v jetnišnici; isto tako začasna služba jet-ničarja II. v.ste z letnino 260 gld. iu 25°/0 doklade. Prošnje do 27. oktobra t. I. pri c. kr. državnem pravdništvu v Ljubljani. Raznoterosti. — Vesela dogodbica. V „Mainzer Journal" se poroča iz neke občine blizu Moguncije: Pred nekaterimi dnevi je hotel veliki vojvoda nadzorovati vojaške vaje. Določilo se je, da bo ua poti tija obedoval v neki občini. Vse je bilo pripravljeno za sprejem. Ker pa prvi vaščani niso posebno zaupali svojemu županu, nagovorila naj bi vojvodo kakova druga oseba. Toda vaški glavar je vložil svoj svečani „veto" zoper tako zauj razžaljivo nakano, ostalo jo torej pri prvotnem vsporedu. Ob določeni uri je prisopihal vlak; veliki vojvoda je s spremstvom izstopil ter se bližal čakajočemu županu iu ostalim vaškim veljakom. „Kraljeva visokost", pričel je župan svoj dobro naučeni govor, „kraljeva visokost, jako nas je razveselilo, srce nam je vskipelo radosti, da ste našo občino počastili z obiskom. Ta dan nam bo, kraljeva visokost — — (odmor) — — kraljeva visokost — — (odmor) — — kraljeva visokost, vse drugo sem pa že pozabil!" Glasen smeh in vmes krepki „živio"-klici! Oni pa, ki se je najbolj smijal, bil je veliki vojvoda. — Pogumna žena. V Accordu, nekem malem kraji blizo Delawaare- in Hudson-prekopa, videl je Karoi Walter, da leži na njegovem dvorišči nekaj pisanega. Približal se je, tu pa je zapazil, da je to ropotača, ena najnevarnejših kač v Ameriki, ki se je tudi takoj pripravila na boj. Walter spozuavši veliko nevarnost, zgrabi poleno, ki leži pri njegovih nogah ; v tem treuotku se tudi že kača nanj vrže. Walter k sreči vdari pošast po glavi, da pade na tla omamljena, toda le za trenotek; komaj, komaj se brani Walter silnih napadov razdražene kače. V tem hipu stopi na dvorišče žena njegova, ki videč nevarni položaj svojega moža ne začno javkati in klicati sosedov na pomoč, marveč tiha pa bloda ko zid hiti v sobo, zgrabi puško, stopi k oknu in pomeri. Toda čakati mora še, da se jej ponudi ugodna prilika za strel in da ne ustreli namesto pošasti svojega moža. Tu se naenkrat zabliska, poči, kača pa se zgrudi mrtva na tla pred noge presenečenega Walterja. Sedaj še-le je zavpila žena in ona, ki je bila ravnokar hladokrvno merila na ropotačo, ležala je nezavestna v naročji rešenega soproga. iVarodno gospodarstvo. Našim sadjarjem! Letos obrodilo je> sadno drevje po vsej Dašej kronoviui in sosedni Štajerski prav dobro. Obžalovati je le, da sadjarjem ni možno svojega sadja v denar spraviti, kakor so to že par let sera lahko storili. Na Virtemberškem, Bavarskem, Heseuskem, v Rhein-pfalzi iu v Švici obrodilo je namreč po došlih poročilih letošnje leto sadno drevje, posebno jabolka in hruško tako, da se drevje v pravem pomenu besede lomi pod težo prepolnega sadja. Žo od leta 1847. se ta-mošuji ljudje ue vedo sporauiti take letine. — Ker vozuina iz teh dežel iznaša le od 30 do 110 mark za vagon svežega sadja, iz naše kronovine pa 396 in iz sosedne južne Štajerske celo 415 mark, ni misliti, da bi naše sadja konkurirati moglo onemu iz zgoraj imenovanih dežel. Posebno pa še radi tega ne, ker j ti letošnja cena ua Nemškem nečuveno nizka. Pred seboj imam oficijalni „Obstpreiszettel" virtemberški. Po oflcijalnih izvestjih uposlanih od takozvanih „Markt-meisterlimter" iz raznih mest bila 22. t. m., tedaj miuolo soboto cena lepih jabolk za mošt: v Stutt-gartu 300 mark, v Metzingenu in Rudolfzellu 250 mark in v Friedrichshafeuu celo samo 160 mark za vagon. T o r e j n i k j e r p r i b I i ž n o t o I i k o, k o 1 i k o r samo vožuina od nas do tjekaj stane. Ako bi kdo utegnil o istinosti navedenega dvomiti, povabim ga, da se osebno o oficijaluem tem izvestji v moji pisarni prepriča. Vprašanje nastane tedaj, kaj naj naši sadjarji s sadjem store? Po predstoječem preostaja jim le: 1. ali, da sami jabolčnik napravljajo, ali pa 2. da sadje posuše. Kot domoljub svetovati moram seveda prvo. Morebiti veudar-le še ni prepozno, di se toli pre- vladajočemu žganjepitju konec stori ali vsaj zatvornica napravi, opozorujoč mlajšo generacijo na jako zdravo pijačo — jabolčnik. Priporočam napravo jabolčnika tudi kot pozuavatelj virtemberških razmer. V mali tej kraljevini, bro.ječi le dva milijona prebivalcev, povžije se toliko zdrave te pijače, da je bilo leta 1880. vsled pomanjkanja domačega sadja treba 13852 vagonov jabolk in hrušek uvoziti. V tej deželi, kjer poznajo žganje le po imenu, so pa tudi jako lepo rasen i in krepki ljudje. Neki vojaški penzijonist mi jo pravil v Ulinu n/D, da je pri vojaških naborih v VirtnmbtMrškej vedno več za vojaško službo sposobnih, nego jih kontingent zahteva, in mora slednjič žreb odločiti, da se nobeuemu krivica ne godi. — V interesu zdravja iu dobrega imena našega ljudstva opozarjam tedaj našo velečastito duhovščino, gospode župane in druge domoljube po deželi, naj kolikor mogoče s svojo veljavno besedo ua naše ljudstvo vplivajo, da si bo jabolčnik uapravljalo in se potem po možnosti tnj priznano zdravej pijači privadilo. — Ker je pa za napravo jabolčnika treba mlinov in stiskalnic, in si vsak posamičen kmetovalec tega orodja omisliti ue more, naj vsi vaščani k nakupu teh strojev*) pomorejo iu potem drug za drugim jabolčnik napravi jajo. *) V Ljubljani dobe so ti stroji pri gg. Det te rji, Dru-škoviču in Trčku. Telegrami. Dunaj, 29. septembra. V deželnem zboru je poročal Kopp o predlogu Vergauijevem, da se deželni zbor korporativno vcleleži sprejemnih svečanosti) o prihoda cesarja Viljema, ter je utemeljeval odsekov nasvet, naj se preide na dnevni red. Ver gani je izpre-menil svoj predlog tako, naj deželni maršal izreče nemškemu vladarju najudanejše čestitanje in prisrčno radost o prijateljski zvezi. Namestnik se je izjavil, da se popolnoma strinja z odsekovim predlogom. Novi predlog kot nasprotujoč poslovnemu redu se pri glasovanju a limine odkloni z vsemi proti ante-semitskim glasovom. Dunaj, 29. septembra. Pri včerajšnjih strelnih vajah je ukazal cesar, ki se jih je vdeležil, okoli druge ure ocltrobiti. Nasproten veter pa je zanesel znamenje roga; vsled tega je okoli 1000 metrov zadej postavljena baterija še enkrat ustrelila, akoravno je cesar, res da v rupi varen, odjahal gledat napadne predmete. Strel je zadel nasip in bi nikakor ne bil mogel zadeti cesarja ali njegovega spremstva, ker je bil izvan strelne črte. Baterija, obveščena z večkratnim signalom in ordonanco, je takoj ustavila ogenj. Peterburg, 28. septembra. Car in carevna sta s prestolonaslednikom in velikim knezom Jurijem minolo sredo odpotovala iz Spale v Kavkaz. Stutgart, 29. septembra. Pri obedu je napil kralj cesarju Viljemu, želeč mu dolgo srečno vlado na blagor cele Nemčije. Cesar se je prisrčno zahvalil ter izrazil svoje veselje, da je obiskal deželo, v koji je stala zibeljka njegovih očetov. Rekel je, da teče tudi v njegovih žilah južnonemška kri. Ob 4. uri je odpotoval cesar Viljem v JVlainau. London, 29. septembra. Verguson je rekel v svojem včerajšnjem govoru v Man-cl esteru, da v celih zadnjih treh letih ni bilo dobe, ki bi bila v zunanjih zadevah tako mirovnega značaja, kakor je ravno sedanja. j Resnica se ne more tajiti. Trditi kaj, to je lahko, toda dokazati, to je težavniše. Občinstvo ima neizpodbijauo pravico zahtevati dokaze za javne trditve. Še le pred kratkim . časom je postal znan neki preparat, ki je bil v druzih deželah poprej že na jako dobrem glasu. Komaj se more verjeti, v kako kratkem časi so tudi v n3ši državi pri boluikih prestale čudovite zasluge tega preparata izvrstno preskušnjo. Ta zdravila so imela : tako izborne v.spehe, da se je hotelo veliko število j ozdravlienih izkazati hvaležne s prostovoljnimi spričevali. Nastopno objavljamo uekaj izlečkov teh mnogo-brojnih zahvalnih pisem, ki so v naši posesti: „Blizo dvanajst let sem bil bolan vsled katara v mehurji ter so me že večkrat zdravniki proglasili kot ozdravljenega, vendar pa me je še vedno nadlegovalo tiščanje vode itd. Porabil sem 26 steklenic Warnerjevega „Safe Oure" ter moram resnici na čast priznati, da je to izvrsten lek." — Sta nisi a j Zartlnski, ravnatelj nadsodiščnih pomočuih uradov v Krakovem. „Poslana steklenica Wariierjevega „Safe Cure" se je izvrstno obnesla." Adolf Bed u en o , biležnik, Petrova Vas na Erdeljskera. „Z Warnerjevim „Safe Ouro" sem dosegel iz-viinredne vspehe." — Leop. Sefl, c. kr. biležnik, Kralovioe. „Ker me je Warnerjev „Saft) Oure" popolnoma ozdravil, izrekam Vara s tem svojo najprisrčnejšo zahvalo. Vsakdo se Čudi čudovitemu ozdravljenju." — A. P a t s c h e i d e r, grad St. Martin pri liiedu, G. Avstrijsko. „Pred devetimi leti so se pri ineni pokazali prvi znaki Brightove ledičue bolezni ter nisem nikjer mogel najti zopet zdravja. Porabil sem 7 steklenic Warnerjevega „S:tfe Oure", in sedaj sem zopet zdrav. Najtopleje morem tedaj priporočati to sredstvo boleha jočem u človeštvu." — Al o k.s. Wolf, umir.učitelj, Kraljevec ob Ogli. Take izjave iu spričevala naj odstranijo vsako dvojbo; lahko hi jim dodali še muogo drugih zahval. Tisoči trpe daues tako, kakor so oni trpeli, ter morejo zopet zadobiti zdravje. Toda storiti morajo to, dokler ni prepozno. — "VVarnerjevega „Safe Oure" steklenica stane dva goldinarja ter se dobiva skoraj v vseh lekarnah. Brošurica se razpošdja zastonj in franko; naslov naj se napravi: (j) Glavna zaloga IBHT- JI. ^rs«H'aB.ft»H» «C v Požunu (Pressburg). Vselej uaj se vzame takoj najboljše sredstvo. Svi-tava (Moravsko). Poročati Vam morem, da senj sedaj ozdravljen svoje želodčne bolezni po rabi lekarnarja Rili. Brandta švicarskih krogljic. čutil sem se boljšega že v treh dneh, ko sem pričel jemati švicarske krogljico, ter smem tedaj najtopleje priporočati to sredstvo vsakemu, ki ima enako bolezen. Teodor B 1 o d i g. Kraljeve ulice 458. o e» B Čas Stanje V (t t H 1 V r e m e Mokrine na 24 ur v mm opazovanja a-nliomer* » mm toplomera po Celziju 28. 7, u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 739 3 737-2 737-7 70 14-8 11-0 brezv sl. svzh. sl. vzh. megla jasno del. jasno 0 00 ¥ s*e ui e is h k o k p i» i! o. Srednja temperatura 10 9°C., za 2 9° nad normalom. I>usiajska {»orzit. (Telegrafično poročilo.) 29. septembra. Papirna renta 5% po 100 gl (s 16% davka) 81 gl 15 kr Sreberna „ 5% „ 100 ., „ 16% „ 81 „ 80 „ i °jo avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 „ 50 „ Paprna renta, davka prosta..........97 „ 30 Akcije avstr.-ogerske banke .... 873 „ — Kreditne ak. ije ..................312 „ 60 London.............121 „ 40 Srebro ..........................— „ — n Francoski napoleond....................9 „ 58 Cesarski cekini .... ..........5 „ 71 „ Nemške marke ................59 ,. 45 srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17, se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše obliko namreč: Monštranc, kelihov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognji pozlati, posrebri in popravi. Na blagovoljna vprašanja bode radovoljno odgovarjal. Pošilja vsako blago dobro sh ranjeno in poštnine prosto. -^Bg' (32) £■8?"" Staro orodje za popravo naj mi blagovolijo čč. gg. naročniki, pošiljati nefrankovano. lil „cKi netovcUec" je edini sfovmsfii, gos podazs fii Ust s pedo farni. „aKinetova{ec" izhaja dva= fizat na mesec na cefi pod. „o mogoče nizke j ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. xxxxxxxxxxxxxxxxxx x 11 Tatu Kbeil. * ** izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. * ^ Bij B« 51» ■J-a.MBS«, It ^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 1 K priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^ f« v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^^ znano reeino fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilno za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleehbtichsen) v domačem lanenem oljnatem flrneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah. Cenilce mi znlitcvmijc. nnununnmmnnnunnm (glej podobo), naj bolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžaml iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Anton Obreza, tapecirar in dekorater v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 1, Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO glin višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. vina. Zaradi opustitve krčmaiskega obrta prodalo se bo dne 2. oktobra i. I. pri KRIŠTOFU v Kamniku na Kranjskem 200 vedrov vina izborne kvalitete in raznih letnikov potom javne dražbe s posodo ali brez posode. Takoj se plača 10% kupnine, ostali znesek pa v štirinajstih dneh, v koji dobi se mora prevzeti tudi blago. Kupci se tedaj uljudno vabijo, da pridejo dne 2. oktobra ob 10. uri dopoludne v napominano hišo. (3) .Taiiez C vel* S tem si usojamo naznanjati, da bo začel v Re-gensburgu izhajati list: „St. Thomasblatter". Zeitechrift zur Verbreitung der Lehre des heiligen Thomas. Herausgeber Dr. C. M. Schneider. Naslov lista obsega ob enem njegov popolni načrt, neomejeno hoče delovati v smislu okrožnice „Aeterni Patris" in mu bo merodajen edino sv. Tomaž. Potrebi takena lista se no more oporekati, ker Laška, Francoska in Španjska imajo že davnej liste, katerim načelo je razširjati nauk sv. Tomaža. Naloga listu no bo, reševati zamotana vprašanja, komu nasprotovati ali kako stvar zavijati, ampak deloval bo samo proti rationalizmu, materializmu, naturalizmu in proti njih neposrednjemu plodu liberalizmu, ter dokazoval resnico, katero so pri-poznali in učili sv. očetje in merodajni modroslovei. Da se bo namen lista dosegol: nauk sv. Tomaža v daljne kroge razširjevati, mu bo jezik po mogočnosti priprost. Strogo znanstvenili razprav ne bo prinašal, če pa bode kdo hotel iineti pri kakej verski resnici strogo znanstvene dokaze z dotičnimi citati iz cerkvenih očetov in druzih pisateljev, z dodatkom starih in novih oporekanj in enakih stvari, naznanjena bodo dela, katera dotično stvar razpravljajo. Da se pa pri vsem tem ne bo kaj pogrešalo, izšel bo vsakega četrt leta — izvan naročbe — v strogo znanstvenem smislu sestavljen zvešček. Prvi dodatki bodo obravnavali: „Das aposto-lische Jahrhundert". Izhajal bo v vel. 8° dvakrat na mesec in stal za celo leto glcl. «±-i><5, za pol leta gfltl. ii*48 brez poštnine. — Prvi zvezek izide I. oktobra. Naročila sprejema (1) Katoliška Bukvama, AVGUST DRELSE, tovarnar peči iz prstenih izdelkov, t I ^ jiil>l |ani. / 1: ! . . . \ 11 HH iu s srebrno svetinjo. Izdelovanje in zaloga najraznovrstnejših peči najnovejše sestave belih in barvenih iz ognjesigurnega gradiva, elegantno in ceno. Zaloga kemijskih aparatov z najtršim osteklenjem, kojega se ne primejo kisline. Izvršuje naročila na cevi, nadstavce za dimnike z vetrnjakom, na stavbene okraske, rebra za cerkvene oboke, ognjesigurne opeke in vse v stroko prstenega ■Maga spadajoče predmete. (j4) D: priporoča Andrej Druškovič-a trgovina z železnino, Mestni trg 10, v velikem, izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samo-kolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in llo-man-cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kalcor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njili posamezna dela. Jf" ■ ss ♦ w 1!» s«, la , kjer ni blizo vodo neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi so dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. l»oIjedLt>ljwtvo s (31) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva »mirom sveži dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča trgovina z železnino in orodjem mestni trg IO., *T* vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja T za sadjerejo in obdelovanje sadnih ~ dreves, in sicer: drevesno sterguljo, škarje za gosenice, ročno lopatico, drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetko; orodja so vsa na lopo po-pleskani leseni plošči vrejena, po prav nizki ceni. (30) J. J. NAGLAS-A I jj 11 bljana, Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseli v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa cerkvene, hišne in gostilni-čarske oprave po najnižjih cenah. (79) CvnUnUci gratis in franko. "•tj Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n. cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in 1 epih oblikah. (7) Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo. Ustanovljena leta 1847. Tuj c i. 27. septembra. Pri Mulldu: Dr. Wolff, s soprogo, iz Nemčije. — Vogel, trgovec, iz Monaka. — Penzl, podjetnik, iz Galicije. — Bein-liacker, potovalec, z Dunaja. Pri Slona: Kern in Bau-mann, trgovca, iz Trsta. — Horovie, s soprogo, pl. Sehivitz-hofen, Lamberger in Husser z Dunaja. — Kasar, župnik, s Tirolskega. — Peldner, Ober-walder s Tirolskega. — grofinja Egger iz Gorice. Pri Južnem kolodvoru: J. in H. Tanzer iz Gradea. — Peenik in May z Dunaja. — Kvaternik, uradnik, izčubara. — Huber in Pillner, zasebnici, iz Celovca. — K. Langl, umetnik, iz Berolina. — pl. Viissel, zasebnik, z Dunaja. F. P. VIDIC & Oo. priporočata p. t. občinstvu za salone, kavarne, gostilne, privatna stanovanja itd. lepe lončene peči po jako nizki ceni ter iz najboljšega blaga izdelane. («) Zalogo obrazcev za p. 11. župnijske, šolske, notarijatske in druge urade, kakor tudi za p. n. častito duhovščino, gg. učitelje, notarje, advokate in privatne osebe ima edino le (2) v Ljubljani, stari trg- štev. 19. Sprejemajo se tudi v tisek vsa druga tiskarska dela ter izvršujejo točno, okusno in po nizki ceni. Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. oo. Benediktincev opatijo Sonlnc (Crii-ontlo). Dom MAGUELONNE, prijor. Največje odlikovan je: dre zlati svetinji: Bruselj 1880, London 1884. iznajdeno leta 1373 Pri)01'j' Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti. Zares močno ustre/.emo našim p. n. čitateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu. ivrdka mmm BrSux Ruc Croix de Scguey 100 & 10s. Ustanovljena leta 1807. Dobiva se v vseh lekarnah in prodajalnicah dišav. (8) Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo zavarovanje življenja. -m Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njenih dobrot. Za neznaten^ denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostale rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej. Vse te načine zavarovanja upeljane ima ■■■ x:«%rj« "■»»:■».ka j* " w Bd«-;» «» S , katere prednost je še to, da "e pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10°/0, v prejšnjih letih pa tudi že po 20°/01 25% celo 48°/0. Konci leta 1886. bilo je pri banki „ SLA VI JI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.198 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (51) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (Gosposke ulice 13.)