Nasmejmo se
letu 1991
stran 21
Nagradna
križanka
UVODNIK-
stian 28y
leto XLiv, št. 51       Ptuj, 27. decembra 1991      cena 30 tolarjev
Spoštovani
bralci!
Končujemo leto, ki nam je prineslo veliko novosti glede
načina našega življenja, ponosa ob proglasitvi samostojne
Slovenije, pa vojno in gospodarske težave, ob koncu pa ven-
darle veliko upanje zaradi mednarodnega priznanja. Vseka-
kor leto, ki si ga bomo zapomnili.
V svojem imenu in v imenu sodelavcev se vam zahva-
ljujem za zaupanje in za vse dobronamerne predloge, ki ste
nam jih pošiljali v obliki pisem bralcev in v obliki ankete, ki
smo jo objavili v Tedniku, vse s ciljem, da je Tednik tak, kot
si ga želite.
Želim vam srečo v letu 1992, zdravja, poslovnega uspe-
ha in razvoja v miru.
Glavni urednik
2 — DOMA IN PO SVETU
27. december 1991 - TElMtflK
Čakalnica ptujskega otroškega dispanzerja.
(Posnetek: OM)
Le nujna
vzdrževalna dela
Otroški dispanzer še nekaj časa ne bo dobil novih prostorov. Na
stari lokaciji, v prostorih nekdanjega materinskega doma, bo treba
kolikor toliko normalizirati delovne razmere. Problem ni nov, pozna-
mo ga že desetletja, in kot kaže, se bomo z njim srečevali še leta.
Da bi se mamice in mali bolniki ter zaposleni v tem delu ptujske-
ga zdravstva dobro počutili, bodo nekaj le naredili. Nujna vzdrževal-
na in olepševalna dela bodo opravili po etapah, saj denarja nimajo.
Lani so popravili streho, da jim več ne zateka, uredili podstrešni pro-
stor, ki ga za nemoteno delo nujno potrebujejo. Vzdrževalna ekipa
javnega zavoda Zdravstveni dom bo obnovila električne instalacije,
telefonsko napeljavo, pleskarska dela opravljajo v okviru javnih del,
tla pa jim bodo obnavljali delavci stanovanjskega servisa. Obnoviti in
urediti bo treba čakalnico, ki danes tega imena ne zasluži, v ordinaci-
jah pa bodo, kot kaže, obnavljali le najnujnejše. Na drugo v teh časih
ni računati. MG
Sinoči proslava ob dnevu
slovenske samostojnosti
z nagovorom ormoškega župana dr. Jožeta Bešvirja se Je sinoči v
ormoškem domu kulture pričela proslava ob dnevu slovenske samostoj-
nosti. V kulturnem delu programa sta pela mešani pevski zbor DPD
Svobode iz Ormoža pod vodstvom Jožeta Barina-Turice in Oktet 73. ob-
močnega štaba TO iz Ljutomera.
Podelili so plakete in listine občine Ormož ter zahvale in spomin-
ske znake TO.
Plakete so prejeli: Stanko Curin, vinogradnik s Koga, Slavko Pe-
tek, ravnatelj Glasbene šole Ormož in dirigent Pihalnega orkestra Or-
mož, Postaja milice Ormož in jiripadniki TO občine Ormož za zasluge v
slovenski vojni. Listina Ormoža je bila podeljena ivanu Kuhariču iz Or-
moža za pogumno in iznajdljivo vodenje enote za specialne namene. Pri-
padnikom TO občine ormož so ob tej priložnosti izročili spominske
značke in zahvale.
Vida Topolovec
Akcija patrov
minoritov za orgle
Kje je že tisto davno leto 1903, ko je v cerkev sv. Jurija v Ptuju
mojster Jožef Nrandl iz Maribora postavil orgle. Pravijo, da so mu
delo plačali s procesijskimi orglami, ki jih danes hrani Pokrajinski
muzej in so bile pred kratkim obnovljene.
Radi pa bi ohranili tudi orgle v cerkvi sv. Jurija, ki jih je že krep-
ko načel zob časa. Orgle naj ne bi služile samo cerkvi in njenim obre-
dom, ampak naj bi postale koncertni instrument, ki bi zagotovi! glas-
benemu življenju mesta nove razsežnosti. Zato so se patri minoriti
župnije sv. Jurija odločili, da v prizadevanja za ohranitev in obnovo
orgel poleg vernikov in župnije vključijo vse, ki jim ni vseeno, kaj se
dogaja s slovensko kulturno dediščino, vse tiste, ki se zavedajo svojih
korenin. Predračunska vrednost potrebnih del je 96.000 nemških
mark.
Gre resnično za velik kulturni projekt, ki bo uspel le s pomočjo
številnih dobrotnikov. Za vse, ki bi radi pomagali, je župnija odprla
poseben račun pri Kreditni banki Maribor — poslovni enoti v Ptuju:
Cerkev sv. Jurija, za orgle, številka žiro računa: 52400-621-2005 05
1270117-10500/1.
NaV
Igral je komorni
orkester Pro Arte
Glasbeni dogodek, ki smo ga v Ptuju že dolgo pogrešali, je bil če-
trtkov koncert Komornega orkestra PRO ARTE v viteški dvorani gra-
du v organizaciji Zveze kulturnih organizacij. Že nekaj časa namreč v
F*tuju glasbena publika ni imela priložnosti slišati orkestra. PRO AR-
TE sestavljajo izbrani člani Simfoničnega orkestra Akademije za glas-
bo v Ljubljani. Dirigentka je bila študentka akademije Nada Matoše-
vič, ki študira pri profesorju Antonu Nanutu. Z velikim uspehom je
že dirigirala Simfoničnemu orkestru akademije, simfonikom RTV
Slovenija, orkestru Slovenske filharmonije in orkestru mladih Alpe-
Jadran doma in v tujini.
Skladbe glasbenega baroka so preplavile viteško dvorano in vr-
hunsko muziciranje mladih pod taktirko Nade Matoševič je več kot
navdušilo poslušalce. Glasba Corellija, Handla, Vivaldija, Bacha, Al-
binonija in Dolarja je obudila že pozabljeno glasbeno doživetje, ki ga
lahko pričara le orkester.
NaV:
(Foto: Kosi)
NA OBISKU V DISPANZERJU ZA OTROKE IN ŠOLSKO MLADINO
Ponovni primeri
tuberkuloze
V dispanzerju za otroke in šolsko mladino že nekaj časa lažje diltajo. fSa voljo imajo več ži-
vljenjskega in delovnega prostora — uredili so jim ga na levi strani drugega nadstropja v Čučkovi
stavbi. Sedaj potrpežljivo čakajo, da jim bodo preuredili še desno stran istega nadstropja, da bo
preventiva ločena od kurative in da mladim bolnikom več ne bo treba čakati na stopnicah. Z novo
ureditvijo šolskega dispanzerja je bila zadovoljna tudi republiška sanitarna inšpektorica. Denar
za ureditev so zagotovili z lastno amortizacijo. l\a nove prostore dispanzerja pa bodo morali še
čakati; od prvih načrtov je minilo že dobrih dvajset let, in kot kaže, jih bo moralo preteči še veli-
ko.
Naši šolarji so v povprečju
zdravi tako kot drugje v Slo-
veniji. Na prvem mestu so še
vedno obolenja dihal, na
drugem mestu so poškodbe
zaradi prometnih nesreč, ne-
pravilne uporabe kmetijskih
strojev, vožnje s kolesi, rolka-
Dr. Jože Udovič
mi in drugimi sredstvi. V zad-
njih letih se opazno povečuje
število poškodb zaradi ope-
klin. Vsako leto jih je okrog
60, največ v počitnicah. Na-
lezljivih bolezni med šolarji
praktično ni, tuintam se poja-
vijo vodene koze in rdečke.
Šolski zdravniki ne skriva-
jo, da zaradi vedno slabšega
življenjskega standarda trpi
zdravje mladih. Pred petimi
leti so odkrili prvi primer tu-
berkoloze, ko so bili že pre-
pričani, da se s to značilno
socialno boleznijo več ne bo-
do srečali. Na leto odkrijejo
nekaj primerov, predvsem
med srednješolci. Vse več pa
je tudi tuberkoloze med sta-
rejšimi, zlasti še v starosti od
25 do 35 let.
Po Černobilu raste pogo-
stost levkemije in drugih ma-
lignih obolenj. Nihče pa se v
tem trenutku ne ukvarja z bo-
leznimi odvisnosti med mla-
dimi. Kajenje, mamila in al-
koholizem so med mladimi
prisotni, čeprav evidence o
tem ni. Nikogar tudi ne skr-
bi, da niso redki primeri, ko
pouku prisostvujejo vinjeni
učenci.
Kako se trenutne razmere v
zdravstvu poznajo pri delu di-
spanzerja ? Predstojnik dr. Jo-
že Udovič pravi, da delno že.
V prvih razredih ni več celo-
vitega zdravstvenega pregle-
da, otrokom kontrolirajo sa-
mo vid. Tako je na ravni cele
republike, saj so izkušnje iz
prejšnjih kontrolnih pregle-
dov pokazale, da je pri se-
demletnikih največji odsto-
tek slabega vida. To pa ne
pomeni, da zdravniki nimajo
pregleda nad zdravjem teh
otrok. Imajo ga, saj so celovi-
to pregledani v mali šoli.
Druga preventiva šoJske mla-
dine je ostala nespremenje-
na. Pregledajo jih v tretjem,
petem in sedmem razredu ter
v prvem in tretjem letniku
srednje šole.
20. novembra so končali
drugo cepljenje v osnovnih
šolah. Že drugo leto poteka
nekoliko drugače kot v prejš-
njih letih. Že v prvem razre-
du so otroci cepljeni s trojno
vakcino: proti ošpicam,
mumpsu in ošpicam. Drugo
cepljenje zajema davico, teta-
nus, otroško paralizo. S cepi-
vi niso imeli težav, manjkalo
jim je le cepivo za srednješol-
ce, ki jih po zakonu morajo
do konca decembra cepiti
proti tetanusu. V sedmem ra-
zredu so proti rdečkam ce-
pljeni tudi fantje. Čez štiri le-
ta jih več ne bo treba, ker jih
bodo cepili že v prvem razre-
du. Na ta način bodo rdečke
med šolarji izkoreninili.
Podatki o cepljenju otrok v
ptujski občini so na zavidljivi
ravni — cepijo jih več kot v
99-odstotkih.
Sistematični pregledi so'
ena izmed preventivnih oblik
dela šolskega dispanzerja.
Slabo telesno držo v širšem
smislu ima čez 50 odstotkov
pregledanih otrok. Krivcev je
veliko: predvsem se otroci
premalo gibljejo, nepravilno
sedijo v šoli in doma (pred
televizorjem). V šoli bi mora-
li imeti različne klopi, saj ni-
so v prvem razredu vsi majh-
ni. Dve tretjini otrok je slabo
prehranjenih. Zaradi vedno
slabšega socialnega stanja
jim starši več ne morejo pla-
čevati malic in kosil v šoli.
Zaradi slabe prehrane so
otroci tudi slabokrvni. Od tu
pa do bolezni ni dolga pot.
MG
Preurejeni prostori šolskega dispanzerja.-
(Posnetka: OM)
HUMANITARNA AKCIJA POKRAJINSKEGA MUZEJA
IN ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA
Umetnost proti vojni
že tradicionalno novoletno prodajno razstavo je Pokrajin-
ski muzej Ptuj letos priravil skupaj z Zdravniškim društvom
Ptuj—Ormož. Prodajna razstava je humanitarno dejanje ume-
tnikov, ki so darovali likovna dela, organizatorjev in ljubiteljev
likovnih del, ki bodo z nakupom zagotovili denar za zdravila in
druge medicinske pripomočke za bolnišnico v Karlovcu.
Likovna dela so darovali
številni ptujski ljubiteljski
ustvarjalci: Veronika Raku-
ša, Rozina Šebetič, Vilma
Kac, Anica Zupanič, Irena
Tušek, Anemarija Toš, An-
drej Božič, Jože Foltin, Samo
in Branko Gorjup, Lojze Kir-
biš, Bojan Lubej, Julij Ošlov-
nik, Bogomir Jurtela, Vlado
Šerc, Peter Vurcer, Franc Si-
monič. Rado Korošec, Boris
Žohar, Jani Petek in Branko
Zoreč. Humanitarni akciji so
se odzvali tudi akademski sli-
karji in kiparji: Andrej Gro-
šelj, Viktor Gojkovič, Albin
Lugarič, Slavko Kores, Janez
Pri stavec, Vojko Pogačar, Ivo
Bošnajkovič, Marjan Gumi-
lar in Sandi Červek.
Razstavo in njeno humani-
tarno poslanstvo sta pospre-
mila akademika, pesnika
Slavko Mihalič iz Zagreba in
Ciril Zlobec iz Ljubljane. Be-
seda proti nasilju in brezsmi-
selnemu ubijanju, umetnost
likovne besede za razum in
ustavitev vojne jc bil petkov
večer v Razstavišču ob Dravi,
druženje za pomoč bolnišnici
v Karlovcu, za mirno in lepše
prihajajoče leto 1992. V no-
vem letu si Slavko Mihalič
želi: »Mir, predvsem mir, mir
kot vsi normalni ljudje. V mi-
ru lahko človek piše. V tej
strašni vojni ni mogoče ne
misliti ne pisati. Človek pa
mora ohraniti svoje dostojan-
stvo med bombami, kar je
skoraj nemogoče. Želim si
mir in upam, da bom uslišan.
Vesel sem tega obiska v Ptu-
ju, skozi katerega sem veliko-
krat potoval in se nikoli usta-
vil. Ptuj je čudovito mesto.«
In kaj si želi v novem letu
njegov kolega Ciril Zlobec?
»Kot pesnik čisto lepo uspe-
vam sam s seboj. Tudi v ča-
sih vojno sem iskal in našel
ravnotežje v pisanju, pisal
sem, kot da se ne bi nič zgo-
dilo. Bolj so bili odnosi ne-
prijazni, bolj me je vleklo v
pisanje ljubezenske poezije,
da sem iskal ta kontrapunkt
ali pa ravnotežje v samem se-
bi. Upam, da bom to notra-
njo potrebo po osmišljanju
samega sebe ohranil tudi pri-
hodnje leto, da bom pisal,
prevajal, urejal in da me ne
bo samo politika požirala.«
Prodajna razstava likovnih
del za pomoč Hrvaški bo
odprta v Razstavišču ob Dra-
vi do 12. januarja 1992. NaV
EVROPSKA     SKUPNOST:
Bolj ali manj je bilo že vseskozi
jasno, da je združenje evropskih
držav nastalo predvsem kot pro-
tiutež in tekmec Združenim drža-
vam Amerike. Toda te so v svo-
jem »talilnem loncu« uspele,
vsaj na videz, premagati naspro-
tja priseljencev različnih naro-
dov. Ce so prišli v ZDA, potem
so se morali podrediti ekonom-
skemu in političnemu sistemu,
kjer nacionalnost sploh ni po-
membna. V Evropi pa je druga-
če. Skupnosti so se oblikovale ra-
vno po nacionalnem principu. In
še vedno imajo zato posamezne
države probleme z Irci, Baski...
Evropa nikakor ne more ubežati
pred dejstvom, da je predvsem
Evropa narodov. Američani zato
res ne morejo natančno dojeti, za
kaj gre pri oblikovanju Slovenije
in Hrvaške. Evropa pa bi seveda
lahko. Toda ali je kdo pričako-
val, da bo Nemčija ostala osam-
ljena, ko bo šlo za temeljni ev-
ropski princip? ZDA so najprej
podpirale združitev Nemčije,
Bush pa se je še pred kratkim ob
obletnici napada na Pearl Har-
bour ustil, da je Nemčija sedaj
njihov veliki prijatelj. A kje je
meja tega prijateljstva? Nemčija
igra pomembno vlogo pri obliko-
vanju Evrope. Pripravljena se je
odpovedati svoji nacionalni va-
luti, da bi le dosegli denarno in
gospodarsko unijo. Toda Velika
Britanija se v ta koncept noče
spustiti, Francija omahuje, drugi
pa gledajo, kaj bo. Ravno tisti
princip, ki so ga z združevanjem
hoteli doseči, jih je znova skregal
med seboj. Zato tudi ni čudno,
če se je ta strah pred močnejšim
med močnimi znova prikradel v
obliki mučnega opominjanja
Nemčije, da je vendarle imela
nacizem.
• • •
SOVJETSKA ZVEZA: Seveda
si lahko samo naivneži mislijo,
da so ZDA zares zaskrbljene za-
radi razpadanja Sovjetske zveze.
Kar godi jim, da se je njihov nas-
protnik sesul, na obisk pa hodi-
jo, kot so h Gorbačovu, sedaj
pač k Jelcinu. Zadnji Bakerjev
obisk je bil tako pravo merjenje
4itripa te umirajoče zveze. Pred-
vsem ZDA zanimajo vojaške in
jedrske zadeve. Zanima jih le to,
kdo bo upravljal z jedrskim arze-
nalom in kako bodo to uspele
obdržati pod svojim budnim oče-
som. Tudi za priznavanje posa-
meznih novih držav, oblikovanih
na nacionalnih principih, nimajo
kdove kako veliko posluha. Nji-
hov neizmerni cinizem, ki da kaj
le na vojaška dejstva, vse bolj ža-
li številne evropske in sovjetske
narode.
• • •
VARŠAVA: Tudi v Poljski niso
brezbrižni do vprašanja splava.
Poljski zdravniki so s tesno veči-
no izglasovali prepoved opra-
vljanja splava. To so vnesli v
svoj zdravniški kodeks. Poslej bo
zdravnik smel opraviti splav le,
če bo nosečnost ogrožala materi-
no življenje ali pa bo posledica
posilstva. Kodeks bo pričel velja-
ti maja, zdravniško združenje pa
bo lahko zdravnikom, ki bodo
opravljali nedovoljene splave,
prepovedalo opravljanje zdrav-
niškega poklica.
• • •
KITAJSKA: Tu se seveda ukvar-
jajo tudi s vetovnimi problemi.
Pred kratkim so v enem svojih
tednikov zapisali, da je Evropa
najbolj nestabilno območje na
svetu. Tednik, ki je glasnik kitaj-
ske uradne politike, napoveduje,
da bo v Evropi nastopilo dolgo-
trajno obdobje nemirov in nesta-
bilnosti.
AMERIKA:Pa še nekaj za ljubi-
telje popularne glasbe. Skupina
vodilnih organizatorjev koncer-
tov je te dni objavila seznam naj-
večjih glasbenih neuspehov v le-
tu 1991. Ocenili so jih skozi fi-
nančne kazalce. Največ izgube
so imeli koncerti Operation
Rock"n"Rolla in Alicea Cooper-
ja, na vrhu lestvice je tudi Whit-
ney Houston. Gospodarsko naj-
uspešnejši je bil koncert Paula
Simona.
Pripravila: D. 1.
TEDNIK - 27. december 1991
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
Lojze Sok, Tone Luskovič, Marjetka Munda, Alojz Forštnarič, Franci Šulek, Ivan Pučnik, Bojan Sinič, Vlado Leskovar.
Kaj nam bo prineslo novo leto?
Lojze Sok, Ormož: Moja velika novoletna želja
je, da nas v mednarodnem pogledu končno pri-
znajo kot samostojno državo. Potem bomo tudi
gospodarsko lažje dihali. Želim si, da bi pričeli
Slovenci živeti normalno, da se ne bi neprestano
ozirali v preteklost, temveč gledali v prihodnost,
da bi ljudje dobili delo in s tem plače, upokojenci
pa boljše, dostojnejše pokojnine. Svoji družini že-
lim obilo zdravja, sreče in medsebojnega razume-
vanja.
Tone Luskovič, Ormož: Slovencem želim mnogo
medsebojne strpnosti, ne glede na barvo stranke,
ker bomo le tako lahko vlekli naš skupni voz na-
predka dalje. Ob sprejetju zakona o denacionali-
zaciji bi bilo v dobro vseh v občini, da ob tem ne
bi prevladovala čustva in strasti, temveč pamet, ki
bo krojila našo nadaljnjo usodo. Vsem želim mir,
ker bodo ljudje le na ta način lahko uporabili svo-
je sposobnosti. Svoji družini pa zdravja in medse-
bojnega razumevanja, starejšemu sinu, ki končuje
osemletko, dober vstop v življenje, mlajšemu pa
srečno otroštvo.
Marjetka Munda, Ormož: Če se mi bo v letu, ki
prihaja, uresničilo vsaj polovico tega, kar sem si
zadala, da moram opraviti v podjetju, bo to veliko,
ker so pač časi takšni. Moja osebna želja je več mi-
ru, da bi lahko svojo službo »končala«, ko odha-
jam domov. Svoji družini, mami, očetu in bratu že-
lim v prvi vrsti obilo zdravja, zadovoljstva in mir
ter seveda, da mine leto 1992 brez večjih proble-
mov.
Alojz Forštnarič, Ormož: V letu 1992 želim mir v
Sloveniji in tudi na sosednjem Hrvaškem. Sebi in
svojim sodelavcem želim na živahnem mednarod-
nem mejnem prehodu v Središču, kjer delam, bolj-
še delovne pogoje, saj je še posebej hudo sedaj,
pozimi. Vesel bi bil, če bi imeli v letu 1992 mladi
ljudje, ki si ustvarjajo svoje družine, boljše pogoje
za življenje, še posebej glede ureditve stanovanj-
skega problema. Na delovnem mestu pa še naprej
obilo razumevanja, mojim najbližjim zdravja in
osebno zadovoljstvo.
Franci Šulek, Ormož: Prav bi bilo, da bi v letu
1992 uredili z ustrezno zakonodajo status otroških
vrtcev, za Ormož želim napredek predvsem v go-
spodarskem pogledu, za državo Slovenijo pa, da
bi se končno pobrala iz mrtvila, da bi bila medna-
rodno priznana, ker se bo potem marsikaj uredilo
na boljše. Osebno želim sebi fn svoji družini mir in
razumevanje, vendar tisti mir, ki prihaja od zunaj,
iz celotnega našega okolja, ker je od tega odvisno
veliko lepih reči, ki si jih želimo ob prehodu iz sta-
rega v novo leto.
Ivan Pučnik, SI. Bistrica: Kot župan bistriške
občine želim, da bi se v letu 1992 uredilo gospo-
darstvo, kar je povezano s splošno blaginjo in več-
jim zadovoljstvom ljudi, ob tem pa še mir in da se
ne bi več ponovilo leto, ki se izteka. Kot republiški
poslanec želim, da bi po sprejeti ustavi dobili še
volilni zakon, kar bi bila osnova za prihodnje voli-
tve, še prej pa, da bi sedanji republiški parlament
sprejel čim več lastninskih zakonov, ob tem pa tu-
di uredil bančništvo, kajti oboje bo vplivalo na
boljšo gospodarjenje. Zase in za svojo družino že-
lim zdravja, vsem drugim pa bi k običajnemu vo-
ščilu dodal še MIR in seveda, da bi Slovenija do-
bila v svetu tisto mesto, ki ji gre.
Bojan Sinič, SI. Bistrica: Kot poslanec v občin-
ski skupščini želim, da bi bila opozicija v mnogih
primerih odločnejša, kot urednik občinskega časo-
pisa — bistriške Panorame pa, da bi obdržali pri-
dobljeni ugled, ki smo ga uspeli dobiti po letu dni
trdega dela. Moja osebna želja je, da bi bili v letu,
ki prihaja, moji hčerkici zdravi in seveda, da bi
lahko bil njun očka več doma.
Vlado Leskovar, SI. Bistrica: Osebno želim, da
bi bila moja družina v letu 1992 zdrava, srečna in
zadovoljna, v podjetju Impol pa, da bi v naši drža-
vi Sloveniji končno za leto dni vnaprej vedeli, kak-
šna bo politična klima, ker je od tega odvisno naše
gospodarstvo in s tem tudi zadovoljstvo ljudi. Že-
lim, da bi se pri nas končno nehali pogovarjati o
drobnih in nepomembnih rečeh in več o konkre-
tnih, od katerih je pač v veliki meri odvisno naše
življenje. Sem spada tudi denarna politika: da bi
naš denar postal trden in da ga država ne bi več
razvrednotila!
Hedvika Končnik, SI. Bistrica: Ker imam doma
kmetijo, spadam med čiste kmete, bi bilo prav, da
bi bili davki v letu, ki prihaja, manjši in da bi bi-
striška občina v letu 1992 vsaj malo pogledala tudi
Kebelj, ki še vedno nima asfalta. Seveda želim, da
bi v letu, ki prihaja, in tudi v vseh prihodnjih letih
bili Slovenci bolj složni in da bi končno dobili
mednarodno priznanje. Sebi in svoji družini pa sa-
mo zdravje in osebno zadovoljstvo.
Janko Kovačič, SI. Bistrica: V letu 1992 želim,
da bi se v Sloveniji uredile predvsem gospodarske
in socialne razmere in da nas v prihodnje vodijo
sposobni ljudje, ne glede na strankarsko pripad-
nost. V učiteljskih vrstah naj bo mnogo ustvarjal-
nosti s čim manjšim ukvarjanjem z materialnimi
vprašanji. Sebi in svoji družini pa želim obilo
zdravja in medsebojnega razumevanja.
Francka Mlakar, Ptuj: V letu 1992 si najbolj že-
lim miru in zdravja. Upokojenci pa si tudi želimo,
da cene več ne bi naraščale, saj se s svojimi majh-
nimi penzijami komaj prebijamo iz meseca v me-
sec. Zelo skromno moram živeti, da pridem skozi.
Novih oblek si že dolgo ne morem več kupiti. Že-
lim tudi, da bi vsa Slovenija štrajkala proti elektro-
gospodarstvu, ki znova napoveduje povečanje cen.
Zakaj država ničesar ne ukrene?
Alojz Lipavšek, Ptuj: Želim si zdravja, miru in
stabilnosti v cenah. Mladi državi Sloveniji pa, da
bi se končno medstrankarske strasti umirile, da bi
volilnci, ki smo posamezne stranke volili, pono-
vno zaupali vanje.
Tomaž Strelec, Nova vas: Človek mojih let si
najbolj želi zdravja. Leto, ki prihaja, bo leto veli-
kih preizkušenj, zato bo še kako pomembno, da
bomo Slovenci ohranili enotnost. Rad pa bi tudi,
da bi si bili ljudje med seboj dobri.
Anica Fiojnik, Ritmerk: Presenečena sem, ne
vem, kaj naj povem. Leto '92 naj prinese predvsem
miru in zdravje. Želim pa tudi, da bi bila pri svo-
jem delu uspešna.
Slavica Menoni, Ptuj: V novem letu si želim
predvsem zdravja in boljšo penzijo. To sta za nas
starejše najbolj aktualni vprašanji, za drugo se
bolj malo zanimamo.
Ljubica Vukič iz Zadra, ki trenutno biva v Ptuju:
Kaj si želim v novem letu? Da bi se lahko čimprej
vrnila v Zadar in da bi na celem svetu zavladal
mir.
• Spraševali sta:
M. Goznik
in V. Topolovec
Foto: VT, S. Brbre in Kosi
Hedvika Končnik, Janko Kovačič, Francka Mlakar, Alojz Lipavšek, Tomaž Strelec, Anica Hojnik, Slavica Menoni in Ljubica Vukič.
Ijjl^^ ZBOR SKZ-LAS ^''IH
Zdravo zrno da obilen sad
Pod tem geslom je v soboto v Markovcih potekal četrti občni zbor
ptujske podružnice Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke. Bil je
to prav gotovo najbolje obiskan občni zbor stranke, saj so člani, simpa-
tizerji in gostje napolnili niarkovsko kinodvorano. Med gosti so bili tudi
predsednik SKZ—LS in član republiškega predsedstva Ivan Oman,
predsednik Družbenopolitičnega zbora republiške skupščine in poslanec
Kmečke zveze dr. Ludvik Toplak, predsednik skupščinske zakonodajne
komisije Anton Tomažič, predsednik skupščinske komisije za denacio-
nalizacijo Ivan Pučnik in drugi.
Iz poročila predsednika po-
družnice Janeza Žampe smo raz-
brali, da je Kmečka zveza dose-
gla že precej svojih političnih ci-
ljev. Ko se je pred štirimi leti
ustanovila in čez leto prerasla v
politično stranko, je bil njihov
osnovni cilj ta, da postane kmeč-
ki živelj enakopraven partner v
odločanju o svoji usodi, da Slo-
venci zaživimo v svobodni državi
in da končno postanemo gospo-
darji na svoji zemlji.
Velik del teh načrtov se uresni-
čuje, potrebno je le še vzpostaviti
učinkoviti pravni red. Tu je miš-
ljena ustava pa nekaj zakonov,
predvsem tista o zadrugah in
lastninjenju. Kmečka zveza za-
govarja stališče, da mora v pro-
cesu lastninjenja dobiti vsak Slo-
venec nekaj od skupno ustvarje-
nega kolača, da se ne sme okori-
stiti peščica posameznikov.
V letu 1991 je kmečki živelj de-
lil usodo z delavskim razredom.
Težki gospodarski časi so aku-
mulacijsko sposobnost kmetij-
stva zmanjšali na minimum, ven-
dar, kot meni Janez Žampa, seje
potrebno marsičemu odreči za
dosego dolgoročnih ciljev. Meni,
da so tako pred slovenskimi
kmeti kot vsemi Slovenci boljši
časi.
Ivan Oman je v razpravi dejal,
da zdravo seme, ki ga je zasejala
Kmečka zveza, že kali in obeta
obilen sad. Razprava je bila na
trenutke tudi polemična, pred-
vsem v prikazovanju odnosa de-
lavca in kmeta. Kmetje se na-
mreč čutijo prizadete ob trdit-
vah, da so oni krivi za drago hra-
no in težko življenje delavcev. Te
očitke trosijo tisti, ki bi radi sprli
delavce in kmete in tako sami
vladali enim in drugim. Oman je
celo trdil, da je pri nas hrana bi-
stveno cenejša kot v katerikoli
evropski državi, seveda pa ni
kmet kriv za nizke dohodke de-
lavca. Še vedno se na račun obeh
redijo posredniki, trgovina in
banka. Naloga Kmečke zveze je
torej razbijanje monopolov. K
temu bodo prispevali novi zako-
ni o lastninjenju in zadružništvu.
Dr. Ludvik Toplak je v dalj-
šem nastopu menil, da so in še
vedno po svetu potekajo procesi
lastninjenja. Družbena ali drža-
vna lastnina se je izkazala za
neučinkovito in tako je nujno, da
dobi lastnina svojega pravega
lastnika. Že sprejeti zakon o de-
nacionalizaciji je prvi korak k te-
mu. Po tem zakonu naj dobijo
lastnino najprej tisti, ki jim je bi-
la odvzeta in jo zahtevajo nazaj.
Kmetje naj dobijo lastnino v
uvajanju pravega zadružništva,
delavci pa v postopku lastninje-
nja podjetij. To bo dolga in teža-
vna pot, vendar jo moramo zače-
ti takoj. Prej jo bomo prehodili,
prej bomo suvereni gospodarji
na svojem.
In kakšni so načrti Kmečke
zveze? Še naprej bo vztrajala pri
spremembi sistema in vzpostavi-
tvi pravnega reda z željo, da bo
mogoče ob naslednjem občnem
zboru že z gotovostjo trditi, da
sami odločamo o svoji usodi.
J. Bračič
PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO
Ptuj — utrjeno mesto
Liberalnodemokratsko stranko (LDS) sem do-
slej cenil kot stranko, katere člani so bili predvsem
intelektualci v starosti od 30 do 40 let in s katero v
glavnem nisem imel konfliktov. Nerad se spuščam
v polemike, ker me le-te preveč spominjajo na Pre-
šernovo pesem Črkarska pravda. Najprej sem mi-
slil spregledati Izjavo za javnost 10 LDS Ptuj, ki
je bila objavljena pod imenom g. Fridla v Tedniku
z dne 19. decembra 1991 in v kateri je omenjeno
tudi moje ime. To. da z 10 LDS nimam enakih sta-
lišč. Je postranskega pomena, saj ima lahko v de-
mokraciji vsak svoje mnenje. Da pa lO LDS Ptuj
ni pravilno podal mojih terminov iz mojega član-
ka »Če želiš mir. . .« iz Tednika z dne 5. decem-
bra 1991, se pa mi zdi za stranko, v kateri naj bi •
prevladovali intelektualci, resnično nedopustno.
10 LDS Ptuj mi v svoji izjavi očita, da imenujem
Ptuj VOJAŠKO MFSTO. Če bralec pozorno pre-
bere mgj članek, tega termina ne bo našel niti en-
krat, pač pa dvakrat termin »vojaško UTRJLNO
MESTO« in še to v preteklem času; to pomeni, da
je bil Ptuj obdan z obzidjem, obzidnimi stolpi, da
je imel grad ter seveda ustrezno usposobljeno vo-
jaško posadko, ki ga je branila tudi pred Turki.
Da ne bom dolgovezil (sicer bi o tem lahko po-
pisal celo stran Tednika če bi Ptuj za časa tur-
ških vpadov ne bil vojaško utrjen, bi ga Turki zav-
zeli in uničili tako, da lO LDS Ptuj ne bi mogel
danes govoriti o Ptuju kot o »TURISTIČNEM BI-
SERU« in mestu »MUZEJU«, pač pa le o mestu
RAZVALINI. Kdor ima vsaj malo sposobnosti za
induktivno sklepanje, lahko samo razmišlja iz pre-
teklo >ti skozi sedanjost v prihodnost ter obratno.
Dr. Adolf Žižek,
dipl. inž.
P. S. Obmorski Mali Ston je bil kot mesto Lnesca
brez vojakov, pa so ga kljub temu pred dnevi razru-
ŠUL.___,___________    ________.   -
Za Ptuj
brez vojašnice!
Kljub dežju je občinski odbor Liberalnodemokratske stranke iz
Ptuja v petek, 20. decembra, opoldne pripravil napovedan protestni
shod, v katerem so s transparenti v rokah in z glasnimi vzkliki izrazili
vso podporo ptujskim občinskim poslancem pri odločitvi, da v nekda-
nji ptujski vojašnici jugoslovanske aramde ne bi nastanili slovenske
vojske oziroma teritorialne obrambe. Med številnimi transparenti
smo lahko prebrali tudi takšne: »Vojašnica, hvala, ne jem mastnega;
Življenje damo, kluba ne damo . . . Hočemo turiste in ne snajperiste;
Janša, v Ptuju ne boš imel vile . . .«
Vse lepo in prav, v demokraci-
ji smo in vsak ima pravico do
svojih želja in zahtev. Zahteva
po Ptuju brez vojske je morda
celo upravičena, vendar pa ne
moremo mimo dejstva, da so ne-
katere udeležence shoda — dija-
ke srednješolskega centra spravi-
l'deleženci protestnega shoda med pohodom po ptujskih ulicah.
(Foto: M. Ozmec)
li v igro na lahek načm. Vsi, ki so
odšli na shod so namreč od pol-
dneva bili oproščeni od pouka.
In precej staršev nas je poklica-
lo, saj sd bli ogorčeni "tucii zaradi
tega, ker so njihovi otroci prišli
domov premraženi in mokri. Ne-
kateri bodo prav zaradi tega čez
praznične počitnice obležali v
postelji.
Udeleženci shoda so namreč s
transparenti v rokah krenili proti
nekdanji vojašnici JA, od tam pa
pred magistrat, kjer so Jasmina
Preac v imenu ptujskega Kultur-
nega foruma, Peter Srbčič v ime-
nu dijaškega zbora mladih libe-
ralcev ter Gabrijel Berlič, pred-
sednik občinskega zbora LDS
Ptuj. prebrali svoja protestna pi-
sma. V glavnem so vsi po vrsti
predlagali, da naj bi nekdanjo
vojašnico namesto za vojaške na-
mene namenili za katerega od ci-
vilnih potreb pred\sem za klub
mladih, ki so ga na tako lahek
način izgubili.
-OM
4 - OD TU IN TAM
27. december 1991 - TEMIIK
OD
A
PAČ...
KIDRIČEVO: V kidričevskem gozdu so v jesenskih mesecih razširili in po-
pravili cestišče na Panoniki. Sedaj je slaba le še cesta do Šikol. Cesto so popra-
vili z republiškim denarjem na veliko veselje prebivalcev Dravskega polja, pred-
vsem Cirkovc in Kungote, kjer so gospodarili težki italijanski tovornjaki.
Sicer pa moramo za Kidričevo zapisati še dve stvari, ki smo ju zadnjič izpu-
stili: v krajevni skupnosti so se pohvalili, da urejajo drugi del pokopališča in da
so komunalno opremili 13 novih parcel.
TEDNIK
MAJŠPERK: Poslanec Ciril Murko iz Majšperka je na zadnjem zasedanju
občinske skupščine v razpravi o letošnjih neurjih in poplavah kritično ocenil
delo komisij za ocenjevanje škode. Dejal je, da bi bila ocena škode tudi do
Poplave v Majšperku.
5 krat višja, če ne bi ocenjevali tajniki krajevnih skupnosti, temveč strokovne
komisije. Omenil je, kako hitro in strokovno ocenjujejo škodo drugod, na pri-
mer v Savinjski dolini.
TEDNIK
PTUJSKA GORA: Ker zaradi spomeniške zaščite trga Ptujska Gora ptuj-
skogorski gasilci niso mogli postaviti gasilskega doma na hribu, so se umaknili
proti Slapam. Objavljamo še neobjavljeno fotografijo prizadevnih gasilcev.
TEDNIK
HALOZE: Med drugim so letos v Halozah postali motokrosistični zanese-
njaki. Rojak Stanko Vindiš, sicer iz Lenarta, je pripeljal v Ljubstavo hrumeč
šport. Zaenkrat njegovi zamisli še nihče ni nasprotoval. Slišati je tudi, da že ne-
kaj časa vztrajno pripravlja haloški avtorally. Tekmovanje bi bilo šaljivo, vozni-
ke bi čakalo več zanimivih preizkušenj. Cest, ki bi jim povzročale težave, pa je v
Halozah več kot dovolj. ^^ ^^^^^^
Fotografije: M O
... DO ZupeCje vasi
PISMO IZ UUBUANE
Dragi Franček!
Pa je spet leto naokoli. Za nami so meseci demokratičnih in pluralističnih sprememb.
Ljudje so uživali v teh spremembah, saj so prinesle veliko novega: več nezaposlenih, razpad
gospodarstva, novi denar in inflacijo ter podobne demokratične spremembe.
To leto je bilo tudi leto priprav na sprejem
nove ustave, s čimer smo začeli pred poldru-
gim letom, vendar je vlada hotela ujeti še
zadnji vlak, saj je tik pred zdajci predlagala
ustavni komisiji še celo kopico sprememb
ustave, kar pomeni, da ne želi zamuditi nobe-
ne priložnosti. V tem se kaže tudi njena veli-
ka odgovornost pred slovenskim narodom, ki
se bo v prihodnjem številčno zagotovo pove-
čal, saj ho abortus prepovedan in bodo žen-
ske rodile v vsakem primeru — vse za dobro-
bit in razvoj svoje ljube domovine in države
Slovenije.
V minevajočem se letu smo pokopali socia-
lizem, da o zloglasnem komunizmu ne govo-
rimo. Končno smo spoznali, da se komuni-
zem lahko enači s fašizmom, s čimer pa se —
oh, ti Nemci! — ne strinja znani nemški poli-
tik Hans Jochan Vogel, ki pravi, da socializ-
ma ni treba zavreči samo zato, ker so ga v
preteklosti zlorabljali. Po njegovem je bilo tu-
di krščanstvo nič kolikokrat zlorabljeno, pa
nikomur na misel ne pride, da hi venomer
preklinjal to besedo.
S temi Nemčije zares nekaj-narohe. Hitijo
z ustanavljanjem četrtega rajha, medtem pa
hitijo tudi s priznavanjem Slovenije kot drža-
ve — gotovo samo zato, da bi jo kot tako ta-
koj podjarmili.
Minevajoče se leto bo zapisano v slovensko
zgodovino tudi zaradi nekakšne družabne
igre, ki jo je začela zahodna Evropa, razvila
pa OZN in Amerika. Poteka pa takole: Pri-
znanje bo, če bo. Priznanje bo pred božičem,
novim letom ali po novem letu. Slovenijo in
Hrvaško je treba priznati, da ne bo še večjih
spopadov na Hrvaškem. Slovenije nikakor ni
treba priznati, ker bo to povzročilo nove vojne
spopade. In tako dalje.
Vojna na Hrvaškem še traja, vendar tega
niso krivi Srbi. ki so najbolj miroljubno ljud-
stvo na svetu, saj so v Haggu in drugje podpi-
sali množico deklaracij in podobnih papirjev
o takojšnji prekinitvi ognja. Seveda tudi Ju-
goslovanska ljubljena armada nima nič s
tem, saj se samo brani pred napadalnimi hr-
vaškimi ustaši, ki jih je kot Ustja in trave in
se nenavadno hitro razmnožujejo, saj jih je
po srbskih virih ob začetku vojne bilo zelo
malo, sedaj pa so se tako rekoč vsi Hrvati
prekrstili v ustaše.
Iztekajoče se leto je bilo tudi v znamenju
številnih izjemno plodnih sej republiške skup-
ščine. Seje so bile burne, vendar so bili po-
slanci drug do drugega zelo strpni in prijazni.
Seje sicer včasih niso bile sklepščne, vendar
je bilo kljub temu sprejetih veliko zakonov;
zaradi zbora združenega dela, ki je najbolj
trmasti zbor, pa ni bil sprejet zakon o privati-
zaciji. Zato pa tudi v družbenih podjetjih zla-
sti rdeči direktorji na veliko kradejo družbe-
no lastnino. Še dobro, da jim to skuša pre-
prečiti minister Pirnat. ki je postal pravi bo-
rec za spoštovanje družbenih norm in za za-
ščito slovenskega naroda, ki mu grozi sko-
rajšnje izginotje. Zato se je treba tudi zava-
rovati pred invazijo Neslovencev s parolo:
Vse za dom in domovino, spremni!
Seveda ni mogoče pritrditi nekaterim pre-
napetežem, ki pravijo, da sta se v tem letu po-
gosto kregala predsednik Peterle in minister
Rupel, predsednik Bučar in predsednik Peter-
le ter predsednik Zupančič in predsednik Pe-
terle. Šlo je zgolj za demokratično izmenjavo
mnenj.
Da Slovenija zares postaja država, priča
tudi akcija za izbiro novih veleposlanikov, pri
čemer želi sodelovati tudi kadrovska komisi-
ja Demosa oz. novi centralni komite, s čimer
se potrjuje tudi nekakšna kontinuiteta s
prejšnjim režimom. Upajmo, da bo tudi ex
ministrica Bohova nova veleposlanica, saj ni-
kjer ne piše. da propadli minister ne bi mogel
biti odličen veleposlanik.
Dragi moj Franček. lepo praznujte novo le-
to, ki nam ha spet prineslo veliko novega. Bo-
di prepričan, da bo v letu 1992 spet vse dru-
gače.
Tebe in vse tvoje pozdravlja bratranec
Tonček
V PLESNI ŠOLI PREDI DPD SVOBODA PTUi
Hermina in Jernej v plesnem koraku
Hermina Žuran obiskuje tretji in Jernej Slejko četrti razred osno-
vne šole. S plesom se ukvarjata dobro leto in pol. Njun plesni korak pa
Je gotov, eleganten, prepričljiv, o čemer priča prvo mesto v standardnih
in latinskoameriških plesih v Avstriji in na Madžarskem, v LJubljani
drugo mesto in letos na nedavnem državnem prvenstvu v standardnih
plesih v Hali Tivoli v LJubljani drugo mesto. Tekmujeta v pionirski kon-
kurenci.
Kako ocenjujeta zadnje tek-
movanje, državno prvenstvo v ;
standardnih plesih v Ljublja-
ni?
Jernej: Konkurenca je bila
kar močna, sodelovali so ple-
sni pari iz petih klubov, v
pionirski konkurenci je na-
stopilo dvajset parov.
Hermina: Doslej so bili
drugi boljši od naju, tokrat
sva jih prehitela. Za tekmo-
vanje sva se veliko pripra-
vljala.
Kdaj sta se pričela ukvarja-
ti s plesom?
Hermina: Pričela sem v pr-
vem razredu. Najprej sem
obiskovala plesni tečaj, po-
tem je tovariš izbral pare, ki
smo bili najboljši, in tako se
je začelo.
Jernej: Jaz sem pričel obi-
skovati plesni tečaj v drugem
razredu, vse ostalo je šlo tako
kot pri Hermini. Kdo je s
kom v paru, je določil trener.
Kaj mora imeti človek, da
lahko postane dober plesalec?
Jernej: Obvladati mora dr-
žo, imeti občutek za ritem,
obvladati mora plesne kora-
ke, znati voditi plesalko, po-
slušati glasbo . . .
Hermina, kaj pa je potreb-
no za dobro plesalko?
Hermina: Glavo mora dr-
žati gor, obvladati priključke,
znati gibati z boki, drža je
pomembna . ..
Kolikokrat na teden treni-
rata in koliko časa?
Hermina: Kadar je dvora-
na prosta, treniramo celi te-
den po dve, tri pa tudi štiri
ure.
Ali kdaj »pohodita« drug
drugega?
Hermina: Tudi to se včasih
zgodi.
Kaj raje plešeta: standard-
ne ali latinskoameriške plese?
Jernej: Raje plešem latin-
skoameriške, ker so bolj ži-
vahni.
Za tekmovanje pa je po-
trebna tudi plesna obleka, ki
je predpisana ...
Jernej: Posebna plesna
srajca, metuljček, črne hlače,
lakasti ali črni usnjeni čevlji,
izdelani po meri, črne noga-
vice. Srajco mi je prinesla se-
stra iz Londona, hlače zašila
mama, čevlje pa so mi nare-
dili v Ljubljani.
HERMINA: Moja obleka
mora biti enobarvna, dolžino
nekje do kolen. Čevlji mora-
jo biti spredaj odprti, usnje-
ni, beli. Imam dva para, ene-
ga za trening in enega za tek-
movanja. Tudi meni so nare-
dili čevlje v Ljubljani, enako
obleko. V pionirski konku-
renci imamo lahko še isto
obleko za standardne in la-
tinskoameriške plese.
Kako je po treningu in tek-
movanju, vaju bolijo noge?
Jernej: Še kar. ..
Hermina: Bolijo, vendar je
treba plesati tako dolgo, koli-
kor zahteva tekmovanje.
Veliko časa vama vzamejo
treningi, hodita v šolo ... Ka-
ko zmoreta oboje?
Hermina: Ko pridem iz šo-
le, ponovim, kar smo vzeli ti-
sti dan, naredim nalogo in
grem na plesne. Zaenkrat ni-
mam ne s šolo in ne s plesom
problemov.
Jernej: Tudi jaz nimam te-
žav, oboje mi gre dobro.
Katero tekmovanje vama je
ostalo najbolj v spominu?
Hermina: Najraje se spo-
minjam Avstrije in Madžar-
ske, kjer sva bila prva.
Jernej: Tudi jaz.
imata pred nastopom tre-
mo?
Hermina: Nimava treme.
Je ples naporna zadeva?
Hermina: Je, ampak, ko se
navadiš, ni več.
Se med plesom kdaj pogo-
varjata?
Hermina: Včasih, če je kaj
narobe...
Jernej: Običajno rečem jaz
kaj, Hermijia zelo redko.
Plešeta šele leto in pol in
sta že dosegla tako dobre re-
zultate. Kaj je vzrok vajinemu
uspehu?
Jernej: Dobri pogoji v ple-
sni šoli Fredi in dober trener
— gospod Kožar iz Maribo-
ra.
Zbirata podatke o svojih
tekmovanjih, fotografije ...?
Hermina: Zbirava fotogra-
fije, si jih nalepiva, si kaj za-
piševa . . .
S čim pa se še ukvarjata v
prostem času, če vama ga kaj
še ostane?
Hermina: Kdaj pa kdaj
grem kam na obisk . . .
Jernej: Vozim se s kolesom
ali pa se doma igram.
Kaj pravita, kako plešejo
vaši vrstniki?
Jernej: Zelo dobro, čeprav
še niso hodili v plesni tečaj.
Hermina: Še kar dobro . . .
In v naslednjih letih, bosta
ostala plesalca?
Jernej: Meni je ples zelo
všeč in želim si nastopati tudi
v članski konkurenci ...
Hermina: Tudi jaz želim še
naprej plesati .. .
Kaj bi svetovala takim, kot
sta vidva, ki bi si želeli po va-
jini poti?
Hermina: Najprej morajo
v plesni tečaj, če bodo dobri,
pa se bodo lahko pričeli
ukvarjati tudi s športnim ple-
som.
Jernej: Poleg tega, kar je
že povedala Hermina, mora-
jo imeti posluh, gibčne boke.
nasploh morajo biti gib-
čni ...
V zimskih počitnicah bosta
Hermina in Jernej trenirala.
Želimo jima, da bi dosegla
vse, kar si želita, tako v plesu
kot tudi sicer, in prepričani
smo, da bosta uspela.
Pogovarjala se je
Nataša Vodušek
Foto Kosi : Ko se Hermina in Jernej zavrtita.
TEDNIK - 27. december 1991
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5
KOSILO IMA V ŠOLI VEDNO MANJ OTROK
Vonj po revščini
Poslanci ptujske skupščine so na predzadnji seji r letošnjem letu sila velikodušno sprejeli smernice razvo-
ja osnovnega šolstva v občini. Pri tem jih je spremljala velika želja zagotoviti še posebej otrokom z geografsko
ogroženih območij korak z razvitimi, jim zagotoviti enake možnosti za kakovostno znanje in lepši jutri. Njiho-
va velikodušnost se bo potrdila šele ob sprejemanju občinskega proračuna, vendar tudi to ne bo dovolj, če ne
bo posluha tudi t republiškem proračunu, ki bo z novim letom tudi financiral del dejavnosti osnovnih šol.
Vendar pa ni namen tega se-
stavka, da bi govorili o povsem
»šolskih« problemih, ampak bi
radi predstavili osnovnošolce
ptujske občine skozi želodec. Vsi
osnovnošolci imajo v šoli mali-
co. Hladno, toplo, malico po ce-
ni v decembru od 200 do 350 to-
larjev. Malico, ki jo pojedo po
šolah v različnem času, od 10 do
30 minut. Cene so različne, ker si
po šolah različno pomagajo do
nje. Ponekod imajo zbiralno ak-
cijo za živila (krompir, zelje, sa-
dje ...), ponekod pridno vrtnari-
jo na svojih vrtovih, ponekgd pa
nimajo nič od tega. Otrokom iz
socialno ogroženih družin plaču-
jejo malico iz družbenih sredstev
— takih je v ptujski občini tre-
nutno 377. Mnogim — pravza-
prav se ne bi nič zmotili, če napi-
šemo, večini — je to prvi obrok v
dnevu. Večina ljudi ne zajtrkuje,
kar pomeni, da tudi otroci ne
zajtrkujejo. Kot pravi dr. Jože
Udovič iz ptujskega šolskega di-
spanerja, je zajtrk privzgojena
navada, in če starši ne zajtrkuje-
jo, so brez zajtrka tudi otroci. V
šolah se seveda tega zavedajo,
vendar malica nikakor ne more
nadomestiti zajtrka. Po podatkih
iz leta 1989 (zbirajo se na dve le-
ti) je bila v Sloveniji le ena osno-
vna šola v Mariboru, ki je nudila
otrokom tudi zajtrk.
Kakšno malico je mogoče
otrokom vsak dan ponuditi za
200 ali 350 tolarjev, je vprašanje,
na katerega vedo odgovoriti le
šole in pri tem jim gre vse prizna-
nje za iznajdljivost ob dnevnem
dvigovanju cen za živila. Ob neki
priliki je nekdo slikovito komen-
tiral čas, ki ga živimo: Se nedol-
go tega so se otroci v času malice
s kruhom obmetavali, danes ga
kradejo. Morda je izjava res kari-
kirana in vendar je veliko star-
šev, ki ne zmorejo plačila mali-
ce; dolžnikov je vedno več.
Naslednji podatek, ki še bolj
vonja po revščini, pa je, da je v
letošnjem šolskem letu od 50 do
70 odstotkov učencev manj, ki
imajo v šoli kosilo. Cena kosila
je od 55 do 70 tolarjev na dan.
Na eni od šol ima deset učencev
kosila in vseh deset učencev pre-
jema za kosila družbeno pomoč.
Vseh takih je v občini 80, delno
pa dobiva subvencionirana kosi-
la 39 osnovnošolcev. Za takšen
osip je gotovo razlog ta, da je
(Foto: OM.)
vedno več brezposelnih, vendar
ob socialnih stiskah, ki smo jim
priča v zadnjem času, gre prej
verjeti, da je več tistih, ki si tega
izdatka preprosto ne morejo več
privoščiti.
Oglasili smo se tudi na šol-
skem dispanzerju, kjer dr. Jože
Udovič ugotavlja, da je kar tretji-
na osnovnošolcev slabo hranje-
na. To sicer ni nič boljše in tudi
ne dosti slabše kot v drugih delih
Slovenije. To ni tolažba, ampak
dodatek, ki govori na eni strani o
slabih prehranjevalnih navadah
in na drugi strani o slabem soci-
alnem položaju družin. Šolske
malice naj bi tako nadomestile
beljakovine in zelenjavo, živila,
ki so najdražja in jih, kot kaže,
na domačih jedilnikih vedno
bolj primankuje. To pa pomeni,
da so ti otroci manj odporni, bolj
nagnjeni k prehladnim obolje-
njem zlasti v zimskem času, in če
nadaljujemo, so taki otroci manj
sposobni za učenje in so tudi
bolj utrujeni. Dr. Udovič tudi
ugotavlja, da je deset minut, ko-
likor jih na nekaterih šolah do-
volijo za zaužitje malice, absolut-
no premalo, saj ne gre samo za
uživanje hrane, ampak tudi za
higieno, saj naj bi si vsi otroci,
preden sedejo k malici, umili ro-
ke. Otroci so tudi vredno bolj ner-
vozni, za kar so glavni vzroki gle-
danje televizije pozno v noč,
zgodnje jutranje vstajanje in od-
hod v šolo brez zajtrka. Na šol-
skem dispanzerju še ugotavljajo,
da je vedno več prehladnih obo-
lenj in vnetij oči kot posledice
umazanega okolja, v katerem ži-
vimo — podatek, ki velja za vso
Slovenijo. V ptujski občini raste-
jo poškodbe osnovnošolcev s ko-
lesi, mopedi, stroji. Na leto je ta-
kih poškodb zdaj že kar 1.300,
pred desetimi leti, ko je bilo os-
novnošolcev skoraj 4.000 več, pa
je bilo na leto le 600 poškodb.
Tako je torej s temi našimi
otroki, našim bogastvom, kot ra-
di rečemo. Družba pa tudi mnogi
starši pričnejo zategovati pas
najprej pri njih. V okviru obvez-
nega osemletnega šolanja bi jim
lahko zagotovili vsaj malico za
njihovo zdravje in možnost izko-
ristiti njihove sposobnosti. Pri-
spevek za šolstvo bi se na ta ra-
čun le neznatno dvignil, morda
tudi na račun kakšnega sodobne-
ga orožja. NaV
Športna vzgoja nekoliko drugače
Učiteljice in učitelji na OŠ Velika Nedelja pri svojem delu v razre-
du že nekaj let poskušamo upoštevati dejstvo, da med otroki obstajajo
razlike. Večina učencev je uspešna na več področjih. Z gotovostjo lahko
trdimo, da skoraj ni otroka, ki ne bi imel vsaj enega močnega področja
— področja, na katerem bi lahko uspeval.
Individualizacija in diferenciacija
Za delo s posamezniki, ki ima-
jo različne motorične in umske
sposobnosti, strokovnjaki pripo-
ročajo metodo individualizacije.
Individualizacija vzgojno-izobra-
ževalnega dela se kaže v večjem
upoštevanju otrokovih posebno-
sti znotraj vzgojno-izobraževal-
nega sistema. Če hočemo tako
delati v razredu, kjer je 25 do 30
različnih posameznikov, hitro
ugotovimo, da je takšen pristop,
predvsem na višji stopnji, prakti-
čno nemogoč ali pa ga lahko iz-
vajamo le delno.
Dopolnilo individualizacije je
diferenciacija. Bistvo diferencia-
cije je delitev otrok v skupine, ki
so bolj homogene od izhodiščne.
S takšno delitvijo se seveda
zmanjša potreba po individuali-
zaciji, nikakor pa ne izgine. Ob
delitvi učencev v skupine pa pri-
haja do vprašanj: kako, kje,
kdaj, kaj deliti.
Strokovnjaki, ki so pisali o di-
ferenciaciji in individualizaciji v
preteklih letih, so diferenciacijo
bolj ali manj odklanjali, ker naj
bi delitve potencirale socialne ra-
zlike. Ostala je torej le individua-
lizacija z vsemi svojimi dobrimi
in slabimi stranmi ter klasični
pouk.
Kljub vsem pomislekom so se
na naši šoli odločili podati na
spolzka tla diferenciacije. Začeli
smo s klasično zunanjo obliko.
Učence smo razdelili po razredih
glede na njihove sposobnosti
(streaming sistem). Po enem letu
dela smo kljub nekaterim pred-
nostim prešli na blažjo obliko
delitve. Učenci so ostali v mati-
čno mešanih, heterogenih razre-
dih, pri težjih predmetih pa so se
razdelili v dva bolj homogena ra-
zreda (setting sistem). Naslednje
šolsko leto smo delitev še bolj
ublažili, saj smo učence delili le
pri posameznih urah nekaterih
predmetov (nivojski pouk),
Po tej prehojeni poti, sprem-
ljani tudi z dvomi zunanjih opa-
zovalcev, ugotavljamo naslednje:
vsaka stopnja, ki smo se je lotili
(tudi prvi model), je bila na kva-
litativno višjem nivoju. To smo
ugotavljali ob sprotnem sprem-
ljanju, še posebej pa po konča-
nem pregledu po nekaj letih. Ob
sprotnem izobraževanju in last-
nih izkušnjah smo toliko napre-
dovali, da smo v letošnjem šol-
skem letu vključeni v projekt Za-
voda za šolstvo o diferenciaciji
in individualizaciji kot ena iz-
med devetih šol v Republiki Slo-
veniji.
Športna vzgoja
Diferenciacijo smo začeli na
področju matematike — delno
zaradi večjega interesa učiteljev,
delno zaradi snovi, ki jo je raz-
meroma lahko razdeliti na te-
meljno in nivojsko. Oblike nivoj-
skega pouka smo kasneje še raz-
širili na področje materinega in
tujega jezika, kjer delo tudi uspe-
šno teče. Ker so bili na omenje-
nih področjih opazni pozitivni
premiki, smo se v letošnjem šol-
skem letu odločili za podoben
projekt pri športni vzgoji.
Šport ima na našem področju
dolgoletno tradicijo, ki se iz ro-
kometnega kluba prenaša tudi
na šolsko športno vzgojo. V pre-
teklosti je bilo precej narejenega
na področju športne vzgoje in tu-
di uspehi niso izostali. Lansko
leto je bila šolska ekipa občinski
in kasneje še republiški prvak v
rokometu, letos je atletska ekipa
občinski prvak v krosu. Tudi ti
uspehi so nas vodili k razmišlja-
nju o drugačnih pristopih pri
športni vzgoji. V pomoč so nam
bile izkušnje s področja storil-
nostnih predmetov.
Postavili smo dve izhodišči:
a) dati otrokom posamezne
stopnje več,
b) dati otrokom posamezne
stopnje kvalitetnejši pouk.
Tokrat smo želeli poseči tudi
na področje razredne stopnje.
Začutili smo potrebo dati otro-
kom na razredni stopnji več in
strokovno kvalitetnejši pouk
športne vzgoje. To izvajata v le-
tošnjem šolskem letu športna pe-
dagoga.
Odločali smo se med dvema
možnostima:
a) dati otrokom rekreativni od-
mor, zapolnjen z aktivnostmi, ki
bi omogočale sprostitev pred na-
slednjimi urami pouka,
b) dodatna ura športne vzgoje,
katere namen je dvigniti nivo
športnih aktivnosti.
V dogovoru s svetovalcem Za-
voda za šolstvo smo se odločili
za slednje. Tovarišice razredni-
čarke normalno izvajajo svoj
program (tudi športne vzgoje),
športni pedagog pa pri dodatni
uri športne vzgoje dela poglo-
bljeno.
Na predmetni stopnji smo se
po vzorcu drugih diferenciranih
predmetov odločili za dodatno
skupino. Učenci obeh paralelk
imajo na urniku istočasno šport-
no vzgojo, da se lahko razdelijo
v tri skupine. Zraven pritegnemo
tretjega športnega pedagoga (v 5.
in 6. razred). Na začetku učnih
sklopov učence razdelijo glede
na njihove zmožnosti v tri zah-
tevnostne skupine, ki izvajajo isti
program na treh zahtevnostnih
nivojih. Med skupinami je omo-
gočena prehodnost glede na
uspešnost učenca. Na začetku
drugega učnega sklopa sledi po-
novno razdelitev skupine, saj se
zmožnosti učencev na različnih
področjih razlikujejo. S tem do-
sežemo več ciljev: manj učencev
v skupini, bolj homogene skupi-
ne, možnosti bolj intenzivnega,
specializiranega dela.
Zastavljeni projekt analitično
spremljamo. Ugotavljali bomo
povezanost med športno vzgojo
in otrokovo učno učinkovitostjo,
napredek učencev v posameznih
skupinah, zadovoljstvo učencev
in učiteljev s takšnim načinom
dela. O rezultatih bomo poročali
v naslednjem šolskem letu.
Marijan Škvorc,
psiholog
O ne, bombe pa ne...
Klubi staršev, podtaknjene lažne bombe, tri ocenjevalna obdobja, stavka srednješolcev, stavka učiteljev,
šole postanejo javni zavodi, želja po samostojnosti srednjih šol, od države imenovani ravnatelji, vroča kri zara-
di šolskih okolišev v Ptuju, prizidek k osnovni šoli Juršinci, poskusno preverjanje osmošolcev... Kaj vse ni
pretreslo šolskih zbornic in razredov v letu, ki odhaja ?!
Vse to pa ni prineslo ne telo-
vadnic šolam, ki jih na pragu
21. stoletja še nimajo, ni prineslo
denarja za obnovo šol, ki se ne-
katere že skoraj podirajo, ni pri-
neslo sodobnejše opreme v učni
proces in status učitelja še naprej
ostaja poklic bogu za hrbtom.
Življenje pa je teklo dalje, re-
kli so, da v demokracijo, v druž-
bo, kjer bo znanje začetek in ko-
nec, republiški in občinski prora-
čun pa malo nista hotela in še
več nista zmogla slediti oblju-
bljeni družbi.
Pa so učenci navkljub ali pa
prav zato pobirali nagrade na re-
gijskih in republiških tekmova-
njih v znanju in športu, se uvelja-
vili v mednarodni konkurenci . . .
Za učenci stojijo učitelji, ki na
tekmovanja pripravljajo učence
v svojem prostem času, ker jim
preprosto želijo dati možnost,
jim vliti zaupanje v sebe. In kaj
dobijo za to? Priznanje, da so
učenci uspeli, ponos šole, da se
njeno ime sliši tudi izven občin-
Tudi v letu 1992 bomo vaše naj-
večje bogastvo ...
skih meja, česa več pa naš šolski
sistem ne pozna.
Učencem smo vzeli možnost,
da se naučijo plavati (na srečo še
ne vsem), šole v naravi so vezane
na debelino starševskih denar-
nic, šolske knjige so ogrozile
marsikateri družinski proračun,
ki potrjuje tudi drastičnemu
zmanjšanju kosil v šoli ... In če
skozi osnovno šolo še gre, jih je
prav z našega območja vedno
več, ki po osnovni šoli ostajajo
doma, štipendije so redke, pri-
pravništvo iščejo z lučjo ob be-
lem dnevu, potem pa ostajajo
doma. In potem niso niti davčna
olajšava več. Pa nam kaj malo
mar, da je med njimi vedno več
nevroz, agresivnosti, nepravilne
prehranjenosti . . .
Prihaja novo leto, v katerem
bo drugačna le letnica, vse drugo
ostaja . . .
NaV
KOMU SE IMAMO ZAHVALITI ZA BOŽIČNE
IN NOVOLETNE VOŠČILNICE      j|
Voščilnice poznali
že stari Kitajci
Ste kdaj pomislili, kdo je tisti, ki se je domislil božičnih in novole-
tnih čestitk, od kod izvirajo, kdaj so jih pričeli ljudje uporabljati? Poši-
ljamo jih na vse konce sveta sorodnikom, prijateljem, znancem, poslov-
nim partnerjem, kupujemo in jih podpisujemo, jih sprejemamo, hrani-
mo, mečemo v koš...
, Že stari Kitajci so imeli navado, da
so prvi dan novega leta obiskali do-
bre prijatelje in jim v znak pozornosti
darovali kos papirja ali svile, na kate-
rega je kdo, ki je znal lepo pisati, na-
pisal nekaj priložnostnih besed. Kas-
neje so najbolj iznajdljivi pričeli tak-
šna darila z že napisanimi dobrimi že-
ljami izdelovati že vnaprej: najprej na
Kitajskem, sledili so jim Japonci...
V starem Rimu so si prijatelji izme-
njevali novoletne čestitke na voščenih
tablicah. Iz 15. stoletja so znani ba-
krorezi z božičnimi motivi v Nemčiji,
kar kaže na to, da so podobne voščil-
nice, kakršne poznamo danes, upora-
bljali že v srednjem veku. V 18. in pr-
vi polovici 19. stoletja so le redki, naj-
bolj premožni čestitali znancem in
prijateljem za božične in novoletne
praznite. To so počeli s pismom, ki
so ga poslali po slu.
Tradicija čestitanja ob božičnih in
novoletnih praznikih z voščilnicami,
kakršne poznamo danes, pa ima dve
manj kot 150 let, to je najlepše želje
natisnjene in opremljene s slikami z
najrazličnejšimi motivi.
Po nekih podatkih pošljejo največ
božičnih in novoletnih čestitk Ameri-
čani, seveda pa ni pošte na svetu, ki v
teh dneh ne bi imela povečanega pro-
meta, saj kljub opozorilom, da na če-
stitke ne bi čakali na zadnji dan, veči-
na vendarle to počne zadnji trenutek.
Oprostite kritiki, če ste vi to naredili
prej.
Čestitka, kakršno za božične in no-
voletne praznike poznamo danes, se
je rodila v Londonu. Ce je verjeti
zgodbi, je Anglež Henry Cole, direk-
tor Viktorijanskega in Albertovega
muzeja v Londonu, bil v dneh pred
božičem in novoletnimi prazniki leta
1843 sila zaposlen. Ko je ugotovil, da
ne bo mogel svojim številnim prijate-
ljem in znancem napisati ob prihajo-
čih praznikih priložnostnih pisem,
kar je do takrat redno počel, je za po-
moč poprosil dobrega prijatelja sli-
karja Johna Callcotta Horsleya. Na-
ročil mu je, naj mu naslika sliko, pri-
merno za prihajajoče praznike, sliko,
ki jo bo lahko natisnil v več izvodih
in jo namesto priložnostnega pisma
poslal prijateljem in znancem.
Horsley je bil v tistih časih znani
modni slikar, znan predvsem po pravi
vojni proti golim ženskim modelom.
Colovo naročilo ga je navdušilo in
čez noč je v pravokotni okvir naredil
ilustracijo v treh delih. Osrednji mo-
tiv je bila viktorijanska meščanska
družina, zbrana ob praznični mizi.
Motiva na levi in desni pa sta prika-
zovala v skladu z moralo takratnega
časa dobrotnike, ki obdarujejo revne
z oblačili in obutvijo. Pod osrednji
motiv je še napisal vesele božične
praznike in pod tem še srečno novo
leto. Na vrhu in spodaj je še s pikami
označil, kje naj bi bil napisan naslov
prejemnika te čestitke.
Čestitko je natisnila tiskarna v Hol-
burnu, mestecu blizu Londona, v ti-
soč izvodih na karton 17,5 krat 10,5
centimetrov v litografski tehniki.
Vsak izvod so nato ročno pobarvali.
Cole in Horsley sta vzela 150 teh če-
stitk, druge pa so ponudili v prosto
prodajo eni od trgovin v Londonu.
Voščilnica je stala en šiling. London-
čane je novost navdušila in v dveh
dneh so bile čestitke razprodane.
Kljub temu pa so časopisi kritizirali
idejo o čestitanju za praznike s po-
močjo tiskane kartice in ocenili čestit-
ko kot neumnost; ni jih bilo malo, ki
so zamerili slikarju Horsleyu, da si je
dovolil ob največjem krščanskem
prazniku božiču takšno plehko in po
vsebini prazno ilustracijo.
Ne glede na to, kako so leta 1843
sprejeli Angleži to prvo čestitko, je
Horsleyeva čestitka prva predhodnica
Voščilnica, ki jo hranijo v Zgodovinskem arhivu v Ptuju.
(Foto: OM)
današnje ne samo za božične in novo-
letne, ampak tudi za vse vrste drugih
praznikov. Danes si brez čestitk sploh
ne znamo več predstavljati prazno-
vanj. Si lahko zamišljate, da bi morali
v teh dneh vsem sorodnikom, prijate-
ljem in znancem napisati priložno-
.stna pisma? Da pa je Horsleyeva če-
stitka postala čestitka, ki jo je mogoče
poslati na vse konce sveta, pa je pri-
pomogla tudi poštna znamka, ki so jo
uvedli leta 1840.
Zadnja leta so še posebej znane
UNICEFOVE božične in novoletne
čestitke. Prva taka voščilnica, name-
njena za pomoč otrokom vsega sveta,
je bila natisnjena že leta 1949, njena
avtorica pa je bila sedemletna Jitka
Samkova iz vasi Rudolfovo na Češko-
slovaškem.
NaV
Interesni
kulturni dan
v četrtek, 12. decembra smo na osnovni šoli Videm pri Ptuju
imeli interesni kulturni dan.
Učenci od I. do 5. razreda so odšli v Ptuj. Vsem je bil skupen
ogled glasbene pravljice Tarantilova piščalka v izvedbi priznanih
umetnikov iz Ljubljane. Potem pa so po skupinah obiskali: knjižnico,
Radio-Tednik, si ogledali znamenitosti Ptuja ter zanimivo razstavo na
gradu. Vsi so bili zadovoljni, zato se zahvaljujejo vsem, ki so jim po-
magali pri izvedbi kulturnega dne in jim na preprost in primeren na-
čin približali kulturo in umetnost.
Učenci od 6. do 8. razreda so delali v 12 različnih skupinah: novinar-
stvo, ogled ribogojnice, likovna dejavnost, folklora, frizerstvo, izrazni
in družabni plesi, oblikovanje iz različnih predmetov, izdelovanje
glasbil, kultura prehrane, računalništvo, raziskovalna dejavnost. Pri
delu so nam pomagali tudi štirje zunanji sodelavci: Renata Mere je
vodila skupino za izrazni ples, Irma Žuman je pomagala učencem pri
oblikovanju, Marija Krajnc je vodila skupino frizerk v svojem salonu
in Mišo Potočnik, ki je naše delo posnel na video. Na predstavitev
posameznih skupin smo povabili tudi starše in ti so si delo skupin
ogledali po televiziji. Po izredno zanimivi predstavitvi, ki je navdušila
učence, učitelje in starše, je bila še govorilna ura.
Učenci in učitelji smo ugotovili, da doslej ni bila tako dobro obi-
skana še nobena govorilna ura. Učencem so takšni kulturni dnevi zelo
všeč, zato upam, da jih bo še več.
Marija Pišek, 8. b,
OŠ Videm pri Ptuju
6 - PTUJSKA STRAN
27. december 1991 - TEDNIK
Odločnost je
zmagala v ljudeh
GOSPOD UREDNIK!
Iskrena hvala za vabilo
in ponudbo, da s pomočjo
vašega časopisa in ob no-
voletnih pričakovanjih za-
pišem nekaj vtisov iz prete-
klega časa in misli, ki sega-
jo v prihodnje, 1992. leto.
Čeprav nas v rahlo pati-
no odeta veduta našega
mesta in kljkubovalno za-
vedanje lepot krajine nare-
dijo take — očitajo nam
provincialnost — pa naša
občina in Ptuj ne živita v
zaprtem in izoliranem si-
stemu. Očitek o privincial-
nosti lahko tudi sicer zavr-
nemo rekoč, da svetovljan-
stvo ni nujno naslonjeno na
modrost.
Procesi, kot so pluraliza-
cija političnega življenja,
tvorjenje slovenske države,
preobrazba družbene v ja-
vno in zasebno lastnino,
ustava in obnova lokalne
samouprave, tako značilni
za preteklo leto, potekajo v
širšem slovenskem prostoru
in hkrati odsevajo v naš
prostor.
Pojavi, ki spremljajo raz-
nolikost političnega življe-
nja — vse do strehe in od-
strelov — so pri nas prevla-
dovali še v začetku leta,
vendar pa so dosegU tak-
šno kulturno raven, da je
tudi v njih mogoče prepozo-
nati (metafiično) častitljivo
starost našega mesta. Ob
tem se postavlja le vpraša-
nje, ali je današnji dan svo-
bodnejši od včerajšnjega,
komu in kolikim.
Po referendumu in odlo-
čitvi Slovencev, da žive v
lastni, neodvisni in svobod-
ni državi, smo bolj ali manj
neprizadeto spremljali na-
pore za priznanje naše dr-
žave. Vojna, čeprav priča-
kovana, je z vso silovitostjo
opozorila, da pravica do
priznanja ni le zapis prav-
niških kodeksov, ampak je
stvarna. Mogoče jo je pri-
dobiti ali izgubiti.
Človeškim vrednotam
navkljub, v posmeh in izziv
najstarejšemu slovenskemu
mestu je bilo na Ptuju izda-
no prvo povelje JLA —
streljati. Žalitev, povezana
z ustrahovanjem, naj bi
omogočila barbarstvu po-
hod v komaj prebujeno za-
vest ljudi. Naš odziv ni bil
naravnan na zmagoslavja
v posameznih bitkah, zma-
gati smo morah v sebi in
nad barbarstvom zasleplje-
ne in tragične JLA. Odlo-
čnost in ne sovraštvo je
zmagala v ljudeh.
Najgloblje v naše medse-
bojne odnose posega proces
preobrazbe družbene v za-
sebno in javno lastnino, ker
izziva tiste naravne lastno-
sti ljudi, da poskušajo pri-
dobiti več od tega. kar po-
trebujejo — to je oblast iz
posesti. Na preizkušnji je
že sposobnost države, da
zagotovi takšen proces last-
ninjenja, ki bo zavaroval
vrednost obstoječe lastnine.
Stihijski razpad gospo-
darskega sistema iz leta
1990 je začasno zausta-
vljen. V mejah sposobnosti
občine so dani razvojni im-
pulzi. Odvisnost od ravna-
nja države in državnih
uradnikov pa je še vedno
tolikšna, da je ekonomska
svoboda le želeno načelo.
Osnutek slovenske usta-
ve je utiral pot k obnovi lo-
kalne samouprave. Zato
smo v občini Ptuj usmerjali
organizacijo in aktivnost v
bodočo mestno občino Ptuj
in v možnosti za nastanek
več drugih občin iz doseda-
njih   krajevnih  skupnosti.
Bojim pa se, da še ni raz-
poznavna razmejitev med
lokalno samoupravo in dr-
žavno upravo. Niso še raz-
čiščene dileme med centra-
lizacijo in decentralizacijo
upravljanja. Zatečene pra-
vice upravljanja na razli-
čnih ravneh bodo ovirale
razvoj lokalne samouprave.
Ob koncu leta se ponuja
priložnost izmeriti razvojni
korak v naši lokalni skup-
nosti. Izdelani so bili kom-
pleksi razvojni programi za
Haloze in Slovenske gorice
in zagotovljena sicer
skromna, vendar pa dopol-
nilna finančna sredstva iz
občinskih in republiških vi-
rov. Leto 1991 lahko ozna-
čimo za prelomno v odnosu
do Dravskega in Ptujskega
polja in v postopnem ures-
ničevanju sanacijskega
programa. Oblikovane so
številne pobude in izdelane
študije za oblikovanje raz-
vojnega programa bodoče
mestne občine Ptuj. Skup-
ščina je sprejela razvojne
usmeritve na področju
kmetijstva, turizma, zdrav-
stva, razvoja PTT, v obrav-
navi ima razvojne usmeri-
tve na področju kulture in
izobraževanja.
Če se iz zapisanega pre-
pozna zadovoljstvo ob do-
seženem v preteklem letu,
pa moram žal opozoriti na
neobvladano rast števila
nezaposlenih in na to, da
mnogim med nami preteklo
leto ni bilo naklonjeno.
Pa naj zapišem še nekaj
misli o prihodnjem letu.
Utrjevati bomo morali
mlado slovensko državo z
ustavo, zakoni in odnosom
do nje. Obnavljanje gospo-
darskega razvoja, lokalne
samouprave, tvorjenje ob-
čin, mestne občine in ene
od oblik širše lokalne skup-
nosti (pokrajine) ho osred-
nja naloga v prihodnjem le-
tu. Ptuj naj prevzame pobu-
do za gospodarsko in kul-
turno sodelovanje s sosed-
njo hrvaško državo na te-
melju večletnega sodelova-
nja občin.
Gospod Urednik, dovoli-
te mi še. da Vam. sodelav-
cem Tednika in bralcem
zaželim SREČNO 1992. le-
to.
Iskren pozdrav!
Predsednik SO Ptuj:
Vojteh Rajher
PTUJ, KOT GA JE VIDEL TEDNIK
Leto 1991 »v provinci«
Ptujčani se razburjajo, ker jim je Studio Marketing povedal, da živijo v provincialnem in va-
se zaprtem mestu. To pa ni omajalo ljubezni do starega mesta. Trmasti, kot so, bodo sebi in dru-
gim dokazali, da iz njihovega turistično zanimivega okolja še nekaj bo. Bogato in raznoliko mesto
že sedaj ponuja veliko novega, prijetnega in koristnega. Ptujčanom je potrebno vliti zaupanje in
razvoj se bo pričel. Sicer pa je njihova navezanost na starega očaka ob Dravi v zadnjih letih pre-
maknila marsikatero še ne dolgo tega nedotakljivo in sveto stvar.
Leto 1991 smo pričeli s ka-
drovskimi problemi. Izvršni svet
je 13. decembra prejšnjega leta
ostal brez prvega moža. Stranke
so hitele kadrovati. Odstopil pa
je tudi prvi mož ptujskega De-
mosa Branko Resnik. Oživila je
dejavnost v zvezi s preimenova-
njem naselij, ulic, trgov, ustanov
in krajevnih skupnosti. Haloški
biser in Ptujske toplice sta priče-
la skupno pot, da bi se izognila
stečaju in začrtala kakovostnejši
razvoj. Elektrokovinar se je zna-
šel v brezizhodnem položaju —
stečaj je pred vrati. Nova davčna
zakonodaja   uvaja   dohodnino,
obliko sintetičnega davka, ki ga
davkoplačevalci   plačujemo   za
prejšnje leto. Ptujska vlada ne
glede na vse težave začne potiho-
ma razmišljati o ptujskih obvez-
nicah. Pri tem ji s podatkom po-
maga Zgodovinski arhiv, ki izvr-
ta, da je Ptuj imel obveznice že
1831. leta. Stranke v ptujskem
parlamentu  so  se  odpovedale
predlaganju kandidatov za nove-
ga mandatarja, zato so vlogo ka-
drovalca prevzeli zbori. Kandi-
data sta bila dva: Janez Vrečer in
Branko Brumen. Na koncu je
ostal slednji. Predstavniki Slo-
venske demokratične zveze so
obiskali TGA. Začela so se dela
pri izdelavi načrta razvoja Haloz.
Ker so stranke, odkar so na obla-
sti, kljub obljubam premalo na-
redile za Haloze, je bila ustano-
vljena Haloška zveza. Njen os-
novni motiv je, da bi pospešili
razvoj manj razvitih območij v
občini, predvsem pa Haloz. Zele-
ni uvedejo zeleni telefon za na-
pake v okolju. Številka 773-816
pogosto zvoni, saj smo prebivalci
ptujske občine znani onesnaže-
valci. Za razburljiv začetek leta
je poskrbela še novica, da so
ovadili bivšega predsednika ptuj-
skega izvršnega sveta — Janeza
Laha.
V Perutnini je završalo zaradi
kadrovskih sprememb. Hotel
Zlati noj je pod določenimi po-
goji prevzela firma B.D.P. Agis
seje začel pripravljati na reorga-
nizacijo. Janez Vrečer je povlekel
kandidaturo za predsednika. Fe-
bruarja tudi zvemo, da sta špor-
tnika leta za leto 1990 v ptujski
občini Narcisa Mihevc in Mirko
Vindiš. Letošnje kurentovanje je
imelo manj obiskovalcev kot
prejšnja leta, zato pa so si ga
ogledale članice ambasadorske-
ga zbora iz Beograda. Podelili
smo oljenke, najvišja priznanja
za delo v kulturi v občini. 19. fe-
bruarja je bfl za predsednika
ptujskega izvršnega sveta imeno-
van Branko Brumen. Predsednik
SO Ptuj Vojteh Rajher je napo-
vedal, da bo magistrat mestna hi-
ša v pravem pomenu besede. Tu-
ristično društvo Ptuj je začelo
priprave na veliko slovensko pri-
reditev — razstavo Dobrote slo-
venskih kmetij.
Marca se razburjamo zaradi
popisa, saj ne želimo, da bi dav-
karija dobila vse podatke o na-
šem premoženju. V ptujskem gle-
dališču slavimo velik dogodek —
prvo poklicno predstavo po 33
letih. Oblikuje se občinski prora-
čun, v katerem naj bi bil denar
samo za ohranjanje živih idej. V
Dornavi so odprli nove prostore
Zavoda dr. Marijana Borštnarja.
Podatki o industrijski proizvod-
nji v občini v letu 1990 so kata-
strofalni, saj je industrijska pro-
izvodnja v primerjavi z letom
1989 manjša za 4,6 odstotka, 34
podjetij je izkazalo izgubo, ki je
štirikrat večja kot akumulacija.
Člani občinskega odbora ZZB
NOV so pripravili bogat pro-
gram ob svoji 50-letnici. Na pr-
vem zboru Liberalno-demokrat-
ske stranke v Ptuju je bil za pred-
sednika izvoljen Gabrijel Berlič.
Ptujski socialdemokrati so na
svoji letni konferenci za predsed-
nika izvolili dr. Miroslava Luci-
ja. Sprejet je bil odlok o ravna-
nju s komunalnimi odpadki v
občini Ptuj, na osnovi katerega
so izdelali odredbo o rednem od-
važanju komunalnih odpadkov v
občini. Stavki učiteljev srednjih
šol v Sloveniji se pridružijo tudi
učitelji srednješolskega centra v
Ptuju. Druga slovenska razstava
Dobrote slovenskih kmetij je po-
kazala, da so jedi dokaz sloven-
ske ustvarjalnosti in njene identi-
tete. 28. aprila je padel v vodo
referendum za novi samoprispe-
vek v ptujskih krajevnih skupno-
stih.
8. maja smo praznovali 22.
praznik mesta Ptuja. Marija Fu-
rek, najstarejša Ptujčanka, je sla-
vila svoj 100. rojstni dan. Odprta
je bila prodajna galerija Florjan.
V Biromatiki so pričeli oživljati
proizvodnjo. V Mlinski ulici so
uredili enajst zasebnih turisti-
čnih postelj. Dijaki 3. in 4. letni-,
ka ptujskih srednjih šol so se 14.
maja pridružili slovenskemu di-
jaškemu bojkotu pouka, ki je bil
naperjen proti zaključnim izpi-
tom. Ptujski krščanski demokrati
so imeli letni zbor, ki se ga je
udeležil tudi republiški minister
za kulturo dr. Andrej Capuder in
nekateri drugi gostje.
20. maja so za vedno ugasnile
še zadnje peči v tehnološko za-
stareli elektrolizi A. 21. maja je
bil ustanovljen občinski odbor
stranke Sivih panterjev Ptuj. 24.
maja nekaj minut pred 16. uro
Ptujčane močno vznemiri novica,
da je prišlo do streljanja tudi ob
vojašnici Dušana Kvedra v Ptu-
ju. Vojak je izza vojaške ograje
streljal na delavca Elektra Ptuj,
ki je opravljal svojo službeno
dolžnost v objektu zunaj vojašni-
ce.
Junija so odprli prizidek k os-
novni šoli v Juršincih, a kljub te-
mu še ostajajo brez telovadnice, j
Preselil seje oddelek za notranje \
zadeve SO Ptuj. Na novi lokaciji, "<
na Srbskem trgu, naj bi uvedli •
številne izboljšave pri svojem de- •
lu. 14. junija so predstavniki av-
strijskega konzorcija Kunz v Ptu-
ju izročili slovenskemu in hrva-
škemu ministru za promet in zve-
ze  ponudbo  za  koncesijo  za
gradnjo okoli 116 km avtomobil-
ske ceste od državne meje v Šen-
tilju do predmestja Zagreba. Pro-
jekt je vreden 1,2 milijarde nem-
ških mark.
25. junija je slovenski parla-
ment sprejel ustavni zakon o sa-
mostojnosti. 26. junija Slovenija
slavi — v Ptuju smo slavili na Tr-
gu mladinskih delovnih brigad.
JLA se je aktivirala: v noči s 26.
na 27. junij se je pričela VOJNA.
Pričelo se je življenje in delo v
vojnih razmerah. Izvršni svet se
sestaja na izrednih sejah, da bi
zagotovil kar se da normalne raz-
mere za življenje in delo.
Začetek julija je povezan s pri-
hodi staršev iz Srbije in Makedo-
nije, ki so prišli po svoje sinove,
vojake, ki so vojaški rok služili v
vojašnici Dušana Kvedra-Toma-
ža. Na prizadetih območjih, naj-
huje je bilo v ormoški občini,
pričnejo zbirati podatke o vojni
škodi. V drugi polovici julija se
začne življenje normalizirati. Iz-
vršni svet »odpira« nekatere ži-
vljenjsko pomembne teme za bo-
doči razvoj ptujske občine. Za-
čne se razprava o turizmu in go-
stinstvu v občini. Ptuj mora po-
stati turistični pojem, so odloče-
ni v ptujski vladi. Ptujčani želijo
imeti tudi svojo registrsko tabli-
co. To sporočijo v republiko.
Vzorčni primerek izročijo dr.
Ludviku Toplaku in Igorju Bav-
čarju. Ptujski Certus je po trinaj-
stih letih prizadevanj pričakal
nove servisne delavnice. V ptuj-
ski občini je vojna škoda znašala
nekaj nad 54 milijonov takratnih
dinarjev. Ptujska občina je med
prvimi zelo konkretno pomagala
prizadetim v Ormožu in Gornji
Radgoni. 30. julija so stavkali
ptujski zdravstveni delavci.
Avgusta se je ptujsko zdrav-
stvo reorganiziralo v dva javna
zavoda. 9. avgusta, ob občin-
skem prazniku, je bila odprta no-
va ptujska porodnišnica Hiko
Olga Meglic, podjetje v stečaju,
še naprej brez uspeha prodaja
svoje prostore. V tem mesecu je
objavila že tretji natečaj. Prene-
hal je delati sklad za nove zapo-
slitve občine Ptuj. Ptujski Kari-
tas je organiziral zbiranje pomo-
či za v vojni prizadeto Hrvaško.
Zbral je 40 ton različne hrane,
79.400 takratnih dinarjev in 300
DEM.
Septembra je bil znova festi-
val. Kmetijski kombinat je slavil
30-letnico svojega uspešnega de-
la. Pričeli so obnavljati edino ja-
vno ptujsko stranišče. V oddelku
za notranje zadeve SO Ptuj so
objavili, da imajo že 400 vlog za
pridobitev slovenskega drža-
vljanstva. Mitja Vošnjak je ptuj-
ski knjižnici podaril Dalmatino-
vo Biblijo. Ptujska obrtna orga-
nizacija je slavila 20-letnico
uspešnega dela. Pripravila je raz-
stavo obrtnih in podjetniških iz-
delkov. Ptuj se je predstavil tudi
z živinorejsko razstavo. Sivi pan-
terji in Neodvisni sindikati so se
povezali v večji skrbi za delavce
in upokojence. Predstavniki
LDS in občinske vlade so podpi-
sali pogodbo o 30-letnem naje-
mu prostorov nekdanje osnovne
šole Rodni Vrh, v kateri naj bi
nastal Haloški dom.
Po končanem moratoriju na
odločitve slovenske skupščine o
osamosvojitvi Slovenije je 8. ok-
tobra pričel veljati nov mejni re-
žim. Dobili smo slovenski tolar.
V občinski upravi so začeli delati
po novem. Strankam so namenili
več svojega dragocenega časa.
Uvedli so sobotno dežurstvo sa
nitarnega in tržnega inšpektorja.
Občani se lahko tega dne prito-
žujejo od 8. do II. ure. Odprli so
nove   prostore   nevrofiziološke
ambulante. Pričnejo se intenzi-
vni pogovori glede nadaljnje
usode TGA. Število beguncev iz
Hrvaške se povečuje iz dneva v
dan. Ptujski gradbeniki se pri-
pravljajo na oblikovanje svoje
ponudbe. Hrvaški želijo poma-
gati v obnovi. Okrogla miza o tu-
rizmu v Ptuju in Sloveniji je zno-
va opozorila na vrzeli v promo-
cijski dejavnosti. Okrogla miza o
spodbujanju zasebne iniciative je
opozorila na obrtne in podjetni-
ške zagate. Tednik se je razpisal
o dragi vojni za mrtve, o tem, kaj
se vse zgodi, če sta si v laseh dve
pogrebni podjetji. Z meje priha-
jajo zaskrbljujoče vesti, zapletov
zaradi neurejenega režima je vse
več.
V izvršnem svetu so novembra
objavili, da bo letos šlo za raz-
vojne namene dvajset in ne šest-
najst tisoč tolarjev. Okrogla niza
o ekologiji je namenila osrednjo
pozornost predlaganemu zakonu
o varstvu okolja. Pri uresničeva-
nju odloka o ravnanju s komu-
nalnimi odpadki v občini Ptuj
gre po polževo, zato je več kot
dobrodošla spodbuda iz števil-
nih okolij, tudi Tednikova. Zno-
va smo si pridobili nekaj sovraž-
nikov, ker smo dregnili tja, ka-
mor po mnenju nekaterih ne bi
smeli. Emil Mflakar, ustanovitelj
in lastnik verige podjetij z zašči-
tnim znakom EME, je kupil pro-
izvodne prostore, zemljišče in
premičnine bivše tovarne Olga
Meglic v Dolanah. Turizem in
gostinstvo vidita izhod iz težav le
še v najemu lokalov. Prve oddajo
že novembra. Demokrati so se
zbrali na ustanovnem zboru.
TGA Kidričevo je 21. novembra
proslavila 37 let proizvodnje alu-
minija. Pričeli so se obiski repu-
bliških ministrov in drugih funk-
cionarjev v TGA. Vsi si želijo
ohraniti proizvodnjo v tem gi-
gantu. V tem mesecu so svoje na-
redile tudi poplave.
Zapleti v delu ptujske skupšči-
ne tudi v decembru niso izjema.
V novi ptujski porodnišnici se je
rodil prvi dojenček. F*tujčan
Slavko Doki je bil imenovan za
člana slovenskega olimpijskega
komiteja. 20. decembra so libe-
ralni demokrati organizirali shod
proti vojski v Ptuju.
Četudi so izbrani dogodki zapi-
sani zelo skromno, se je v »provm-
cijskem« mestu letos dogajalo ze-
lo veliko. Ptuj je večkrat opozoril
nase. 30. sejptembra je vojska pre-
dala zadnji objekt teritorialni
obrambi. Gradiscansko-panonski
vinski vitezi so v Ptuju ustanovili
svoj konzulat. Vrstile so se raz-
prave o novi lastninski zakonoda-
ji, delavci v kmetijstvu in živilsko-
predelovalni industriji se bojijo za
svojo bodočnost, v nevarnosti pa
naj bi bili tudi sadovi njihovega
minulega dela.
Popotnica za novo leto kljub
številnim nastopom Ptuja v javno-
sti ni najboljša. V enajstih mese-
cih letos se je industrijska proiz-
vodnja v primerjavi z enakim ob-
dobjem leta 1990 zmanjšala za
6,6 odstotka. Na koncu lahko re-
čemo, da nas bosta iz še hujšega
brezna rešila le pamet in strpnost,
če pa zaupamo Nostradamusu, pa
nam v novem letu le ne bo tako
hudo, saj naj bi pričakali razvoj.
Razvojni projekti za Haloze in
Slovenske gorice so v sklepni fazi
priprav, na demografsko ogrožena
območja je bilo letos skupaj z re-
Eubliškimi sredstvi vloženih več
ot 130 milijonov tolarjev. Nasta-
jajo pa tudi posamezni segmenti
razvojnega programa Ptuja. S
takšnimi programi pa je tudi upa-
nje na boljšo prihoanost večje.
MG
TEDNIK - 27- december 1991
SMEH NI GREH - 15
»Nasvidenje, moji puntajoči
zdravstveniki. A ste res verjeli,
da bom naredila kaj dobrega
za vas?«
Ko je slovenski obrambni minister obiskal Ptuj in njegovo
vojašnico, se je zgodilo nekaj čudnega: Janša ter njegova sprem-
ljevalca Slapar in Fišer so videli nekaj nenavadnega. Vsekakor
nekaj, česar spremljevalci niso opazili. Ne vemo sicer, ali se jim
je prikazal Bog, Marija, prijazni ali hudobni angel. Govori pa
se že, da je vsako protestiranje proti vojašnici v Ptuju odveč, saj
so že določili namen uporabe teh objektov. Ptuj bo dobil še eno
turistično zanimivost — romarsko kasarno.
Na posebni modni reviji so pred kratkim, predstavili nove poli-
cijske uniforme. Ne vemo sicer natančno, ali je na sliki res ena
izmed njih. Če je, gre gotovo za kakšno specialno enoto. Recimo
za boj proti porednim otrokom.
»Stlic telitolialec, loke vis!«
Brskanje po preteklosti
Res je znanim ljudem — zvezdam težko. Ljudje jih kar naprej
opazujejo in vrtajo po njihovem zasebnem življenju. Včasih se naj-
de kdo, ki pokaže na njihovo preteklost z obtožujočim prstom. Ta-
ko nekako se godi našemu znanemu propagandnemu Orfejčku.
Preden je začel sodelovati z nami, je počel marsikaj, nekdo pa je
sedaj, ko ga vsak dan sliši na radiu, od nekod izbrskal staro foto-
grafijo. Kot smo zvedeli iz zanesljivih virov, nekdanja dejavnost ne
bo ogrozila sedanje kariere Orfejčka.
s__.____'
Politične šale z ulice
• Predsednik Peterle se je
utapljal. Bog mu je poslal splav
na pomoč, pa je vseeno utonil.
Qn je namre^ proti^plavu.
• Peterle in njegov minister
Capuder sta se sprehajala in pri-
Ua do križa. Capuder zaskrbiie-
no vpraša: »Kaj če bodo ljudje
kdaj naju tako pribili na križ?«
Pa predsednik samozavestno
odvrne: »Bom že poskrbel, da ne
bodo imeli žebljev.«
• •
• Dudek in njegov tetec sta
morala na fronto. Ko že nekaj ur
ležita v zasedi in napeto čakata
četnike, Dudek zaskrbljeno vpra-
ša: »Pa se jim ja ni kaj hudega
pripetilo?«
Govori se...
. . . da bodo v Srednješolskem
centru naredili veliko božično dre-
vo. Okrasili ga bodo z bombicami.
. . . da se slovensko vodstvo izo-
fiba Ptuja. Na martinovanje naj
i prišla vlada, pa se je morala se-
stati na nujni seji. Na silvestrova-
nju smo pričakovali Kučana in
člane predsedstva, pa je znova pri-
šlo nekaj vmes. Morda so ob prejš-
njih obiskih kuj obljubili.
. . . da je predsednik IS mirno
in vljudno odstopil — dami sedež
v gledališču.
. . . da bo novo leto zelo prizade-
lo polproletariat (polkmete).
Večina prostih prazničnih dni
bo namreč v soboto in nedeljo. Po-
lje, kdo bo tebe ljubil (beri obdelo-
val)?
. . . da je znani ptujski politik
spal z ženo drugega, prav tako
znanega. Na vlaku iz Ljubljane do
Ptuja. On v prvem, ona v drugem
vagonu.
. . . da se je na ptujski policijski
postaji dogajalo nekaj takega kot
s ciganovim konjem, ko ga je ta
odvajal hrane. Predmet poskusa je
bil tokrat policijski pes. Poskus ni
šel do konca in pes še živi. Morda
je bilo to le privajanje na razmere
v prihodnjem letu ?
»Spoštovani poslušalci, na
sporedu je oddaja >Rezervira-
no za svinjske vice<...«
Staro sKoraj bo Končano,
v novem letu vsaK od nas
bo vo svoje Kolovratu
sKoz ta tezKU nori čas.
Delavec ho životaril.
Kmet za 'plnQom se votil,
minister z davKi nas "obdaril:
občan tezKo ostal bo ziv.
DireKtor s vlačami bo sKrtal,
miloščino nam delil,
Veterle nam v dušo vrtal,
s KrščansKim nauKom nas redil.
D letu novem ho resnica
stara stala tam Kjer ja-
za aosuode je -potica,
delavec ostanKe zre.
Našemu fotoreporterju je uspel podvig: fotografiral je enega skrivnostnih avtomobilov. Gre za blindirano
.ozilo enega od delavcev za ustrezne zadeve. Menda je na voljo trikrat po deset takih vozil, in če ste med iz-
branci, ga lahko kupite za 36 obrokov po tisoč tolarjev.
16 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
27. december 1991 - f ED]tfIK
NAJVEČ KUPCEV BO KUPNINO PORAVNALO TAKOJ
Stanovanja gredo dobro
v prodajo
v ptujski občini je 4.308 stanovanj, ki jih je mogoče kupiti
pod ugodnimi pogoji novega stanovanjskega zakona. Na Direk-
ciji za stanovanjsko gospodarstvo so nam povedali, da je tako
imenovanih družbenih stanovanj, s katerimi upravlja direkcija,
2.202; 2.016 jih je last podjetij, od tega jih je 146 SPIZ-ovih, z
90 razpolaga republika (to so stanovanja Srednješolskega cen-
tra, sodišča in zavoda v Dornavi) in 96 je vojaških stanovanj.
Slednja so v pristojnosti republiškega obrambnega ministrstva.
Zanimanje za nakup stano-
vanj je presenetilo. Tako je
do 12. decembra prispelo na
direkcijo že 512 vlog za od-
kup stanovanja. Do tega da-
tuma je bilo podpisanih 265
pogodb, 22 stanovanj pa je
bilo odstopljenih pravemu
lastniku. Še vedno velja za
nakup 70 stanovanj morato-
rij, ker bodo, vsaj večino, do-
bili nazaj prejšnji lastniki po
Zakonu o denacionalizaciji.
Kupnino sta že poravnala
dva kupca, tudi večina dru-
gih kupcev namerava porav-
nati kupnino v enem znesku
in so ga dolžni plačati v 60
dneh od podpisa pogodbe,
kar pomeni, da bodo za sta-
novanje plačali le 40 odsto-
tkov njegove vrednosti, kot
določa zakon. Zato je verjet-
no tudi manj tistih, ki bodo
odkupili stanovanje na kre-
dit; teh je okrog 30 odsto-
tkov.
Kupci predvsem starejših
stanovanj naročajo cenilca in
največkrat prihaja do razlik
med vrednostjo, ki sta jo do-
ločila direkcija in cenilec, v
korist kupca. V stanovanjih v
novejših blokih teh razlik ta-
ko rekoč ni.
_____.....,,,______ISlaVL
Mini pekarna
v Rimski peči
Ptujske pekarne in slaščičarne so v sodelovanju i Mercatorjem Izboro Pano-
nijo Ptuj t samopostrežni trgovini Rimska peč uredile drugo mini pekarno; prva že
nekaj mesecev uspešno dela t Mercatorjevi blagovnici. Investicija je veljala okrog
milijon avstrijskih šilingov. Oprema je izdelek znane nemške firme Winkler
Wachtel, v Ptuj pa jo je pripeljala avstrijska trgovska firma Huma Hudelist
Maschinen Gradec, ki je tudi sodelovala pri montaži in aktiviranju peči.
V mini pekarni dela Stan-
ko Muršec, ki ima že 31 let
pekovskih izkušenj. Učil seje
v Brežicah, nato je nekaj časa
delal v Slovenski Bistrici in
nekaterih drugih krajih,
1964. leta pa se je zaposlil v
ptujskih pekarnah. Elektri-
čna peč VVinkler \Vachtel je
izredno kakovostna; sloven-
ski peki, kar zadeva tehnolo-
gijo, v ničemer več ne zaosta-
jajo za svetom. Manjkajo pa
jim kakovostna moka in ne-
kateri dodatki. V tujini si pe-
ki ne belijo glave, kakšne do-
datke bodo uporabili v svoji
proizvodnji. Slanina, sir in
drugo, kar uporabljajo, jim
spremljajoča industrija že
vnaprej pripravi. Slovenski
peki na to šele čakajo.
Prednost mini pekarne je v
tem, da imajo potrošniki ved-
no na voljo sveže pekovske
izdelke. Delali bodo po po-
trebi, začetek dela pa bodo
prilagodili tako, da bodo sve-
ži kruh in žemljice kupcem
na voljo že takoj ob odprtju
trgovine. Zmogljivost nove
peči je 60 kilogramov kruha
na uro.
MG
V novi pekarni pečejo kruh in pekovske izdelke.
(Posnetek: OM)
VIKTOR BREZAR, MINISTER ZA DROBNO GOSPODARSTVO REPUBLIKE
SLOVENIJE, JE OBISKAL TGA KIDRIČEVO
»Pri občinskih iniiubatorjili
gre za sofinanciranje..,«
Alin, podjetniški inkubator v Tovarni glinice in aluminija Kidričevo, ki ga je tovarna ustanovila za reše-
vanje problemov kadrovskega prestrukturiranja, želi postati valilnica novih podjetij na občinski ravni. Z nje-
govimi načrti soglaša tudi občinski izvršni svet. Doslej so bila s pomočjo A lina ustanovljena že štiri podjetja,
ki imajo devetnajst zaposlenih, v naslednjih treh letih naj bi jih bilo še petnajst. 19. decembra so predstavniki
A lina in Tovarne glinice in aluminija svoje načrte predstavili tudi republiškemu ministru za malo gospodar-
stvo Viktorju Brezarju.
Viktor Brezar. (Posnetek: Kosi.)
Delo Alina, ki se za zdaj edini v ptujski občini
načrtno in strokovno ukvarja s spodbujanjem pod-
jetništva, sta podrobno predstavila direktor TGA
Danilo Toplek in direktor Alina Darko Vidovič.
Danica Gajzer, članica ptujskega izvršnega sveta,
odgovorna za gospodarstvo, je govorila o skupnih
prizadevanjih za ustanovitev občinskega podjetni-
škega inkubatorja. Občina je skupaj z Alinom tudij
sodelovala v republiškem natečaju za pridobitev]
sredstev za razvoj malega gospodarstva. Zakon o;
malem gospodarstvu je bil sprejet v začetku okto-
bra, ministrstvo je natečaj objavilo v najkrajšem
možnem času. Inkubatorji so zajeti v tistem delu
zakona, ki govori o naložbah v infrastrukturne ob-
jekte za razvoj malega gospodarstva. Minister Bre-
zar je tudi povedal, da še v izvršnem svetu niso iz-
delali kriterijev za dodelitev sredstev občinskim
inkubatorjem. Podprli pa bodo vse tiste, kjer bo
čimveč zainteresiranih vložilo svoja sredstva: po-
leg občine, podjetniških inkubatorjev tudi obrtni-
ki, zadruge, zbornice in drugi.
Branko Brumen, predsednik ptujskega izvršnega
sveta, je dodatno obrazložil ptujska prizadevanja
za ustanovitev občinskega podjetniškega inkuba-
torja. Med drugim je povedal, da je TGA že vrsto
let spodbujevalec gospodarskega razvoja občine,
sedaj se pojavlja tudi v vlogi spodbujevalca razvo-
ja novih podjetij. Tem pa je vsaj na začetku po-
trebna pomoč. Občinski inkubator naj bi bil usta-
novljen za vsa nova podjetja v občini. Branko Bru-
men je svoje razmišljanje sklenil s prepričanjem,
da se bodo v republiškem ministrstvu pozitivno
odzvali na ptujska prizadevanja.
Danilo Toplak je še povedal, da Alin sam za
svoje potrebe ne potrebuje denarja, potrebuje jih
za nove podjetnike. Ne gre za kapitalizacijo Alina,
gre za plasma denarja naprej.
Viktor Brezar je zelo previdno odgovorjal na
ptujske predloge in stališča. Izkušnje iz nekaterih
okolij, kjer že delajo občinski inkubatorji, niso
najboljše. Republika pri njihovem delu ne sodelu-
je s krediti, temveč jih sofinancira. Občinski pod-
jetniški inkubator naj bi novim podjetnikom nudil
svetovalne storitve in prostore, ne bi pa jih smel
učiti njihove osnovne dejavnosti. Inkubator mora
biti povezan z občinskimi interesi.
MG
Prodajni center Drava na Ormoški 30
Družba z omejeno odgovornostjo Biromatika Ptuj je v soboto na Ormoški cesti 30 odprla ve-
lik prodajni center Drava. Gre za sodobno trgovino z mešanim blagom, ki prva v Ptuju uvaja ra-
čunalniško voden sistem prodaje, kjer namesto blagajn uporabljajo računalnike.
Direktor Biromatike Bruno
Podhostnik je o tem, zakaj so
se odločili za odprtje prodaj-
nega centra, povedal: »Ko
nam je spomladi uspelo, da
smo stečajni postopek spre-
menili v prisilno poravnavo,
Računalniki namesto blagajn.
nam je ostal le en program,
zato je ostala ena proizvodna
hala prazna. Za elektroniko
nismo uspeli najti nobenega
programa. Biromatika, ki je
osnovna firma, se je odločila
za prodajni center kot svojo
stransko dejavnost. S tem
smo nekaj bivšim delavcem
ponovno   našli   zaposlitev.
Trenutno je v celi firmi 50
delavcev, od tega jih dela v
prodajnem centru deset, kar
je glede na njegove razsežno-
sti izredno malo.
Prodajni center ima skupaj
z grosističnim delom 1000 m^
površine. V prvi etapi se bo-
Otvoritve se je udeležil tudi predsednik SO Ptuj Vojteh Rajher.
Na sliki v pogovoru z direktorjem Biromatike Brunom Podhost-
nikom.
mo ukvarjali z maloprodajo,
v drugi tudi z grosistično. Za-
enkrat ponujamo kupcem
okrog 4000 izdelkov po zelo
konkurenčnih cenah. Marže
obračunavamo po diskontnih
cenah.
V novem centru bo mogo-
če kupovati vsak dan od 7.
do 19. ure, v soboto od 7. do
13. ure in ob nedeljah od 8.
do 12. ure. V drugi etapi bo-
mo uredili tudi večjo okrep-
čevalnico, povečali parkirni
prostor in uredili dodatni iz-
voz s parkirnega prostora.
Za otroke, ki bodo prišli
kupovat s starši, smo uredili
lepo igralnico.
Prvi v Ptuju uvajamo raču-
nalniško voden sistem proda-
je, v katerem namesto bla-
gajn uporabljajo računalni-
ke. Odčitavajo se črtne kode
in ni potrebno vtipkovanje.
Računalnik vodi vse sam
— od prevzema blaga do
prodaje, tudi nabavo.«
Od ideje do realizacije
prodajnega centra Biromati-
Igralnica za otroke.
(Posnetki: KOSI)
ke Drava je preteklo le dva
meseca. Večino dela so opra-
vili sami in tako privarčevali
od 1,5 do 2 milijona tolarjev.
Delali so dan in noč. Veliko
sta jim pomagala občina in
Projekta. Pohvala gre še
Kmetijskemu kombinatu —
gradbenemu remontu.
Bruno Podhostnik pravi,
da se bodo še naprej trudili,
da bi pridobili nove progra-
me in zaposlili svoje nekda-
nje delavce. Prej so imeli 300
zaposlenih, danes jih dela 50.
Nekaj se jih je sicer zaposlilo
drugje, večina pa jih še čaka
na novo zaposlitev.
MG
V Bukovcih odprli prvo zasebno
špecerijsko trgovino
štiri desetletja in več so si Bu-
kovčani neuspešno prizadevali,
da bi z družbeno trgovino izbolj-
šali raven oskrbe z živili. Kot je v
soboto ob odprtju prvega zaseb-
nega marketa z živili v Bukovcih
10 povedal predsednik vaške
skupnosti Kari Majcen, so bila
zaman vsa pisma Mercatorju. V
tem naselju so imeli pred vojno
dve špecerijski trgovini.
Sedaj je njihova pričakovanja
izpolnila mlada nezaposlena me-
talurška tehnica Irena Vinkovič.
»Vsak človek ima v življenju cilj.
Naša dolgoletna želja je bila, da
bi zgradili prodajalno . . .,« je
povedala nova zasebna trgovka.
V trgovino, ob kateri je lepo
urejen parkirni prostor, je spre-
menjeno nekdanje gospodarsko
poslopje. Gradili so več let, še
preden so Ireno, ki je bila zapo-
slena v Kidričevem, odpustili.
Ob trgovini je tudi prostor za bi-
fe, ki ga nameravajo še urediti.
Market Marko je samopostre-
žna trgovina z mešanim blagom,
v kateri bodo kupci dobili vse,
kar bodo želeli, pravi Irena Vin-
kovič. Po naročilu bodo dobavili
belo tehniko in druge izdelke. Za
kupce bodo delali vsak dan od
7.30 do 17. ure, v soboto od 7.30
do 14. ure in v nedeljo od 7.30
do 12. ure. Irena je trenutno na
porodnem, zato so zaposlili eno
prodajalko, po potrebi bodo po-
magali še mama Rozika Črešnik,
mož pa tudi pripravnica. Bukov-
čani so v soboto, 14. decembra,
ko so trgovino odprli, z množi-
čnim obiskom vlili zaupanje novi
trgovki. Market je odprl Irenin
starejši sin Blaž, saj je mlajši, po
katerem nosi ime trgovina, še
premajhen za to opravilo — ima
Pred otvoritvijo trgovine, j
komaj osem mesecev.
V imenu krajevne skupnosti
Markovci je novi obrtnici zaželel
vse najboljše podpredsednik
Marjan Strelec. Market Marko je
tretja zasebna trgovina v krajevni
(Posnetek: KOSI)
skupnosti. Trgovino je blagoslo-
vil župnik Franc Brecl iz Mar-
ko vcev.
MG
TEDNIK - 27. december 1991
NEKOČ IN DANES - 17
PREJELfiW% PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMc||||||||||||||^
Ptuj — mesto brez vojske — realnost ali iluzija!?
Dobra tri leta (5. junij I9H8) je tega, ko smo na Drugi godbi ob
progresivnih in angažiranih zvokih reggae glasbe (Mačka B) poplesava-
li v ljubljanskih Križankah ter se neubrano drli »We ha ve had enough«.
Takrat smo ob aferi JBTZ še verjeli v tovrstno obliko civilnega protesta
proti takratnemu represivnemu aparatu države. »Dost mamo!« je postal
priljubljen slovenski slogan in grafit, ki se ga je dalo uspešno uporabiti
v različnih kontekstih. ISajprej proti nekdanjemu vojaškemu aparatu dr-
žave (JLA), nato proti okupatorjem v slovensko-jugoslovanski vojni ter
sedaj proti slovenskemu vojaškemu vrhu.
Ptuj — mesto brez vojske je si-
cer lep slogan, ki pa je v ptuj-
skem vsakdanjiku domala nepri-
soten. Skoraj neverjetno je, da so
občinska oblastna struktura, po-
litične stranke. Kulturni forum,
občani ... tako ravnodušni in
pasivni pri reševanju tega vpra-
šanja. »Ce se je vodstvo občine
sprva močno ogrevalo za predlog
ptujskih kulturnih ustanov, da v
najstarejšem slovenskem mestu
ne bi bilo nikoli več vojakov, pa
sedanja mlahavost v resnici po-
meni popuščanje tistim, ki želijo,
naj vojašnica ostane.« (F. Milo-
šič. Delo). Če je ljudstvo pasi-
vno, mora biti toliko bolj aktivna
oblast!
Ne morem se strinjati s tistimi,
ki tovrstna vprašanja razumevajo
kot obrobna in nepomembna.
Sam vidim in čutim ta problem
kot trenutno enega najbolj pere-
čih, zato sem presenečen nad za-
spanostjo vseh tistih, ki imajo
trenutno »moč v rokah« in ki
lahko o tem odločajo. Ptuj —
mesto brez vojske bi moral pred-
stavljati politično akcijo št. 1 ta-
ko na ravni občine kot med poli-
tičnimi strankami.
Objekti so v rokah republiške-
ga ministrstva za obrambo in ne
mesta Ptuj. Zato bi morali naj-
prej oblikovati interese ter odgo-
voriti na osnovno vprašanje: Kaj
bomo zadovoljevali — potrebe
republike ali potrebe mesta? Ob-
činska vlada mora zagovarjati in-
terese mesta in se boriti za pra-
vno nasledstvo teh objektov in
prostora okoli njih. Ko si bo me-
sto pridobilo pristojnosti, da
upravlja s temi lokacijami, in se
bo odprlo za potrebe mesta, bo v
nadaljevanju lažje artikulirati in-
terese na ravni občine (na podla-
gi neke strategije, projekta, v
obliki javnega razpisa za posa-
mezne objekte itn.).
Ali je smisel političnih strank
le v medstrankarskem rivalstvu
in boju za oblast? Če Kulturni
forum kot politična ali nepoliti-
čna stranka ne naredi skoraj nič
v boju za prosperiteto lokalne
kulture, potem takega foruma ne
rabimo. Presneto malo je bilo
storjenega tudi s strani tistih
(kulturne institucije Ptuja), ki so
si zgolj deklarativno prizadevali
za mesto brez vojske. Res je, da v
ta namen zbirajo v študijski
knjižnici podpise, toda to je za
preoblikovanje javnega mnenja
vsekakor premalo. Projektna os-
nova, team protagonistov in no-
silcev posameznih akcij ter stra-
tegija javnega delovanja je osno-
va za nadaljnja pogajanja.
Res je, da ne živimo v Ljublja-
ni in da nimamo Mreže za Me-
telkovo, ki bi se po javnih medi-
jih (RTV, dnevno časopisje, gla-
silo M ZIN, različne akcije,. . .)
organizirano in načrtno borila za
civilno nasledstvo vojaških ob-
jektov, toda tudi v Mariboru,
Slovenski Bistrici in še marsikje
v manjših krajih so se artikulira-
le želje in zahteve. Ali smo tako
naivni, da mislimo, da se nam za
iste cilje ni potrebno boriti? Ne
pojavljamo se v medijih, dnev-
nem časopisju, nimamo javnih
protestnih shodov itn. Ali nam je
res tako vseeno, kaj se dogaja z
našim mestom, ali se zanašamo
le na oblast, da bo ona rešila ti-
sto, kar od nje pričakujemo?
Ali nismo bili že vse do sedaj
preveč indiferentni do okolja, v
katerem živimo? Kljub temu da
je za večje in resnejše akcije naj-
verjetneje že precej pozno ali
prepozno, se moramo potruditi
vsaj za to, da ohranimo delček
lokalnega dostojanstva do repu-
blike ter občinskih oblastnih
struktur in da po skromnih mo-
čeh pripomoremo k oblikovanju
javnega mnenja ali nasprotova-
nja proti ponovni namestitvi re-
presivnega aparata države v naj-
starejše mesto v Sloveniji. Res je,
da nimamo izdelane strategije
boja za civilno nasledstvo voja-
ških objektov, da smo neorgani-
zirani itd., imamo pa kljub vse-
mu v primerjavi z drugimi kraji
po Sloveniji, ki jih pestijo po-
dobni problemi, primerjalne
prednosti, ki bi jih morali izkori-
stiti. Pri artikulaciji teh prednosti
ne smemo biti emocionalni, tem-
več racionalni, kar se le da. G.
Janša ne bo sentimentalen in ra-
zumevajoč do naše scene, če sa-
mi ne bomo znali jasno in glasno
artikulirati svojih želja in svoje
prihodnosti.
Objektivni in logični razlogi so
predvsem štirje:
1. Ptuj je najstarejše sloven-
sko mesto in ga je kot takega po-
trebno zaščititi in promovirati v
skladu z UNESCO-vimi norma-
tivi in standardi;
2. V kontekstu turistične pro-
mocije Slovenije postaja Ptuj
eden glavnih adutov in ambasa-
dorjev slovenskega turizma ter
eden najpomembnejših mejni-
kov v strategiji razvoja sloven-
skega turizma (mesto, na katere-
ga se splača staviti!);
3. V Ptuju kot arheološki Me-
ki se po znanstvenih predvideva-
njih na teritoriju kasarne skriva
največje rimsko arheološko naj-
dišče, ki bi ga bilo potrebno razi-
skati ter s tem pripomoči k bolj-
šemu razumevanju razvoja ev-
ropskih civilizacij (svetovno po-
membna dediščina ali možno
znanstveno odkritje);
4. Z urbanističnega vidika
predstavlja ozemlje kasarne veli-
ko mestno belo pego, tujek v sa-
mem mestnem jedru, ki je skre-
gan z vsako logiko prostorskega
urejanja (ob aktiviranju tega de-
la mesta se bo avtomatsko pove-
čalo staro mestno jedro, aktivira-
la komunikacija s severno stra-
njo grajskega hriba itn.).
Vsi ti logični razlogi pomenijo
možen in močan alibi za naše de-
lo. Vsa ta dejstva si moramo
osvetliti tudi z aspekta strategije
razvoja ptujske občine, kjer
predstavlja kulturna dediščina,
trženje s kulturo .. . eno priorite-
tnih orientacij nadaljnjega razvo-
ja naše občine. Ob zavedanju te-
ga ne moremo tudi mimo dej-
stva, da se vsaj deset pomembnih
ustanov v tem mestu gnete v ne-
primernih in premajhnih prosto-
rih in da ljudje, kot bi rekel go-
spod F. Milošič, pri belem dnevu
z lučjo iščejo poslovne prostore
za svoje nove dejavnosti. Dodeli-
tev objektov v občinske roke ne
pomeni le še velikega dodatnega
bremena za reven občinski pro-
račun, temveč možnost, da se za
dobre nove projekte in domisel-
no ter logično namembnost dobi
svež kapital.
Edini možni kompromis med
ministrstvom za obrambo in Ptu-
jem — mestom muzej vidim v
ustanovitvi vojaškega muzeja, v
katerem bodo ob zgodovini voj-
skovanja in mirovništva na tem
področju našli svoje mesto tudi
grafiti, kot tisti, ki gaje možno še
danes videti ob vhodu v nekda-
njo ptujsko kasarno.
Ko smo v ljubljanskih Križan-
kah ob reggae zvokih simbolično
poplesavali v znak civilnega pro-
testa proti represivnemu aparatu
države, nas je sam gospod IVIacka
B spodbujal, da naj pojemo gla-
sno in na vso moč: »Dost ma-
mo!«, češ da nas bo lahko med
drugimi tudi Janez Janša slišal v
zaporu. Tudi danes bi se bilo vred-
no dreti iz odprtih grl, da bi nas
gospod Janša slišal, vendar tokrat
ne v zaporu, temveč na Ministr-
stvu za obrambo.
Aleš Gačnik
Begunci, preimenovanje!
ulic in Haloze
v Ptuju je nekaj čez 500 be-
guncev. Občudujem vse družine,
ki so te ljudi sprejeli v svoje do-
move; nekatere skrbijo za več
ljudi že nekaj mesecev, nesebi-
čno se žrtvujejo za te brezdomce.
Zaradi omenjenega predlagam,
da se ena od ulic v bližini Dija-
škega doma preimenuje v Begun-
sko ulico.
Če ne bo preimenovana Lac-
kova ul. v Viktorinovo, bi se lah-
ko tako imenovala Ul. Borisa
Kraigherja. Menim, da s preime-
novanjem Lackove ulice, če bi se
tako imenovala potem ena od
ulic na Rogoznici, in s prestavit-
vijo Lackovega spomenika, če
pač ne sodi v staro mestno jedro,
heroju Jožetu Lacku ne bi bile
odvzete zasluge, ki jih je med
vojno nedvomno imel. Vsak ra-
zumen človek bo vedno spošto-
val ljudi, ki so se borili med voj-
no in tudi po njej ostali pokon-
čni in pošteni ljudje.
Zato pa odločno nasprotujem
preimenovanju Ul. 25. maja v
Titovo ali Ul. B. Kraigherja v
Ulico družine Kraigher. Borisov
oče Alojz je bil pisatelj in zdrav-
nik, zato bi se lahko imenovala
Ul. Alojza Kraigherja. Kar pa se
tiče Borisa in Tita, pa pustimo
času čas, da bodo ti ljudje naj-
prej dokončno ovrednoteni, pa
bomo takrat poimenovali kakšno
ulico po teh možeh.
Sedaj bi naštela še nekaj pred-
logov za sedanje Ulico Borisa
Kraigherja:
— Ulica dr. Antona Slodnja-
ka — ta akademik je bil rojen v
Bodkovcih pri Juršincih (kraj
Bodkovce so avtorji Atlasa Slo-
venije celo izpustili) in je kot lite-
rarni zgodovinar predaval tudi
po evropskih univerzah;
— Ulica dr. Marka Godine —
če so že avtorji Enciklopedije
Slovenije pozabili na tega sveto-
vno priznanega mikrokirurga, bi
vsaj Ptujčani imeli ime ulice po
njem, pa še v bližini bolnišnice je
ta ulica;
— Dalmatinova ulica — Jurij
Dalmatin je v celoti prevedel v
slovenščino Biblijo (knjiga vseh
knjig);
— Ožbaltova ulica — zaradi
bližine cerkve sv. Ožbalta;
— Ulica Karitas — ravno iz
teh novih ulic nas bo vedno večp
— glede na črne napovedi — od-
visnih od pomoči Karitas;
— Haloška ulica — to sem
dala na konec, ker so Haložani
že vajeni, da so vedno na zad-
njem mestu. Pa ne mislim, da bi
se ulica imenovala Haloška zara-
di tistih nekaj Haložanov, ki so
imeli srečo (ali pa tudi ne,)da
stanujejo v tej ulici.
Ko so se Haloze znašle na se-
znamu za možno odlagališče je-
drskih odpadkov, smo se Ptujča-
ni pridušali, da »naših« Haloz
ne damo. Na srečo je bil Černo-
bil, drugače se nevarnosti seva-
nja tako ne bi zavedali in bi Ha-
loze »prodali« tudi za nekaj ta-
kratnih dinarjev. Kaj pa pravza-
prav naredimo za to, da bi Halo-
ze dosegel tisti osnovni razvoj —
ceste, elektrika, vodovod. Neka-
teri še sedaj čutijo posledice ju-
lijskega neurja in plazov izpred
dveh let. Potem tudi očitek, da se
v Ptuju ukvarjamo s kabelsko te-
levizijo, Haloze pa še osnovnih
dobrin nimajo, ni ravno neume-
sten. Zato bi predlagala uvedbo
samoprispevka (v občini Ptuj) za
razvoj Haloz, po vsej Sloveniji
pa samoprispevek, s katerim bi
plačali stroške za izvoz jedrskih
odpadkov. Slovenija je namreč
premajhna, da bi si kjerkoli pri-
voščila takšno odlagališče, na
Hrvaško pa tudi ni moč računati.
Če pa bodo ti odpadki morali
ostati v Sloveniji, naj kar v Kr-
škem — tam namreč ob lanskem
potresnem sunku v Zagrebu, ki
smo ga Ptujčani zaznali, potresa
kljub merilnim napravam niso
zaznali, kot so najprej zatrjevali
strokovnjaki.
Če nam je res kaj do zdravega
okolja in »naših« Haloz, se ne
bo težko odločiti za samoprispe-
vek.
Terezija K.
(naslov v uredništvu)
Prihodnji festival že pripravljajo
Pretekli teden so se v prostorih Zveze kulturnih organi-
zacij Slovenije v Ljubljani sestali člani strokovne komisije
ptujskega festivala, da bi na podlagi analize letošnje pri-
reditve sprejeli smernice za organizacijo in oblikovanje
naslednje v prihodnjem letu.
Kar zadeva oceno letošnje prireditve, so si bili edini, da
je bila tudi to pot kakovost instrumentalnega dela ansam-
blov na dokaj visoki ravni, medtem ko je kakovost petja v
zadnjih letih močno zdrknila. In to je bilo opazno tudi le-
tos. Ce se spomnimo prvih festivalskih prireditev, je bila
takrat podoba ravno obratna: imeli smo zelo dobre pev-
ce, a slabe instrumentaliste, ki so bili večinoma amaterji
ali celo popolni samouki. Vendar so oboji do narodnoza-
havne glasbe, ki so jo razumeli kot nadaljevanje ljudske-
ga petja in godčevstva, čutili veliko privrženost in ljube-
zen. Denar jim je bil drugotnega ali povsem postranskega
pomena, čeprav ne za odmet. Lahko bi trdili, da je bilo
veliko idealizma. Danes pa imamo po zaslugi šol zares
tehnično odlične instrumentaliste na eni in žal slabe, ne-
šolane pevce na drugi strani. Njihovi starejši pevski tova-
riši so šli vsaj skozi šolo domačega družinskega petja, ki
se je pokazala kot odlična osnova, medtem ko današnji
mladi pevci niti tega ne več. V narodnozabavni glasbi naj-
prej slišijo cvenk denarja in šele nato — mogoče — tudi
kaj muzike. Idealizma torej ni več. Brez idealov, brez srca
pa tudi muzike ni. Lahko nastane le tingl-tangl kot trenut-
na modna muha (sedaj temu pravijo hit!), ki zadovolji le
najmanj zahtevne in ki zaradi plehkosti ne obstane dolgo.
Gre sicer zelo hitro v uho, a kot vsaka moda tudi hitro za-
stari, se hitro zgubi in za sabo ne pusti nič drugega kot le
slab okus. Tako lahko tudi v tem primeru uporabimo tisti
znani pregovor: hitro pridobljeno, hitro izgubljeno. Hitro
izgubljal pa ta festival doslej še ni, saj so njegove viže —
tudi tiste izpred desetih, petnajstih let — še vedno žive in
se še vedno vrtijo na vseh radijskih postajah. Nobena od
njih pa ni bila hit, hvala bogu! Sklep komisije: izvajalska
kakovost naj bo še vnaprej.geslo ptujskega festivala, saj
mu je prav to ustvarilo ime in sloves. V ta namen bo že v
prihodnje še bolj potrebno zaostriti avdicijski režim ter
usmeriti vso pozornost petju in kakovosti besedil. Kljub
vsem naporom organizatorja ta še vedno niso na zadovo-
ljivi ravni.
Po odločitvi strokovne komisije bo tudi prihodnji festi-
val trajal tri dni, in sicer prvi petek, soboto in nedeljo v
septembru — kot doslej. V prvih dveh dneh se bodo an-
sambli potegovali za odličja iz plemenitih kovin (bron,
srebro, zlato), tretji dan pa bo namenjen sedaj že lepo
vpeljanemu Večeru viž. Strokovna komisija bo imenovala
najboljši ansambel, nagradila najboljšega debitanta in po-
delila Korenovo plaketo najboljšemu pevcu solistu ali
pevski skupini. Občinstvo bo tokrat vsak večer podelilo le
po eno nagrado, a zato izdatnejšo. I.C.
FRANC
FIDERŠEK
nPOVSKA KRMA
V NEMŠKI
VOJSKI
18. nadaljevanje
To je bilo moje prvo srečanje z
ognjem na fronti, sredi katerega
te obdaja občutek nemočnega čr-
va, ki ga nagon sili, da bi se zaril
čim globlje v zemljo, da te ne bi
za vedno zmečkalo, odpihnilo.
Sicer pa se je vse še kar srečno
končalo.
Rusi so salvo svojih katjuš, ki
so jih nemški vojaki imenovali
»Stalinove orgle«, danes pa se
uporablja izraz »večcevni raketo-
meti«, usmerili nekaj deset me-
trov predaleč. Tako je bilo iz
enote, kateri sem pripadal, le ne-
kaj vojakov ranjenih, nekaj vozil
je dobilo okruške in luknje od
drobcev, vendar uničeno ni bilo
nobeno. Vsi so natovorjeno brž
odpeljali.
Presenečen sem bil, ko smo se
priplazili na kraj, kjer smo pusti-
li v piramide postavljene puške.
Vse je bilo razmetano daleč nao-
krog, leseni deli močno poškodo-
vani, saj so v neposredni bližini
eksplodirale mine katjuš. Na hi-
tro smo morali zbrati tiste ostan-
ke in brž nazaj, do svojega vozi-
la, ki nas je čakalo dober kilome-
ter zadaj. Začelo se je že daniti
in odpeljali smo se v tabor naše-
ga voda. Spali smo nekako do
enajstih.
Še pred kosilom je bilo treba
iti v potujoče vojaško skladišče
po druge puške, ponoči poško-
dovane in uničene so odpeljali v
obnovo. Tako sem že prvo noč
bil ob puško, za katero so nam
zabičevali, da zanjo jamčimo s
svojim življenjem. Začel sem
spoznavati, da je na fronti precej
drugače: življenje sicer ni vredno
nič, toda najpomembnejše je, da
si ga ohraniš, orožje pa lahko
najdeš na vsakem koraku.
BELGOROD
Noč z 28. na 29. julij
Čez dan so granate in letalske
bombe baje spet orale po ruševi-
nah Belgoroda. Zato je bila naša
nočna naloga, da smo očistili
eno od prometnih poti skozi raz-
valine. Treba je bilo odstraniti
zdrobljeno opeko in kamenje,
tzasuti lijake, podpreti kak osta-
nek zidu, da se ne bi zrušil na vo-
zno pot in podobno.
Ogledoval sem si ruševine, ki
jih je medlo razsvetljevala luna.
Nikjer znaka življenja. Po ruševi-
nah ni bilo moč sklepati, kakšna
zgradba je tam stala pred vojno.
Le nekako v sredini nekdanjega
mesta je nekaj še neporušenih zi-
dov in obokov pričalo, da je bila
tam cerkev. Nekaj podatkov iz
leksikona.
Belgorod je že v nekdanji car-
ski Rusiji imel okoli 25.000 pre-
bivalcev in je spadal pod nekda-
njo rusko gubernijo Kursk. Meja
med Ukrajino in Rusijo poteka
nekako v sredini med Harkovom
in Belgorodom. Danes je Belgo-
rod pokrajinsko središče in ima
okoli 150.000 prebivalcev. Vse-
skozi je bilo tu pomembno pro-
metno križišče. To je bil v drugi
svetovni vojni najh*ž tudi glavni
razlog, da so ga popolnoma po-
rušili. V manj kot dveh letih so
ga Nemci zavzeli kar štirikrat in
seveda tudi zapustili. Po vojni
sem nekje prebral, da je bila po-
polna porušitev Belgoroda eden
velikih nesmislov druge svetovne
vojne. Mesto ni bilo utrjeno, tam
ni bilo nobene pomembne indu-
strije in vendar ga je bilo treba
zravnati z zemljo.
Ob tem se človeku nehote vsi-
ljuje primerjava s hrvaškim Vu-
kovarjem, ki ga je jugosoldate-
ska načrtno rušila samo zato, da
bi demonstrirala svojo moč.
Okrog Vukovarja je jugoarmada
razvrstila okoli 300 tankov: toli-
ko jih najbrž ni sodelovalo v
vseh bojih za Belgorod — in to
dveh najmočnejših evropskih ar-
mad. Še to: Vukovar je pred voj-
no imel okoli 11.000 prebivalcev,
po štetju iz leta 1971 pa nekaj
nad 30.000. Koliko jih je tam v
zadnjih mesecih nasilno umrlo,
pa najbrž ne bomo nikoli točno
vedeli.
Noč z 29. na 30. julij
Ob večernem mraku spet vož-
nja mimo ruševin Belgoroda, po-
tem na jug. Ustavili smo se v za-
puščeni vasi. Pred to vasjo je bi-
lo treba utrditi obrambno črto.
Jarki so bili že skopani, pred nji-
mi je bilo treba postaviti »fian-
drijski plot« (posebni sistem ovi-
re iz kolov in bodeče žice), pred
tem plotom pa je moral biti čisti
prostor. Naš vod je imel nalogo
opraviti prav to, vendar brez hru-
pa, da se ne bi slišalo »tja čez,
kjer prežijo Rusi«.
Na zemljišču, ki naj bi postalo
»čistina« je stala tudi lesena, s
slamo krita hiša. Treba jo je bilo
odstraniti. Kje bolj v zaledju bi
se to dalo opraviti z eno samo
vžigalico. Toda tu si še cigarete
ni bilo dovoljeno prižgati. Lotili
smo se dela pri vrhu. Doma sem
večkrat pomagal »pokrivaču«
pri obnovi slamnate strehe, spo-
znal sem se na to delo, zato sem
se čudil, kako preprosto to dela
ruski mužik. Slamnata streha je
bila debela več kot pol metra. Na
špirovce iz neobdelanega lesa ni-
so bile pribite samo letve, temveč
so iz njih štrleli tudi priostreni le-
seni klini. Potem so slamo brez
vsakega škopanja nametali na le-
tve, klini so zagotavljali, da je
tam tudi ostala, vse skupaj so ob-
grabljali in streha je bila gotova.
Videti je bila približno tako kot
pri nas kopica slame.
Splezal sem na sleme, sledila
sta mi še dva in slama se je zače-
la valiti na tla, drugi pa so jo
sproti odnašali. V slami strehe je
eden našel spretno skrito kolo;
bilo je nemško vojaško, zjutraj
smo ga vzeli s sabo na vozilo. V
strehi je bilo skritega tudi več
raznega orodja. Odstranjevanje
ostrešja, stropa in brun je šlo ne-
koliko hitreje. Pri odstranjevanju
krušne peči iz opeke in ilovice
nas je že ujela jutranja zora, zato
je bilo treba delo končati. S tem
je bila končana tudi naša nočna
izmena.
Noč s 30. na 31. julij
Spet nevarno in zahtevno no-
čno delo. Vsak je dobil po dve
okrogli 9-kilogramski protitan-
kovski mini, kar je bilo treba ne-
sti nekaj kilometrov daleč, po-
tem pa po predpisih položiti
minsko polje. Posebno nevarno
je bilo odstranjevanje varovalk
na stranskem vžigalniku, kar je
bilo treba opraviti leže s pote-
gom vrvice, pritrjene na varoval-
ko. Vse je šlo brez posebnih pri-
petljajev.
Noč z 31. julija na 1. avgust
Vso noč naporno delo. Čez
dan je deževalo in po razmoče-
nem zemljišču je bilo treba iti
okoli 8 km daleč, otovorjen z le-
senimi koli, bodečo žico in z dru-
gim orodjem. Potem postavljanje
flandrijskega plotu, povrh pa so
vodniki še priganjali, zakaj delo
je bilo treba do svita v celoti
končati. Na počitek smo se vrnili
na drugo mesto, zato je bilo tre-
ba najprej v gozdu izkopati ležiš-
ča in jih prekriti z vejevjem.
Popoldnevi so bili čas za med-
sebojno spoznavanje s starejšimi
vojaki. Pri komandirju voda je
bil tudi radio. Tam sem prvič sli-
šal, da so v Italiji Mussolinija
odstranili in da je vodstvo vlade
prevzel maršal Badoglio, ki da
bo vojno nadaljeval na strani
Hitlerja. Vojaki so se ob tej novi-
ci posmehovali. »Kmalu bomo s
fiihrerjem ostali sami«, je zaskr-
bljeno rekel eden. »Kaj to!« je
dejal drugi. »Mene bolj skrbi,
kaj bo takrat, ko bomo ostali goli
brez fiihrerja. Moj ljubi, takrat
bo resnično hudo.«
Noč s 1. na 2. avgust
Spet se je obetalo delo pri
gradnji žičnih ovir. Tokrat na ne-
kem drugem mestu, baje tik pred
ruskimi postojankami. Veliki
zvitki bodeče žice so bili že tam,
od kdaj, ne vem. Toda konci zvi-
tkov bodeče žice so bili ustrezno
zataknjeni in še privezani z na-
vadno žico. Treba je bilo konce
sprostiti, kar pa je bilo v temi
težko. Zaradi tega so me dodelili
k dvema starejšima vojakoma,
da smo se še pri dnevu odpeljali
na motornem kolesu s prikolico
v bližino tistega kupa bodeče ži-
ce, se potem priplazili zr.iven in
ob dnevni svetlobi poiskali in
sprostili konce vsakega zvitka.
Sonce je že zašlo, ko smo zače-
li z delom, ki nam je šlo kar hitro
od rok. Verjetno nas je ruski
opazovalec zagledal, zakaj desno
od nas je treščila mina, čez nekaj
sekund levo zadaj . . .
Dalje prihodnjič
18 - OGLASI IN OBJAVE
27. december 1991 —
Solid market
v jami
Minulo soboto so v Ptuju odprli več novih zasebnih trgovin.
Trgovsko in gostinsko podjetje Solid Dornava je v Ptuju, Ob že-
leznici II, odprlo svojo peto prodajalno — Market v jami. V
njej je zaposlilo šest prodajalcev. Trenutno je v celem podjetju
zaposlenih 30 ljudi.
Direktor podjetja Ivan
Matjašič je povedal, da je ze-
lo vesel, ker se mu je izpolni-
la želja in seje ponovno vrnil
na Ptuj. Rodil se je v Prapro-
tnikovi ulici, sedaj pa že 14
let živi v Dornavi.
Nova prodajalna je nastala
v dobrem mesecu in pol. Na
156 m' površine prodajajo
mešano blago, na 30 kvadra-
tnih metrih pa tekstil. Od
kupcev, ki so se v velikem
številu zbrali na otvoritvi,
pričakuje veliko, predvsem
pa, da bi ga redno seznaniali
s svojimi željami in potreba-
mi.
Novo samopostrežno trgo-
vino je blagoslovil pater Mir-
ko Pihler in pozva tudi dru-
ge občane k podjetnosti. Ivan
Matjašič je dokazal, da če je
človek priden in delaven,
lahko marsikaj doseže. V
imenu najstarejše Ptujčanke,
100-letne Marije Furek, ki se
ni mogla udeležiti otvoritve,
je vrvico prerezala Anica Šic.
Ivanu in Slavici Matjašič,
lastnikoma Solida, je zažele-
la veliko poslovnih uspehov,
občanom pa dober in poceni
nakup.
Solid market Jama bo
odprt vsak dan od 7.30 do 20.
ure, tudi ob sobotah, ob ne-
deljah pa ne bodo delali.
Lastniki Solida so znani
kot veseli in družabni ljudje,
zato so se novega uspeha ve-
selili skupaj s kupci. Postre-
gli so jim z dobro hrano in
pijačo.
MG
Neva Pintarič se vsaki stranki posebej posveti in se zanjo potrudi po svo-
jih močeh. (Foto: M. Ozmec)
Frizerstvo
Figaro
v kletnih prostorih stanovanj-
skega bloka v Ulici 5. prekomor-
ske brigade 1 v Ptuju je od 2. de-
cembra spet odprt frizerski sa-
lon. Tokrat ga je odprla Neva
Pintarič. Žensko in moško frizer-
stvo Figaro je odprto ob torkih
in četrtkih od 8. do 15. ure, ob
sredah in petkih pa od 12. do 19.
ure. Salon je odprt tudi ob sobo-
tah, in sicer od 7. do 13. ure, ob
ponedeljkih pa je zaprto. Poseb-
nost ponudbe je 10 odstotkov
popusta pri vseh storitvah, vsako
deseto striženje pa je brezplačno.
-OM
TEDNIK - 27. december 1991
OGLASI iN OBJAVE — 19
Francu Koširju v spomin
Šegar nasmeh enega najbolj znanih in enega najbolj priljubljenih
Slovencev je za vedno zamrl. Lmrl je trobentar, šaljivec in nasploh naj-
popularnejši član nekdanjega Avsenikovega ansambla Franc Košir. Brez
njega, kljub temu da zadnje čase trobente ni več zmogel kot nekoč, si
Avsenikov enostavno ni bilo mogoče niti zamisliti.
Franc Košir se je rodil na Jese-
nicah, tam končal osnovno šolo,
nato pa se, takoj po vojni, zapo-
slil v železarni kot strugar. Kot
amaterje hkrati igral v domačem
gledališču, v Ljubljani pa pridno
obiskoval Srednjo glasbeno šolo.
Kmalu so v njem spoznali izred-
no nadarjenega glasbenika in ni
bilo dolgo, ko so ga kot troben-
tarja povabili k sodelovanju v
Veliki plesni orkester, ki gaje ta-
krat vodil še mojster Bojan Ada-
mič. Ko pa sta brata Avsenik
ustanovila svoj ansambel, se ji-
ma je kot trobentar zdel najpri-
mernejši prav Franc Košir. Ka-
dar je namreč bilo potrebno pri
plesnem orkestru zavižati po do-
mače, je bil Franc vedno med pr-
vimi, kadar je bilo potrebno za-
sukati jezik in kakšno pikro ošpi-
čiti . . ., spet Franc, če se je bilo
potrebno za voljo »heca« naše-
miti, so poklicali Franca itd. itn.
Nič čudnega torej, če se je Avse-
nikoma zdel ravno pravšnji za
njun ansambel.
In nista se zmotila! Franc Ko-
širje potem, ko je prešel med na-
rodnjake, postal pojem troben-
tarja, šegavca in humorista v na-
rodnozabavni glasbi. Mnogi bi
mu radi postali enaki, toda za-
man, kajti Franc je bil prvi, edini
in neponovljiv. S svojim klobu-
kom s petelinjimi krajci, ki ga je
tako spretno in »špasno« vrtel
nad glavo, je postal najbolj zna-
na figura med tovrstnimi muzi-
kanti. Več kot petintrideset let je
z Avseniki zabaval občinstvo in
proti koncu, ko ga trobenta ni
več ubogala kot v mladih dneh,
je nastopal s šaljivimi pesmimi in
skeči.
In potem je nekega dne nepri-
čakovano počilo. Avseniki so se
razpadli, nehali so obstajati, ne-
hali igrati in nastopati. Toda ne
Franc! On je nadaljeval. Nasto-
pal je povsod, kamor so ga le po-
vabili, ali sam aH v družbi z Alfi-
jem Nipičem in njegovimi muzi-
kanti. Pel je, igral, kolikor je še
mogel, in navduševal s svojimi
šalami. Brez odra, brez občinstva
enostavno ni mogel. Nastopal je.
čeprav že težko bolan, vse dotlej,
dokler ni izzvenela njegova po-
slednja pesem. Našega Franca ni
več.
I. C.
DVE NEZGODI ZARADI NE-
PREVIDNOSTI
V ponedeljek, 16. decembra,
sta se v Mariboru dogodili dve
prometni nezgodi, katerih udele-
ženca sta bila z našega območja.
Anton Majcen iz Koračic 1, KS
Tomaž pri Ormožu, je ob 9.45
vozil osebni avto po Ptujski cesti
v Mariboru. V križišču z Ulico
heroja Nandeta je pričel zavijati
levo in trčil v nasproti vozeči av-
to, ki ga je vozil Darko Gojčič iz
Maribora. Majcnov avto je odbi-
lo naprej, trčil je še v drug osebni
avto in nazadnje v tovornjak. V
nezgodi se je Anton Majcen hu-
do ranil in so ga prepeljali v ma-
riborsko bolnišnico.
Ob 14.25 pa je Franc Klemen-
čič iz Trnovske vasi 43 namera-
val prečkati štiripasovno Melj-
sko cesto v Mariboru. Tedaj je iz
Industrijske ulice pripeljal oseb-
ni avto, ki ga je vozil Janez Šraj
iz Maribora. Trčil je v pešca in
ga zbil po cestišču. Hudo ranje-
nega Klemenčiča so prepeljali v
mariborsko bolnišnico.
TRČENJE V KRIŽIŠČU
Po lokalni cesti od Kicarja
proti Novi vasi pri Ptuju je v to-
rek, 17. decembra, nekaj po 16.
uri vozil osebni avto Karel Jošt
iz Ptuja. Ko je pripeljal do križiš-
ča s prednostno regionalno cesto
Lenart —F*tuj, je zapeljal v križiš-
če, ne da bi se prepričal, ali lah-
ko to varno stori, zato je trčil v
osebni avto, ki ga je po regional-
ni cesti vozil Ilija Pop-Jordanov.
V trčenju seje hudo ranila sopo-
tnica Zorica Pop-Jordanov in so
jo prepeljali v ptujsko bolnišni-
co.
Z AVTOM PRED AVTO
V sredo, 18. decembra, ob 8.
uri ie po lokalni cesti od Velike
Nedelje proti Sodincem vozil
osebni avto Ivan Kaučič iz So-
dincev 27. Med vožnjo skozi Tr-
govišče mu je z desne strani pred
avto zapeljal osebni avto, ki ga je
vozil Mirko Slana iz Trgovišča
62. Kaučič ie skušal trčenje pre-
ČRNA KRONIKA
prečiti, zapeljal je na levo stran
ceste, a se kljub temu trčenju ni
mogel izogniti. V nesreči se je
Kaučič hudo ranil in so ga pre-
peljali v ptujsko bolnišnico.
TOVORNJAK PO NESREČI NI
USTAVIL
Po regionalni cesti od Središča
proti Ormožu se je v sredo, 18.
decembra, nekaj po 22. uri peljal
z osebnim avtomobilom Ivan
Hebar, Breg 8, KS Središče ob
Dravi. V Pusencih mu je nasproti
pripeljal tovornjak s prikolico, ki
ga je vozil poljski državljan Wi-
told Cmielewski. V ovinku je to-
vornjak začelo zanašati, zato je s
prikolico trčil v osebni avto. Pri
tem je bil Hebar hudo ranjen in
so ga prepeljali v ptujsko bolniš-
nico. Voznik poljskega tovornja-
ka ie odpeljal naprej, toda cez
dobro uro so ga že izsledili na
mejnem prehodu v Središču ob
Dravi.
Z AVTOM V TOVORNJAK IN
SMRT
Od Benedikta v Slovenskih
Goricah proti Lenartu je v četr-
tek, 19. decembra, ob 23.20 vozil
osebni avto 40-letni Stjepan Sa-
bolič iz Koprivnice, Hrvaška. V
blagem desnem ovinku za Bene-
diktom ga je zaneslo čez sredino
cestišča in je trčil v tovornjak, ki
ga je iz nasprotne smeri pripeljal
Miroljub Radovič iz Krusevca,
Srbija. Ob trčenju se je Sabolič
tako hudo ranil, da je na kraju
nesreče umrl.
NAŠLI TRUPLO MLAJŠEGA
MOŠKEGA
Ob regionalni cesti v Tržcu,
KS Videm pri Ptuju, so v bližini
gasilskega doma v petek, 20. de-
cembra, zjutraj krajani našli tru-
plo mlajšega moškega. Poklicali
so policiste in mrliškega ogledni-
ka in ti so ocenili, da je moški po
vsej verjetnosti umrl kot pešec v
prometni nezgodi, saj je imel po-
škodbe na glavi in nogah. Toda
na regionalni cesti tam v bližini
ni bilo sledov. Zaradi tega polici-
sti niso izključevali možnosti, da
se je nesreča pripetila kje drugje,
storilec pa je truplo prenesel na
kraj, kjer so ga našli, da bi tako
zabrisal sledove. Poizvedba in
preiskava so šle v vse smeri in ne
zaman. Po temeljitem pregledu
so na kraju nezgode našli pribli-
žno tri krat tri centimetre velik
delec stekla od smerokaza. Labo-
ratorijska analiza je pokazala, da
gre za osebni avto wartburg jn
preiskava je stekla v tej smeri. Že
prej pa so ugotovili, da je umrli
moški 19-letni Bojan Krajnc iz
Vareje 51, KS Videm pri Ptuju.
Poškodbe, ki jih je dobil v pro-
metni nezgodi, niso bile taksne,
da bi bile smrtne; ugotovili so,
da je umrl zaradi podhladitve.
Odkrili so tudi osumljenca; to
naj bi bil 58-letni J. S. iz Podleh-
nika. Ta je vozil svoj wartburg
po regionalni cesti, v Tržcu trčil
v Bojana Krajnca in ga zbil na
travnik, po nezgodi pa je odpe-
ljal naprej proti Mariboru. Med
vožnjo mu je zmanjkalo bencina,
zato je avto pustil ob cesti v Haj-
došan. Podrobnejša preiskava še
teče. Ko bo končana in bodo
zbrani vsi materialni dokazi, bo-
do zoper brezvestnega voznika
podali kazenski ovadbi. Gre za
kaznivi dejanji povzročitve pro-
metne nezgodie in opustitve po-
moči. V kazenskem postopku se
bo tudi pokazalo, ali je nezgodi
in smrti mladeniča pripomogel
tudi alkohol.
TRČENJE ZARADI POLEDI-
CE
Od Ptuja proti Lenartu je v pe-
tek, 20. decembra, ob 19.25 vozil
tovornjak Franc Maier iz Gornje
Radgone.. V Trnovski vasi je vo-
zilo zaradi poledenelega cestišča
v blagem desnem ovinku zaneslo
na nasprotni vozni pas, po kate-
rem je prav tedaj z osebnim av-
tom pripeljal Ivan Kolar iz Brez-
ja pri Varaždinu. V trčenju se je
Kolar hudo ranil, lažje pa njego-
va sopotnica Frida Kolar. Prepe-
ljali so ju v ptujsko bolnišnico.
FF
Nagrajenci Video-audio studia STOLP
v soboto smo nekaj minut po sedemnajsti uri opravili žrebanje reševalcev križanke, za katero je nagrade
prispeval Video-audio studio Stolp s Potrčeve v Ptuju. Nagrade prejmejo:
1. nagrada — 1000 tolarjev: Franc Meško, Ul. B. Kraigherja 18, Kidričevo;
2. nagrada — videokaseta s filmom: Borut Janžekovič, Kraigherjeva 18, Ptuj;
3. nagrada — avdiokaseta s posneto glasbo: Lea Hedžet, Hardek 9, Ormož.
Nagrajencem iskrene čestitke. Nagrade lahko dobijo v Stolpu. Njim in vsem bralcem Tednika pa v Imenu Vi-
deo-audio studia Stolp srečno novo leto!
Kulturni križemkražem
PTUJ • V Razstavišču ob
Dravi so naprodaj likovna dela
znanih ustvarjalcev, izkupiček
pa je namenjen za bolnišnico v
Karlovcu. Prodajna razstava
bo odprta do 12. januarja.
PTUJ • V Blagovnici je svo-
ja zadnja dela razstavil ljubi-
teljski slikar Maks Menoni. To-
krat je sam oblikoval in opre-
mil slike z okvirji.
PTUJ • V Ljudski in študijski knjižnici si lahko ogledate
razstavo NVolfgang Amadeus Mozart — kdo je to.
PTUJ • Do konca decembra je na gradu še na ogled raz-
stava Narodne galerije iz Ljubljane Nevidne strani vidne umet-
nosti.
PTUJ # Praznik nekoč in danes je naslov razstave, ki si jo
lahko ogledate v Zgodovinskem arhivu in skozi arhivske doku-
mente spoznate, kako so praznovali včasih in kako danes.
PTUJ • V soboto, 28.
decembra, bo ob 18.45 uri
lokalni televizijski pro-
gram v produkciji Tinčka
Ivanuše. Oddaja bo na
kanalu CH 03, na kanalu,
na katerem je Sky movie.
Ponovitev oddaje bo v ne-
deljo, 29. decembra, ob
10. uri.
V decembru sedem
zlatih porok
v soboto, 21. decembra, je bilo v poročni dvorani na ptujskem
magistratu spet slovesno, saj so bile kar tri zlate poroke. Zaradi stiske
s prostorom bomo o zlatih parih povedali kaj več v prvi številki po
novem letu.
S tem je bilo v decembru v Ptuju kar 7 zlatih porok, to je toliko
kot včasih vse leto. Glede na to, da je 4 tedne pred božičnimi prazniki
adventni čas in nekoč ta čas ni bil primeren za veselje in poroke, sem
se pozanimal, kaj se je pri nas dogajalo pred 50 leti, da je prav v tem
času bilo največ uradnih sklenitev zakonskih zvez.
Znano je, da smo takrat živeli pod nemško okupacijo. Oktobra
1941 so hoteli Spodnjo Štajersko pripojiti k nemškemu rajhu, zato so
na tem ozemlju začeli dosledno uveljavljati vso nemško zakonodajo.
Med drugim tudi »civilno poroko«, to je sklenitev zakonske zveze
pred državnim organom, ki je po zakonu bila edino veljavna zveza.
Zato je ob koncu leta 1941 precej mladih parov registriralo svojo po-
roko pred državnim organom in na tistem datumu tudi temeljijo po-
ročne listine. No, in nekaj od tistih je danes dočakalo častno razglasi-
tev za zlatoporočenca. FF
osebna kronika
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Sonja Podplatnik, Cvetkov-
ci 83, Ormož — deklico; Jožica
Mendaš, Pohorje 30, Cirkulane
— dečka; Katica Murko, Jiršovci
22, Destrnik — Gabrijelo; Suza-
na Tratnjek, Pršetinci 15, Tomaž
— Anjo; Marjana Bukvič, Štur-
movci 13, Videm — dečka; Ve-
sna Krajnčič, Gajevci 28, Goriš-
nica — deklico; Ljudmila Ro-
škar. Mala vas 18, Gorišnica —
Tejo; Marija Kristovič, Polenšak
31 — dečka; Ivanka Plohi, Bez-
jakova 10, Ptuj — Natalijo; Ve-
sna Irgl, Rabelčja vas 27, Ptuj —
Vesno; Jožica JCodrič, Koritno
19, Majšperk — Marino; Irena
Novak, Podlehnik 40/d, Ptuj -
Katjo; Dragica Vajda, Virje, Ul.
Prva ponovoletna šte-
vilka Tednika bo izšla v
četrtek, 9. januarja
1992. Želimo vam pri-
jetno praznovanje!
Uredništvo
8. marta 8, Cestica — Nikola;
Jožica Horvat, Muretinci 27, Go-
rišnica — dečka.
POROKI - PTUJ: Franc
Hojnik, Koper, Kovačičeva ulica
38, in Simona Varju, Nova vas
pri Ptuju, Ulica Lackove čete 17;
Matjaž Zupanič, Spodnja Hajdi-
na, Draženska cesta 17, in Vesna
Carli, Ptuj, Ulica 5. prekomorske
brigade 5.
UMRLI SO: Neža Gole, Ju-
rovci 26, roj. 1914 — u. 12. de-
cembra 1991; Neža Hernec, Ptuj,
Volkmerjeva cesta 10, roj. 1905
TEimiK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Katar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pašnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin 'Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji).
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p. p. 99; tel.
(062)    771-226;    faks    (062)
771-223.
Celoletna naročnina 1.500,00 to-
larjev, za tujino 2.700,00 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor
Oproščen prometnega davka po
obvestilu Izvršnega sveta Skup-
ščine Republike Slovenije števil-
ka 3132 z dne 28. 2. 1991.
TEDNIK - 27. december 1991
ŠPORT — 7
MEDNARODNI ŽENSKI TURNIR V ŠAHU "
Delitev prvega mesta
v petek popoldan je bilo /adnje kolo prvega medna-
rodnega /ensktga šahovskega turnirja Ptuj 91, na katerem
je sodelovalo 12 sahistk. Po pričakovanju so najbolje uvrš-
čene igralke / najvišjimi naslovi in ratingom. Končni vrstni
red: Safranska in Grinfeld po 8 točk, Stanciu in Chinda po
7,5, Bašagič in Puijek po 7, Ličina in Mihevc po 5, Krmelj
4, Crosar 3,5, Košir 2 in Ipavec 1,5 točke.
Turnir je po zaslugi uveljavljenih ptujskih organiza-
torjev odlično uspel. O turnirju bomo še poročali.      |. k.
KLUB BORILNIH VEŠČIN PTUJ
Ptujčani ponovno odlični,
Zajšek prvak
v soboto, 14. decembra, je v Mariboru potekalo tekmovanje v tae kwon-doju (ITF verzija) za pionirje,
članice in člane. Tekmovanje je bilo v telovadnici SKMŠ, ki sicer ni bila ogrevana, pa so jo ogreli tekmovalci
sami. Udeležilo se ga je 10 ekip in ekipa iz Istre (Pulja) kot gost. Prikazanih je bilo nekaj zelo lepih in kvali-
tetnih borb, žal pa je bilo vse preveč grobosti ter je tekmovanje preraslo s pomočjo sodnikov v full kontakt,
kar seveda z verzijo ITF nima velike zveze. Za nameček smo še doživeli nešporten izpad tekmovalcev iz Lju-
bljane in Maribora, ki sta hotela obračunavati zunaj borišča. Tekmovalca iz Maribora sodniki niso niti opom-
aili, čeprav bi ga morali diskvalificirati.
Ptujčani so se odrezali zelo
dobro. Pohvaliti velja celo ekipo,
saj so se borili srčno, nekaj zače-
tnih izgubljenih bojev pa gre
predvsem na račun neizkušenosti
in grobosti, na katere niso bili
pripravljeni. Izredno je presene-
til up ptujskega borilnega športa
Boštjan Zajšek, ki je z izredno
Pionirji KBV Ptuj dobitniki priznanj.
borbenostjo in požrtvovalnostjo
premagal z visoko prednostjo
vse tekmovalce in tako dobil za
I. mesto zaslužen pokal.
Sicer pa so bili ekipno najbolj-
ši domačini ~ Klub TKD Osa,
drugi so bili TKD iz Ljubljane,
tretji pa je bil Klub borilnih ve-
ščin iz Ptuja.
Rezultati posameznikov: pio-
nirji: do 50 kg I. Boštjan Zajšek,
do 60 kg 3. Damjan Kaučevič,
do 40 kg 5.-6. mesto Sebastian
Zinrajh. Člani: do 60 kg 3. mesto
Damjan Kmetec, do 65 kg 2. me-
sto Branko Pečar, 6. mesto Leon
Kaučevič, do 75 kg 6. mesto Bi-
no Pernat, do 80 kg 3. mesto
Branko Fidler, nad 85 kg 3. me-
sto Dušan Kodrič.
V mladi ptujski ekipi se je po-
leg mladega Zajška še najbolj iz-
kazal Pečar.
Zvone ^nrajh
Uspešno organizirano opravljanje
izpitov
V ponedeljek, 2. decembra, je
bilo v telovadnicah OŠ Olge Me-
glic redno opravljanje izpitov
pionirjev in članov kluba. V izpi-
tni komisiji so bili priznani moj-
stri borilnih veščin: Milan Prose-
nica (Zagreb), mednarodni in-
štruktor in bivši svetovni prvak v
kung fu disciplini, Vladimir Si-
tar, inštruktor in bivši sedemkra-
tni prvak Jugoslavije v semi in
full kontaktu ter viceprvak Evro-
pe in Bojan Zvonar, inštruktor
jiu jitsa in samoobrambe. V ko-
misiji sta bila še predsednik klu-
ba Zvone Zinrajch in Dušan
Pavlica.
Opravljanje izpitov je trajalo
tri ure. Sodelovalo je 80 pionir-
jev in članov kluba in v večini so
dobro opravili izpit. Med pionir-
ji treba opozoriti na Boštjana
Murata in Barbaro Murat, ki
imata rjavi pas in bosta na začet-
ku drugega leta polagala kot pr-
va pionirja v klubu na Ptuju moj-
strski črni pas. Med pionirji so z
rjavim pasom še: Smiljan Vido-
vič, Sebastjan Zinreich, Boštjan
Zajšek, Maja Ozmec, ki pa bodo
opravljali izpit za črni pas pred-
vidoma na koncu drugega leta.
Med člani naj opozorimo na
Branka Fidlerja, Dušana Pavli-
co, Zvoneta Zinreicha in Leona
Kaučeviča, ki so opravljali izpite
v rangu rjavega pasu. Za kandi-
data za črni pas sta proglašena
Leon Kaučevič in Zvone Zin-
reich in bosta izpit za mojstrski
pas opravljala drugo leto.
Na koncu opravljanja izpitov
so vsi, ki so uspešno naredili iz-
pit, prejeli diplome.
Sitar
MALI NOGOMET
V vodstvu Poetovio
v 16. kolu občinskega prven-
stva so bili v nedeljo, 22. decem-
bra, v športni dvorani Center do-
seženi naslednji izidi: Tarok 11 —
Juršinci 5:3, Poetovio —Svinčni-
ki 4:0, Mitra Beneton 0:2, Ta-
rok I —Markovci 7:1, Kov. Za-
muda—Video Panda 1:2 in Go-
rišnica- Vitomarci 3:0. V vod-
stvu je Poetovio (28), pred Kov.
Zamuda (25), Benetonom (20),
Svinčniki (18), Videom Panda
(17), itd. Naslednje tekme bodo
II. in 12. januarja. I. k.
ODBOJKA
Ruše-Ozon 1:3 (- 5,
-9, +15, -11)
športna dvorana Ruše, gledal-
cev 200.
Ozon: Jamšek, Gojkošek, Raz-
boršek. Murko, Golob, Marta
Emeršič, Godec, Marjeta Emer-
šič in Ules.
V zadnjem jesenskem kolu II.
slovenske odbojkarske lige so
igralke Ozona gostovale pri ekipi
Ruš, ki so za Ptujčanke vedno
neugoden nasprotnik. V prvih
dveh nizih so prikazale vrhunsko
odbojko, tako da so od domačih
gledalcev bila upravičeno nagra-
jene z aplavzom. V tretjem nizu
so nekoliko popustile, tako da so
domačinke set upravičeno dobi-
le. Mimogrede naj omenimo, da
je v jesenskem delu to drugi iz-
gubljeni set. Razlika v setih zna-
ša kar 33:2! V četrtem setu so po-
novno prikazale odlično igro v
polju, sprejem servisa in odličen
blok na mreži, tako da uspeh ni
izostal. Izvrstno igro je prikazala
mlada državna kadetska repre-
zentantka Marjana Gojkošek, ki
je po besedah selektorja ena naj-
bolj perspektivnih igralk odboj-
ke v Sloveniji.
Igralke Ozona in vodstvo klu-
ba želijo vsem občanom srečno
novo leto 1992! I Z
ZANIMIVA
KOŠARKARSKA
TEKMOVANJA
Košarkarski klub Ptuj je s
Športno zvezo občine Ptuj orga-
niziral občinsko prvenstvo v ko-
šarki za 7. in 8. razreda osnovnih
šol občine Ptuj. Udeležilo se ga
je osem šol. V tekmovanju je pre-
senetila OŠ Dornava, saj je v
predtekmovanju premagala vse
svoje tekmece, v finajnem delu
pa tesno premagala OŠ Olge Me-
glic.
Rezultati: Majšperk—Destr-
nik 38:22, Franc Osojnik—De-
strnik 29:24, Ivan Spolenak —
Dornava 15:21, Cirkovce—Ivan
Spolenak 28:24, Gorišnica—
Ivan Spolenak 34:21, Olga Me-
glic—Majšperk 29:21, Maj-
šperk—Franc Osojnik 32:18,
Dornava—Cirkovce 32:24, Cir-
kovce—Gorišnica 19:20, Destr-
nik-Olga Meglic 17:25. Za tre-
tje mesto: Gorišnica—Majšperk
23:22. Finale: Dornava—Olga
Meglic 16:14.
Vrstni red: I. Dornava, 2. Olga
Meglic, 3. Gorišnica, 4. OŠ Maj-
šperk, 5. Cirkovce, 6. Franc
Osojnik, 7. Ivan Spolenak, 8. De-
strnik.
Hkrati je potekalo občinsko
prvenstvo srednjih šol. Vrstni
red: I. Strojna—Metalurška, 2.
Gimnazija, 3. Kmetijska-elektro-
tehnična, 4. Ekonomska šola.
I. Z.
Odprli Panoramin poslovno-oskrbni center
Ko so predstavniki Službe družbenega knjigovodstva — podružnice Ptuj na tiskovni konfe-
renci avgusta letos predstavili rezultate poslovanja ptujskih podjetij v prvem polletju leta, so tudi
povedali, da je letošnje investicijsko vlaganje v občini izredno majhno. Gospodarstvo je začelo le
štiri nove investicije. Eno teh — Panoramin poslovno-oskrbni center — so te dni že odprli. Direk-
tor Anton Čoki pa je v soboto napovedal novo investicijo.
V novem Panoraminem objektu, ki so ga
zgradili z zadružnimi sredstvi in denarjem
obrtnikov, sta svoje poslovne in prodajne
prostore uredila Trgovsko podjetje Lipa, ki
je odprlo svoj prodajni center, in podjetje
Vepos s prodajalno obrtnih izdelkov, vino-
gradniške in kletarske opreme ter proizvodi
Gorenja.
Obrtna cona ob Dornavski cesti v Ptuju z
novima pridobitvama dobiva na pomenu.
Pričakovati je, da se bo zdaj zanimanje za
gradnjo druge etape cone še povečalo.
V soboto se je na otvoritvi zbralo veliko
ljudi. Slavnostni govornik je bil Branko Bru-
men, predsednik občinskega izvršnega sveta.
Med drugim je povedal:
»Nov nakupni center je dokaz, da če se
združi javni interes, ki je izkazan z vložkom
občine v komunalno infrastrukturo, in zaseb-
na pobuda s podjetniško idejo in kapitalom,
uspeh ne izostane. Gre za veliko pridobitev
za občino Ptuj in prepričan sem, da tudi širše
področje, saj bo mogoče na enem mestu na
izredno dostopni zunajcentrski lokaciji po
ugodnejših, diskontnih cenah zadostiti že-
ljam in potrebam občanov in podjetnikov.
Posebej me veseli, da sta nosilca dejavno-
sti podjetji, ki sta vsaka zase specifični in sta
lahko primer novo nastajajočim obrtnikom
in podjetnikom.
Vepos je nastal iz tradicionalne vaške obrti
— kovaštva, ki ga je začel Tomaž Strelec sin
Janko pa razvil v kovinostrugarsko obrato-
valnico, znano predvsem po izdelkih za po-
trebe vinogradnikov in kletarjev, s katerimi
se je uveljavil tudi zunaj slovenskih trgov.
Danes postaja pravo družinsko podjetje s ce-
lovitim programom.
Podjetje Lipa znova dokazuje, daje v mno-
gočem novo nastajajoči nosilec zasebnega
podjetništva v Ptuju, ki investira v trgovinsko
in proizvodno dejavnost, ter kar je izjemnega
pomena, ustvarja nova delovna mesta.«
Branko Brumen je v imenu izvršnega sveta
in SO Ptuj čestital Lipi, Veposu in Panorami.
Pridružil se mu je Peter Vesenjak, član izvrš-
nega sveta, ki skrbi za turizem, trgovino in
gostinstvo. Mirko Donaj, predsednik zadruž-
nega sveta OZ Panorama, pa je predal ključe
novega objekta uporabnikoma: Marjanu Ko-
stanjevcu, direktorju podjetja Lipa, in Danici
Strelec, direktorici podjetja Vepos.
MG
Nova trgovina je bogato založena, privlačijo pa tudi cene.
V Veposovi prodajalni bodo kupci izbirali med obrtnimi izdelki, kietar-
sko-vinogradniško opremo in izdelki Gorenja. (Posnetki: KOSI)
JUDO
Impol — prvi
slovenski državni
prvak!
Finale prvega ekipnega državnega prvenstva v judu je v športno dvo-
rano v Slovenski Bistrici privabilo prek 600 gledalcev, ki so videli kako-
vostno in napeto športno prireditev.
Pred tekmovanjem so se gle-
dalcem uspešno predstavili pi-
halni orkester, gimnastična sku-
pina, dekleta z aerobiko in na-
raščaj domačega judo kluba Im-
pol. Tekmovanje je odprl pred-
sednik Judo zveze Slovenije Adi
Grajf, potekalo pa je na dveh bo-
rilnih površinah.
V prvem kolu je Olimpija z
10:4 premagala Gorišnico (za
Gorišnico sta zmagala Kostevc
in Petek), Impol pa z enakim izi-
dom Dravo (za Impol so bili
uspešni Ačko, Vučina, Očko,
Omerzi in Prepelic, za Dravo pa
Vidovič in brez borbe Leščak).
Ekipa JK Impol — prvi državni prvaki Slovenije
Drava si je veliko obetala od
dvoboja drugega kola z Olimpi-
jo. Harter je začel z neodločenim
izidom, Senekovič je nato vodil
kar s 7:0, vendar so ga sodniki
ob koncu kaznovali in je izgubil
z 0:10! To je očitno presekalo
Ptujčane in so dvoboj izgubili s
4:10. Leščak je znova zmagal
brez borbe. Murko pa se je do-
bro boril s Petričem in osvojil
točko. Impol je po pričakovanju
Filip Leščak — najboljši tekmovalec superlige
z 10:4 premagal Gorišnico (za
Impol so zmagali Ačko, Vučina,
Očko, Špes in Prepelic, za Goriš-
nico pa Petek in Tajhman).
Tretje, zadnje kolo je pomeni-
lo tudi končne odločitve. V boju
za tretje mesto je Drava z 10:4
premagala Gorišnico. Za Dravo
so zmagali Harter, Senekovič,
Leščak, Letonja in Murko, za
Franc Očko je končal izjemno uspešno kariero
Gorišnico pa Znidarič in Petek.
Z izjemo dvoboja Leščak —
Tajhman so bile ostale borbe do-
kaj izenačene. Pohvaliti velja
vodstvo Gorišnice in Tajhmana,
ker so z nastopom omogočili Fi-
lipu Leščaku, da se je po dolgem
času znova boril, saj je večino
ostali-b -dnhM hr^7 hor-'
be. To nikakor ni v čast sloven-
skim judoistom!
Izjemno zanimivo in napeto
pa je bilo v odločilnem dvoboju
za naslov državnega prvaka med
Olimpijo iz Ljubljane in doma-
čim Impolom. Ob bučnem spod-
bujanju je Ačko s 3:0 ugnal Jer-
mana, Vučina pa s 7:0 Vuzma.
Sledil je zadnji nastop v izjemno
bogati in uspešni karieri Franca
Očka, ki se je od zveste publike
poslovil z zmago s 5:0 proti Ko-
vaču. Impol je tako povedel kar s
6:0. Dvoboj pa še nikakor ni bil
odločen, saj je v naslednji borbi
Omerzi neprevidno izgubil s Sak-
som, Soršak pa po pričakovanju
z odličnim Pavlico. Dvoboj Špes
— Babnik seje končal neodloče-
no in o zmagi in državnem naslo-
vu je odločal dvoboj najtežjih
borcev. Domačin Prepelic je iz-
Iforistil boljšo fizično pripravlje-
nost in s končnim prijemom pre-
magal sicer odličnega Petriča.
Navdušenje ob naslovu je bilo v
dvorani in tekmovalci izjemno.
Zasluženo in vredno vseh če-
stitk!
Finale lige je upravičil priča-
kovanja in napovedi, saj najbolj-
še slovenske ekipe niso razočara-
le, čeprav bi končni jezultati po-
sameznih ekipnih dvobojev lah-
ko dali občutek velike premoči
katere od ekip. Končni vrstni red
je torej: 1. IMPOL, 2. OLIMPI-
JA, 3. DRAVA in 4. GORIŠNI-
CA.
Ob koncu tekmo\anja je odgo-
vorni urednik športne revije Eki-
pa Filipu Leščaku podelil črni
pas kot najboljšemu borcu su-
perlige.
Tekst in foi
n.Tcotar
8 - BISTRIŠKA STRAN
27. december 1991 —
TEDNIK
Afere, zamenjava vlade, vojna, povodenj, plazovi
SLOVENSKA BISTRICA
Leto 1991 se je v Slovenski Bi-
strici pričelo z afero. Člani vlade
s predsednikom sveta in skupšči-
ne so si izplačali nekoliko preveč
denarja. Tega je bilo za tedanje
(pa tudi za sedanje) razmere toli-
ko, da se je marsikateremu de-
lavcu v slovenjebistriškem go-
spodarstvu stemnilo pred očmi.
V dokaj mučnem položaju so bili
tudi slovenjebistriški poslanci, ki
jim kljub tolmačenj.u tedanjega
predsednika vlade Franca Juga
in predsednika občinske statutar-
ne komisije ni bilo jasno, s kak-
šno pravico so si funkcionarji
poračunali svoje plače za nazaj.
Ker se naprej ni dalo, je vlada
skupaj z obema predsednikoma
(sveta in skupščine) odstopila.
Podana pa je bila tudi nezaupni-
ca podpredsedniku skupščine,
kljub temu da pri poračunu ni
imel nič zraven.
Tedaj pa so predstavniki pozi-
cijskih Demosovih strank šli v
iskanje novih imen. Spočetka je
kazalo, da ne bo nič, ker so se
mnogi, ki so jim ponudili funkci-
jo in s tem tudi odgovorno delo
predsednika izvršnega sveta, za
»zaupanje« zahvalili. Občani pa
so si želeli dobro vlado, ki bi mo-
rala delati bistveno drugače —
ne toliko programsko, temveč
bolj javno.
V začetku februarja je poslaif-
ski klub Demosa predlagal za
občinskega župana Ivana Pučni-
ka iz Črešnjevca, za mandatarja
izvršnega sveta pa Maksa Ho-
hlerja, dipl. ing. lesarstva. Z veli-
ko večino glasov sta bila oba iz-
voljena. Poslancem sta obljubila,
da bo delo (predvsem izvršnega
sveta potekalo javno.
Ob iskanju pravih ljudi za pra-
va mesta so potekali številni kul-
turni dogodki, kajti Bistrica veli-
ko da na kulturo, predvsem na
svojo bogato zgodovinsko izroči-
lo. S knjižnim prvencem »O času
in ljudeh« se je domačemu ob-
činstvu predstavila upokojena
učiteljica Jelka Sernec.
Ob pričakovanju novih imen
nove občinske vlade je zaživela
nova afera. Denar je pač denar,
pa če ga posodiš ali podariš, z
njim se kaj kmalu dogajajo čud-
ne reči. O tem pa ni razmišljal
Janko Kolar, sekretar sekretaria-
ta za gospodarstvo in finance bi-
vše bistriške vlade, ki je posodil
ali pa dal nepovratna sredstva
slovenjebistriški obrtni zadrugi.
Imena dobitnikov so znana, tudi
vsote, ni pa še jasno vse glede
vračanja. Sicer pa se s temi rečmi
ukvarja boginja sodstva, a kaže,
da se ji ne mudi preveč.
Mends je nekaj v besedah
prof. dr. Janka Cara, ko je menil,
da so minula leta pustila v lju-
deh velik etični primanjkljaj.
V senci vladne in denarne afe-
re so se sestali slovenjebistriški
prenovitelji in izvolili novo vod-
stvo. Janka Kovačiča je zamenjal
prof. Srečko Šteinbaher.
Pa smo ponovno pri kulturi.
Vesela novica za bistriške kultur-
nike je bil prevzem gradu, ki bo z
raznimi razstavami postal bistri-
ški kulturni center. Grad bo
kljub novemu gospodarju le nuj-
no potreboval močno denarno
injekcijo, da bo tudi njegova zu-
Več kot očitno je, da helikopter kljub oznskam Rdečega križa ni imel
miroljubnih namenov. (Foto: S.B.)
nanja podoba lepša in privla-
čnejša.
Bistrica ima končno svojo vla-
do: predsednik izvršnega sveta
Maks Hohler, sestavljajo pa jo:
Danilo Utenkar, Alojz Kocjan-
čič, Janez Bradan, Srečko Gori-
šek, Martin Modic, Irena Maj-
cen, ki so poklicni člani, in Ivo
Šoštarič, nepoklicni član. Dobili
so tudi svojega podpredsednika:
na predlog LDS so poslanci iz-
volili Milana Kodriča iz Poljčan.
Imenovana je bila tudi nova taj-
nica vlade Lidija Stebernak.
Pa se je ponovno pričelo za-
pletati in to pri proračunu obči-
ne za leto 1991, ki gaje predložil
skupščini še stari izvršni svet (ta
je svoje delo pod nadzorom
predsedstva skupščine opravljal
do izvolitve novega). Poslanci z
osnutkom niso bili zadovoljni,
mnogi v njem niso videli svojega
nadaljnjega razvoja. Šele na
predlog župana, da bo nov izvr-
šni svet pripravil nov osnutek, ki
bo poslancem predložen do kon-
ca marca, so se le-ti pomirili.
Zasebna iniciativa je bila živa
v začetku 1991 leta tudi v Sloven-
ski Bistrici, samo žal na področ-
ju gostinstva in trgovine, manj
pa v proizvodni sferi.
Štatenberg, privlačen baročni
dvorec pri Makolah, vračajo pri-
hodnosti. V začetku leta je doži-
vel statusno spremembo: postal
je samostojna delovna organiza-
cija, ki jo je skupaj z Impolom
ustanovil Ibis iz Slovenske Bi-
strice. Privlačen program »Šta-
tenberških srečanj s kulturo« so
nameravali nadaljevati tudi v le-
tošnjem letu.
Slovenjebistriški upokojenci,
člani Sivih panterjev, so pod
vodstvom mag. Draga Černetiča
čedalje bolj odločni, da ne bodo
dovolili, da jih država kot starej-
šo generacijo kar tako odpiše.
Pri tem stiska malih ljudi čedalje
bolj narašča. Število nezaposle-
nih se je konec 1990. leta povz-
pelo že na 1082 oseb, 2214 otrok
prejema otroški dodatek, od
5328 upokojencev jih zaradi niz-
kih pokojnin prejema 1312 var-
stveni dodatek.
Slovenjebistriška kulturna in
politična srenja se pripravlja, da
bo Slom.škov kip z Blažetom in
Nežico ponovno postavila med
župno cerkvijo sv. Jerneja in do-
mom kulture, ki so ga pred vojno
imenovali Slomškov.
Dravinja, ta nesrečna reka, ki
vijuga po najmanj razvitem ob-
močju bistriške občine, popla-
vlja, kljub temu, da je na skup-
ščini že velikokrat tekla beseda o
njeni regulaciji. O tem so se
odločili že v času blagopokojne
Avstro-Ogerske, vendar se do da-
nes še ni nič spremenilo. Kmetje
bi resnično morali vzeti usodo v
svoje roke tudi na tem področju,
ne pa da poslušajo prazne oblju-
be, ki muhaste Dravinje ne umir-
Krajani Zgornje Ložnice, ki je
starejšim bolj znana kot Venče-
selj, so s številnimi prireditvami
praznovali 740 let kraja. Ob tej
priložnosti so obnovili župno
cerkev.
Bistriški zapleti in razpleti se
nadaljujejo: razpleta se denarna
afera, zapleta pa okoli denarne-
ga nadomestila bivšim občin-
skim funkcionarjem, ki so po
prenehanju funkcije ostali brez
zaposlitve in denarnega nadome-
stila.
Še najbolj prijetno je brskati
po kulturnih dogodkih, ki jih v
tej občini resnično ne manjka. V
začetku junija je v prostorih
šmarske osnovne šole potekala
šesta območna revija ljudskih
pevcev in godcev.
Ob odkritju Slomškovega spo-
menika so Bistrico obiskali dr.
Franc Kramberger, mariborski
škof, ter dr. Andrej Capuder, slo-
venski minister za kulturo, ki po-
slej cesto prihaja v to občino.
Na areški cerkvi so junija po-
stavili smrečico, v času vojne, ki
ni prizanesla tudi bistriški obči-
ni, so streljali s topom iz Maribo-
ra. Le kakšen sovražnik neki je
bil tam zgoraj na Pohorju?
Sicer pa so bile v času vojne v
Bistrici postavljene barikade, ki
so zapirale izhod iz vseh voja-
ških objektov, še preden je voj-
ska lahko karkoli naredila. Teri-
torialna obramba je nadzirala
vse, tudi vojašnico Pohorskega
bataljona, ponoči so jim osvetlili
dvorišče z možnimi reflektorji,
da bi tako preprečili nenadne ak-
cije JA. Brez žrtev pa tudi tu ni
šlo. Na Kostanjevci pri Zgornji
Ložnici, kjer je bilo zloglasno
skladišče municije, je desetar JA
streljal na svoje vojake in pri tem
enega ranil tako hudo, da je kas-
neje podlegel ranam. Bil je edini
sin staršev iz okolice Novega me-
sta. Še posebej je Bistričane in
tudi ves svet (kasneje je ta posne-
tek krožil po vseh svetovnih TV
mrežah) razburil posnetek heli-
kopterja z oznako rdečega križa,
ki je pri pristajanju pričel strelja-
ti na enote TO. Kaj je pripeljal v
vojašnico, je videl ves svet. Veli-
ko zaslug, da se je v Bistrici izte-
klo tako, kot se je — namreč do-
bro, ima poveljnik slovenjebistri-
ške TO Marjan Strehar. Najvaž-
nejše za Bistričane, Pohorce in
tudi prebivalce okoliških krajev
je dejstvo, da so mirno, brez boja
zavzeli skladišče municije v
Zgornji Ložnici in ga ob pomoči
šoferjev Impola in drugih podje-
tij uspeli izprazniti.
Vojna se je prevesila v mir;
mladi so ga izrabili za svoj vsa-
koletni raziskovalni tabor na Po-
horju.
Poletje se je prevesilo v jesen-
ski čas. Na Arehu na Pohorju so
sklenili delo pri obnovi cerkve
sv. Henrika, ki jo je na novo po-
svetil mariborski škof dr. Franc
Kramberger. Prisotna sta bila
kar dva slovenska ministra — dr.
Capuder in Matija Malešič.
Begunci pa trkajo na vrata tu-
di v Slovenski Bistrici, ki se sama
duši pod težo nezaposlenosti in
socialnih stisk, ki se jim pridruži-
jo še naravne ujme. Dravinja je
ponovno obilno poplavila, mo-
čno deževje pa je povzročilo pla-
zove, ki so bili usodni še posebej
v Hošnici. Bolj ali manj grozečih
je bilo 28. Škoda je ogromna, ob-
čina vsega ne bo zmogla, tudi tu
bo potrebna injekcija iz republi-
ke.
Bistrico konec leta ob 1487 ne-
zaposlenih in vsem drugem (po-
Areška cerkev je kljub topovskemu obstreljevanju iz Maribora obnovlje-
na v rekordnem času (Foto: VT)
slanci so med drugim poslušali v
skupščinskih klopeh »pravljico
za lahko noč« o zaposlovanju v
naslednjih petih letih) nekoliko
stresa tudi afera okoli KTV, o če-
mer bolj ali manj radi razpravlja-
jo bistriški poslanci.
V eni izmed številk bistriške
Panorame je zapisano: »Ni vide-
ti konca afer. Komaj smo konča-
li pripravo številke Panorame in
med drugim tudi prispevek o na-
predovanju KTV v Visolah, že
prihaja na površje nova afera.
Tokrat z izborom dražjega izva-
jalca in to celo brez razpisa. Ta-
ko je izvisel cenejši ponudnik,
naročniki v Visolah pa morajo
plačati nekaj (!).mark več.«
Bistriškim aferam ni videti
konca, pa vendarle je lepše pisati
o kulturi: v bistriškem gradu so
odprli sobo, namenjeno pohor-
skemu pravljičarju in znanemu
kulturnemu delavcu Jožetu To-
mažiču. Vida Topolovec
Poplave, plazovi — večna neizpeta pesem slovenjebistriške občine. Kdaj bo boljše? (Foto: SB)
MAKS HOHLER, PREDSEDNIK IS SO SLOVENSKA BISTRICA:
o letu, ki nam ni prizanašalo
»Časa, V katerem živiš, si
ne moreš izbirati. Dan ti je in
z njim dogodki, ki te usmer-
jajo, pa če si tega še tako ne
želiš. Nekaj malega lahko
postoriš sam, z velikim pre-
ostankom pa si sopotnik
množice, ki te je nekje ujela
in te zdaj pelje s svojo neza-
držno močjo. Daješ, kar zmo-
reš, in po kratkem času pomi-
sliš, da se ne upaš ozreti na-
zaj.
Zdi se, da so dogodki ta-
ko daleč, čeprav so se pripe-
tili šele nedavno. Zamenjuje-
jo jih vedno novi in zalotiš
se, da iščeš trenutek, ko bi jih
lahko razvrstil v predalčke.
Potem vse skupaj odložiš na
neki boljši čas.
Ostajajo obrisi in želja pri-
jateljskega uredništva časopi-
sa, da za praznične dni izpo-
veš kaj spodbudnega. Bral-
cem in občanom, ki so pri-
merno kritični do tvojega de-
la. Na srečo prihajajo prazni-
čni dnevi, ko smo bolj priza-
nesljvi in toplih besed ne ra-
zumemo kot leporečje.
Pa se leto, ki smo ga mora-
li preživeti skupaj, vsaj pri
nas v bistriški občini ni zače-
lo preveč spodbudno. Preži-
veli smo občinske prekucije
in nekako lažje nam je bilo,
da na Slovenskem nismo bili
osamljeni. Pri sebi sem se že
bal, da smo postali Slovenci
nepomirljivi prepirljivci.
, Zadnjih nekaj razprav v naši
občinski skupščini meje nav-
dalo z zmernim optimizmom.
Občutek imam, da tudi v
strankarsko sestavljenem
parlamentu ljudje lahko naj-
demo skupne imenovalce, če
seveda to želimo. Morda je
bil na naši strani tudi čas.
Skupaj smo preživljali more-
če in našemu času skrajno
nerazumljive vojne dneve.
Spet se je potrdilo, da težave
ljudi zbližujejo. Človeško bi
bilo žaljivo, da zmoremo kaj
takšnega samo takrat, ko so
proti nam uprte puškine cevi
in ko nas teptajo. Prepričan
sem, da bomo zmogli zbliža-
nje tudi v miru.
Leto, ki se obrača, nam ni
prizaneslo tudi z naravnimi
ujmami.   Nekajkrat   popla-
vljena Dravinjska dolina gro-
zeče opozarja na vse, česar
nismo storili v preteklosti.
Pošteno moram priznati, da
nas čaka zalogaj, ki mu v ob-
čini nismo kos, in zaradi tega
preždimo dneve in dneve po
republiških uradih in prepri-
čujemo tiste, ki so bliže mal-
hi z denarjem. Nekaj podob-
nega počnemo, ko iščemo re-
šitve za ukrotitev tridesetih
plazov. Izdelujemo programe
za razvoj demografsko ogro-
ženih območij, ki pri nas ob-
segajo del Pohorja, Dravinj-
skih goric in Haloz. Seveda
ne moremo čakati, da nam
bo pomagala samo država. Iz
skopo odmerjenega občin-
skega proračuna dajemo del
denarja za ceste in vodovode.
Vsi skupaj si želimo, da bi
lahko naredili več. Tam, kjer
ljudje še vedno plačujejo sa-
moprispevke, tudi občinski
delež ne manjka.
Čeprav živimo v času, ki je
gospodarstvu izjemno nena-
klonjen, naša podjetja še dr-
žijo korak s tistimi, od kate-
rih je odvisna slovenska pri-
hodnost. V naših krajih oži-
vljamo podjetniški duh in za-
vedamo se možnosti, ki jih
ponuja razvoj obrti. S stran-
skega tira skušamo premak-
niti kmetijski vlak. Vsem, ki
se želijo spoprijeti z vlaganji
in razvojem v občini Sloven-
ska Bistrica, so vrata na širo-
ko odprta.
V trenutkih, ko nam je
vsem skupaj bolj v mislih
preživetje, pa vseeno ne
smem odriniti na rob tistega
dela, ki ga v poročilih in ta-
belah vodimo kot družbene
dejavnosti. Saj ni potrebno,
da bi se z mojo oceno strinja-
li vsi, rad bi le izpovedal svo-
je mnenje. Kljub vsem teža-
vam, s katerimi se ubadamo,
in napovedim, da se nad te
dejavnosti zbirajo grozeči
oblaki, smo leto kar uspešno
pripeljali h koncu. Zaradi
pomanjkanja denarja nihče
ni bistveno zmanjševal dejav-
nosti. Rečem celo lahko, da
smo marsikje naredili več,
kot je pisalo v programih. Za
prihodnost je to gotovo
spodbudno, razvoja pa si
drugače tudi ne da zamisliti.
Kar si časa, v katerem živi-
mo, ne moremo izbrati, nam
vsem skupaj tudi za prihod-
nje leto ne preostaja drugega
kot odločenost, da nekaj ven-
darle spremenimo na boljše.
Mnogokaj ni odvisno od nas,
hotenj in želja pa nam ne
more vzeti nihče, tako kot tU:
di namesto nas nihče ne bo
naredil tistega, kar moramo
storiti sami.
Želim, da bi praznične dni
preživeli lepo, da bi prihod-
nje leto bilo srečno in resni-
čno svobodno.«
TEDNIK - 27. december 1991
ORMOŠKA STRAN — 9
Neizglasovan občinski samoprispevek, vojna,
katastrofalno neurje, državna meja, carina...
Leto 1991 se je v Ormožu pri-
čelo kot v skoraj vseh krajih: v
prijetnem praznovanju, celo pr-
vič javno, na Kerenčičevem trgu,
kar je bilo še posebej zanimivo.
Praznovanju je sledilo delo in
kot po vseh praznikih — strezni-
tev. V prvih tednih novega leta se
je veliko gradilo: novi blok na
Ptujski cesti, pošta, obnavljali so
tudi staro šolo in tja so se kasne-
je postopoma selili občinski
upravni organi.
V Podgorcih so se pričele pri-
prave na turistične dneve, in ker
so turistični delavci tega kraja
inovativni, so se tudi tokrat lotili
zahtevnega projekta — sloven-
skega vinskega kozarca, ki je
kmalu postal zelo odmeven. Or-
moško turistično društvo se je
pričelo ubadati z vsakoletnimi
denarnimi težavami pri organiza-
ciji tradicionalnega pustnega
karnevala. Znani vinogradnik
Stanko Čurin je malo pred Anto-
novim pobral zadnje grozdje le-
tnika 1990 in tako dobil vino (ki
še sedaj zori): suhi jagodni izbor
laškega rizlinga, ki ga je poime-
noval po kogovskem farnem pa-
tronu sv. Antonu. Brez dvoma bo
še znano in bo prišlo v anale
enologov.
Konec januarja je Ormožane
»pretresla« novica, da v Ormožu
vsaj nekaj časa ne bo bencinske-
ga servisa: Petrol se je lotil nje-
gove obnove in širitve.
Ormož je v februarju dobil
vodnik po občini in drobno knji-
žico Ormož v prazgodovini. Fe-
bruar je mesec, ko imajo občne
zbore posamezna društva. Mirno
lahko rečemo, da je največ gasil-
skih, ki dosegajo, vsaj nekatera,
častitljivo starost in imajo velike
zasluge za ohranjanje slovenstva.
V marcu so bili po vsej občini
zbori krajanov. Govorili so o na-
daljevanju občinskega samopri-
spevka, širitvi osnovnošolskega
prostora so dodali nekatere načr-
te s področja komunale: ceste.
Vojna se je pričela na ormoškem dravskem mostu. Barikade so bile pre-
huda ovira tudi za tanke jugovojske.
novi vodni viri, odlagališče sme-
ti. Zanimiv program, ki so ga
podprli tudi poslanci v skupščin-
skih klopeh. Sprejeli so tudi za
4,5 odstotkov višji občinski pro-
račun, pa kljub vsemu za vse, kar
bi v občini potrebovali, premaj-
hen.
Slovenska kmečka zveza —
Ljudska stranka. Slovenski krš-
čanski demokrati in Slovenska
demokratična zveza so marca
pripravili v Veliki Nedelji že dru-
gi praznik družine v občini in ga
popestrili z bogatim kulturnim
programom.
Prve dni aprila so v tovarni
sladkorja za vse rekorderje pri
gojitvi sladkorne pese pripravili
majhno slovesnost in najboljšim
podelili priznanja in nagrade.
Ob praznovanju 38. praznika
krajevne skupnosti Središče ob
Dravi so se ponovno pogovarjali
o ekologiji, ustanovili ekološko
gibanje občine Ormož, ki ni poli-
tično, temveč izrazito naravovar-
stveno. Za predsednika so izbrali
Franca Krnjaka.
V Podgorcih so na petnajstih
turističnih dnevih ocenili 315
vzorcev vina, promovirali sloven-
Prvi slovenski tank (fotografija je iz Velike Nedelje), ko so ga morali
umakniti pred Berislavom Popovom, ko je prišel po »pozabljene« tanke
v Središče ob Dravi.
ski vinski kozarec in. trem med
78 predlogi podelili nagrade.
Poslanci ormoške skupščine so
se dogovorili, da bo tretji občin-
ski samoprispevek s programom,
na osnovi katerega bodo dobili
nekaj vsi občani, 19. maja. V
skupščini pa je demokracija pri-
čela kazati drugo lice, kar se je
lepo videlo ob imenovanju pred-
stojnikov občinskih upravnih or-
ganov. Nekateri nekaterim stran-
kam očitno niso bili všeč.
Kljub vsemu so tik pred prvo-
majskimi prazniki Ormožani do-
bili novo pošto in najmodernejšo
telefonsko centralo z zagotovi-
lom, da bo ob koncu tega leta or-
moška občina v celoti pokrita z
digitalnim komunikacijskim
omrežjem.
Končal se je popis prebival-
stva. Ugotovili so, da v občini
prebiva 17.656 občanov, kar je za
344 manj kot pred desetimi leti.
Skoraj bi pozabili omeniti, da
je Ormož tik pred prvomajskimi
prazniki »pretresel« majhen
škandal, kljub temu pa je bilo
pred prvomajskimi prazniki
odprto podjetje Cvetko, kjer se
ukvarjajo s trgovsko ter izvozno-
uvozno dejavnostjo.
Da pa le ne bi bilo preveč mir-
no, je sicer mirno Sejansko doli-
no ter Savce pretresla vest o zla-
tovranki, zaradi katere so v Se-
janski dolini morali prekiniti me-
lioracije, to pa ljudem, ki tega
ptiča zadnja leta niso videii, ni
bilo všeč. Ne bi verjeli, če ne bi
videli na svoje oči — zlatovranka
si je našla zatočišče v intenziv-
nem nasadu jablan v Savcih.
Ormoška podjetja so vedno
bolj zanimiva za tujega partner-
ja. Za Mercator-Ograd seje zani-
mala firma Wienerberger iz Du-
naja, Primat pa si je s svojo ka-
kovostjo zagotovil zahtevno za-
hodno tržišče.
19. maja zvečer so bili tisti ob-
čani ormoške občine, ki so želeli
nadaljevanje občinskega samo-
prispevka, razočarani, ker je
kljub dobremu programu propa-
del. Kje je vzrok, je težko ugoto-
viti. Mogoče časi, ki niso rožnati,
ali pa nezaupanje ljudi, kdo ve.
Za planince — ne samo iz Or-
moža, temveč iz širne Slovenije
— je bilo slavje pri Meškovih v
Lahoncih ob odprtju ormoške
planinske poti nepozabno: še po-
sebej sta vse navdušila dr. Mat-
jaž Kmecl in Erna Meško.
Bližali so se črni dnevi, to so
nakazali že znani pekrski dogod-
ki in tudi drugače je bilo vse bolj
čudno, kljub slovesni zaprisegi
prvih slovenskih vojakov v dveh
učnih centrih — na Igu in v Pe-
krah. Na osamosvojitev so se pri-
pravljali tudi v Ormožu. V sobo-
to, 22. junija, so v Središču ob
Dravi že pripravljali vse za po-
stavitev osme kontrolne točke na
meji med Hrvaško in Slovenijo,
zvečer pa je bila pred ormoškim
hotelom prireditev z naslovom
»Zaplešimo v samostojno Slove-
nijo«.
27. junij: Ormožu se je iz va-
raždinske smeri bližala kolona
tankov in hotela prek Drave čim-
prej priti do Gornje Radgone, na
mejo, kamor so šli po navodilih
zveznega premiera Markoviča —
po denar od carin, ki ga Slovenci
nismo plačevali v zvezno blagaj-
no. V Ormož vsaj iz varaždinske
smeri niso prišli, barikade na
mostu so bile zanje prehud zalo-
gaj. Ni bilo prijetno poslušati
streljanja, še bolj nelagodno so
se Ormožani počutili, ko so po-
poldan tega dne prišli tanki iz
središke smeri. Tudi ti so posku-
šali priti do meje prek Ljutome-
ra, pa jim ni uspelo.
V Središču se je vojska kar za-
sidrala. Pohod proti Kogu je bil
še posebej zastrašujoč, saj so do-
mačini 3. julija doživeli po 45 le-
tih ponovno ognjeni krst. Ljudje
so povedali, da je bilo tokratno
obstreljevanje hujše od tistega
ob koncu druge vojne. Zgoreli
sta dve gospodarski poslopji.
Ljudje so hitro pomagali. Iz
drugih občin, kjer ni bilo tako
hudo, je prihajal v Ormož in na
Kog les, Ptujčani so celo zgradili
do tretje gradbene faze Prapro-
tnikovim v Jastrebcih gospodar-
sko poslopje. V Ormož nenado-
ma prihajajo slovenski ministri,
od Bavčarja, Janše, Kacina do
Rejca, pride celo sam Milan Ku-
čan. Slovenija nenadoma izve za
Ormož in mu ob vseh težavah, ki
pa jih še ni bilo konec, pomaga.
Po vojni, ki je prizadejala
predvsem vzhodni del občine in
mesto Ormož, pride 18. avgusta
do strahovitega neurja, karkšne-
ga ne pomnijo. V Ormožu je lo-
milo stoletna drevesa, kot bi bile
trske, odkrivalo strehe, nič boljše
ni bilo v tomaževski krajevni
skupnosti, predvsem v Savcih,
Rucmancih in pri Tomažu. Iz-
pod pobesnelega neba je pol ure
tolklo kmetov trud. Toča je pobi-
la na tisoče hektarjev koruze,
krompirja, sadovnjakov in vino-
gradov; še sreča, da je bila pšeni-
ca že-varno spravljena v kaščah.
Ponovno so prihajali »visoki«
obiski: dr. Leo Šešerko, dr. Jože
Osterc in drugi. Obljubljena po-
moč je prišla.
Toča, ki je klestila na zahodnem območju ormoške občine, je prizadeja-
la ljudem veliko hudega. Streha gospodarskega poslopja pri Janžekovi-
čevih v Rucmancih je bila videti, kot da jo je zmitraljiralo letalo.
Med svetle točke v tem vsega hudega polnem letu je za Ormožane odpr-
tje Petrolovega bencinskega servisa, ki so ga občani posebej pogrešali v
vojnem času. Vrvico je prerezal predsednik ormoške občinskeS^lade Vili
Trofenik.
Kljub težavam, v katere sta ob-
čino pahnili kar dve ujmi, vojna
in neurje, se je življenje hitro po-
stavilo na prvi tir. V avgustu so
odprli obnovljen, samopostrežni
bencinski servis, konec meseca
pa so 30 let dela praznovali or-
moški rokometaši. V ormoško-
Ijutomerskih goricah so že posta-
vili klopotce, letine pa se vino-
gradniki niso veselili, saj sta jim
pridelek pobrala mraz in toča.
Jesen je ob prijetnostih prine-
sla tudi težave. Pričeli so prihaja-
ti begunci s kriznih območij so-
sednje Hrvaške in se v glavnem
nastanili pri sorodnikih, prijate-
ljih in znancih. V drugi tretjini
septembra so v tovarni sladkorja
pričeli najdaljšo sezono predela-
ve pese do sedaj — trajala bo vse
do konca januarja 1992. leta,
polnih 130 dni. Kaže, da bomo
imeli dovolj vsaj sladkorja.
Na skupščini so se občinski
poslanci odločili o šolskih okoli-
ših v občini: učenci višje stopnje
s Koga bodo še naprej obiskova-
li pouk pri Miklavžu.
Sanje postajajo resničnost: 8.
oktobra postane Slovenija samo-
stojna država, občina Ormož pa
postane obmejna, z dvema mej-
nima prehodoma — mednarod-
nim v Središču ob Dravi in med-
državnim v Ormožu. Meja in ca-
rina ljudi presenetita. Še posebej
hudo je bilo spočetka v Središču
ob Dravi, kjer imajo kmetje zem-
ljo tudi prek meje. Težko je bilo
prepričati ljudi, da morajo na
njivo vzeti tudi dokumente, saj
tega niso bili nikoli vajeni. Veli-
ko novega je na tem mejnem ob-
močju, o čemer prej prebivalci
ormoške občine niso niti sanjali,
kaj šele razmišljali. Lahko pa
ugotavljamo, da se težave v zvezi
z mejo, prehodi in carino umirja-
jo m normalizirajo.
Življenje gre ponovno v uhoje-
ne kolesnice, ljudje se veselijo
praznikov, vendar povsem sproš-
čeni le niso, saj vsak dan slišijo
zlovešča poročila s kriznim ob-
močij sosednje Hrvaške. Želijo si
miru, še posebej ko je leta 1991
vsak dan manj.
Tekst in posnetki:
Vida Topolovec
DR. JOŽE BEŠVIR, PREDSEDNIK SO ORMOŽ:
Nesreč in nadlog polno leto je za nami
»Bližamo se koncu leta 1991,
za Slovenijo pomembnega, kot je
bilo do sedaj le redko katero. V
njem smo Slovenci doživeli mno-
go svečanih, vendar na žalost tu-
di težkih trenutkov. Ob osamos-
vojitvi, ki je niti nismo uspeli
prav praznovati, nas je napadla
Jugoslovanska armada, ki smo jo
vse do 27. junija imeli za s\o}o
— ljudsko armado, saj so v njej
služili naši fantje in smo jo s svo-
jimi prispevki tudi sami vzdrže-
vali. Sožitje s pripadniki te arma-
de je bilo vse do agresije vzorno
in ie malokdo med nami je ver-
jel, da je možna tako dramatična
sprememba v obnašanju in delo-
vanju ljudi, s katerimi smo do te-
daj gojili povsem normalne med-
človeške odnose, skupaj z njimi
živeli, načrtovali in delali.
Na žalost pa se je posebej v
naši občini tudi tokrat izkazal za
resničnega naš stari slovenski
pregovor, da nesreča nikoli ne
pride sama. Naše kraje je zadela
nova katastrofa — silovito neur-
je, ki je marsikje povzročilo še
večjo škodo kot vojna. Skupna
škoda je bila v naši občini
ogromna. Sami je nikakor ne bi
mogli popraviti, če ne bi spet za-
živela naša pregovorna solidar-
nost. Tako smo iz raznih krajev
Slovenije dobili pomoč, ki je vsaj
nekoliko zacelila rane, povzroče-
ne z vojno in neurjem. Vsem, ki
so našim najbolj prizadetim ob-
čanom v stiski priskočili na po-
moč, se prav iz srca iskreno za-
hvaljujemo. Ponosni pa smo tudi
na vse pripadnike naše teritorial-
ne obrambe, ki so v dneh agresi-
je pogumno in požrtvovalno bra-
nili domovino. Kljub splošnemu
mnenju, da Slovenci nismo dobri
vojaki, so s syojo hrabrostjo in
prizadevnostjo preprečili sovraž-
nim tankom do naše severne me-
je in tako močno prispevali k
obrambi naše domovine. Ob njih
in z njimi so se na razne načine
izkazali vsi naši vaščani. Nudili
so jim pomoč, jih vzpodbujali in
obveščali o gibanju sovražnih
enot. Tako se je ponovno potrdi-
la stara resnica, da je močna le
tista vojska, ki ima podporo v
prebivalstvu in ki se bori za svo-
jo domovino. Vsem, ki so v bojih
sodelovali, posebej še vpoklica-
nim obveznikom TO izrekam v
imenu Skupščine občine Ormož
in vseh občanov tudi ob tej prili-
ki iskreno zahvalo in priznanje.
Na žalost pa vojni dogodki in
neurje niso povzročili samo di-
rektne škode. Vojska, ki je kmalu
po agresiji zapustila Slovenijo, je
napadla naše sosede 7- Hrvate.
S tem je popolnoma preprečila
normalne gospodarske tokove in
povzročila ogromno materialno
škodo, posebej še, ker je onemo-
gočila sodelovanje Slovenije z
evropskimi državami.
S svojo propagando, lažmi in
podtikanji sta armada, predvsem
pa Srbija uspeli vsaj za nekaj ča-
sa prepričati velik del svetovne
javnosti, da sta Slovenija in Hr-
vatska s svojo odcepitvijo pov-
zročili razpad Jugoslavije. S stra-
hotami, ki jih povzročajo arma-
da in četniki na bojiščih, pa v
Evropi vzbujajo strah pred sveto-
vno morijo. Tako uspevajo zavi-
rati tudi priznanje Slovenije in
Hrvatske, s čimer nas potiskajo v
čedalje težji ekonomski položaj.
Privedli so nas že tako daleč, da
je kljub politični osamosvojitvi
ogrožen gospodarski obstoj Slo-
venije kot države in obstoj Slo-
vencev kot naroda. Reši nas lah-
ko le, če bomo pri naši poti, za
katero smo se odločili, kot narod
sodelovali vsi Slovenci, ne glede
na politično prepričanje. Le z iz-
jemnimi napori bomo lahko obr-
nili tok gospodarskih gibanj v
pozitivno smer, mednarodno pri-
znanje Slovenije pa dosegli samo
s složnim delovanjem in izraža-
njem splošne narodne želje za
samostojnostjo, tako kot smo jo
izrazili na referendumu, lega ne
bomo dosegli z razprtijami in
medsebojnimi nagajanji, ampak
le s složnim delom za priznanje
naše narodne enotnosti. Ce ne
bomo delovali složno, bodo ime-
li naši sosedje predvsem pa veli-
ke sile kaj lahko delo z nami in
nas bodo še naprej uporabljali
kot drobiž v svetovnem politi-
čnem pokru.
Zato iz srca želim vsem nam,
da bi ob bližnjih praznikih in
prehodu starega v novo leto s
poglobljenim razmišljanjem in
analizo dosedanjih dogodkov,
predvsem pa jasnim pogledom
in hotenji za uspeh vseh Sloven-
cev v prizadevanju za lastno pre-
živetje in napredek zmogli toliko
mpdrosti in moči, da bi pozabili
na medsebojne razprtije in so-
vraštvo in pričeli v bratski slogi
delovati skupaj za dosego teh ci-
ljev. Prizadevati si moramo za
ohranitev Slovencev kot naroda
ter za resnično in popolno samo-
stojnost Slovenije. Ce hočemo
doseči ta citj, se ne smemo spoti-
kati ob vsak kamenček na naši
poti, predvsem pa ne metati po-
len pod noge drug drugemu.
V iskreni želji, da bi čimprej
dosegli skupni cilj — popolno su-
verenost Slovenije, želim vsem ob-
čanom občine Ormož in sosednjih
občin kot tudi vsem prebivalcem
Slovenije prijetno praznovanje in
uspešen prehod s starega, nesreč
in nadlog polnega, v srečno in
uspešno novo leto.«
10 - LENARŠKA STRAN
27. december 1991 - TEDNIK
LETO 1991 V LENARTU
Leto z velikimi težavami
Leto, ki se izteka, si bodo Lenarčanke in Lenarčani zapomnili po marsičem. Tudi oni se ga
bodo spominjali po cestnih zaporah ob slovenski vojni in neurjih, predvsem pa jim bo najbrž še ,
dolgo v spominu zaradi svojevrstne streznitve. Streznitve od iluzij, da so za razvoj ene najmanj ]
razvitih občin v Sloveniji dovolj lepe želje. j.
PRVI STEČAJ
V Lenartu stavijo na kme-
tijstvo, industrijo in turizem.
V industriji jim trda prede,
saj so njihova podjetja pove-
čini odvisna od dobre volje
njihovih velikih bratov iz ve-
likih mest, predvsem iz Mari-
bora. Tista, ki stojijo še za si-
lo, skoraj ne morejo zaposliti
novih delavcev, kar skupaj s
Voličina
prvim stečajem pomeni pove-
čanje števila nezaposlenih. K
temu so se pridružili tudi ne-
kateri, ki so službe izgubili v
bližnjih industrijskih centrih.
Centrovod je tik pred kon-
cem leta zajadral v stečaj, de-
lavci pa so dobili knjižice.
Kaj veliko bolje tudi ni v
drugih firmah; večina jih ima
blokirane žiro račune.
Obrt je edina panoga, ki je
letos pokazala nekaj vzpod-
budnih rezultatov. Veseli so
predvsem občani, saj so do-
bili kar nekaj novih trgovin
in storitvenih dejavnosti.
SAMOKRITIČNI
KMETIJCI
V kmetijstvu so pred krat-
kim izdelali zelo vestno pri-
pravljeno analizo. V njej so
samokritično ugotovili, da
vlaganja razvojnega denarja
v preteklosti niso povsem
obrodila sadov, vendar to še   IZavrh
vedno lahko popravijo. Naj-
večji problem — pomanjka-
nje predelave kmetijskih pro-
izvodov — še ostaja, čeprav
so se vladni možje veliko tru-
dili, da bi pridobili kak pro-
jekt, ki bi prinesel tudi nova
delovna mesta.
Kmetijska letina je bila
med   povprečnimi,   zaradi
neurij in zmrzali so trpeli
predvsem sadovnjaki.
30 kilometrov asfaltiranih .
in moderniziranih cest ni
mačji kašelj. S tem se zares
lahko v Lenartu pohvalijo.
Tudi zato, ker so jih uredili
predvsem na podeželju. Brez
solidnih cest pa tudi razvoja
ni. Mladi se tudi zaradi tega
odločajo, da bodo ostajali na
kmetijah.
TURIZEM V POVOJIH
Lenarčani si glede na svoje
naravne in kulturne spomeni-
ke upravičeno prizadevajo
tudi za razvoj turizma. Letos
je oživelo turistično društvo
Lenart. Nekaj urejenih cvetli-
čnih korit in urejena okolica
spomenika Agati — Črnega
križa pri Hrastovcu — so pr-
vi koraki, potrebni za razvoj.
Lenart nima težav s prenoči-
šči, v tem je pred marsikate-
rim krajem v prednosti. Ko-
njeniški klub bi se prav tako
lahko vključil v ponudbo, tu-
ristične kmetije pa se srame-
žljivo prebujajo.
Žalostna je podoba hotela
Agata v Črnem Lesu. Zgradi-
li so ga, sedaj pa čaka na
kupca. V dveh poskusih SGP
Grosuplju prodaja še ni
uspela.
KULTURNO Z
ODPADKI
V nečem pa so Lenarčani j
zares lahko vzor celotni Slo-
veniji. Lične posode in ureje-1
no ravnanje z odpadki jim:
marsikdo zavida. Zasebna j
firma Letnik je sortiran od-i
voz razširila tudi na podežel-
ske kraje, krajani pa so hitro
sprejeli tak način ravnanja z
odpadki. Vse leto so si v ob-
čini prizadevali dobiti tudi
prostor za kompostirnico,
kar bi količino odpadkov, ki
gredo na komunalno odlaga-
lišče v Hrastovec, precej
zmanjšalo. Lenarčani so lah-
ko upravičeno ponosni, da
imajo vzoren odnos do od-
padkov, to pa se pozna tudi
na celotni podobi kraia.
NOVA TELOVADNICA
Letos so bili prav gotovo
najbolj zadovoljni v Gradiš-
ču in Benediktu. V Gradišču
so položili temeljni kamen za
telovadnico, ki jo bodo gra-
dili s sredstvi občinskega sa-
moprispevka. V Benediktu
pa so dočakali rekonstrukci-
jo magistralne ceste Maribor
v Črnem lesu
— Murska Sobota. Skoraj j
vsaka krajevna skupnost je
dobila kak odsek asfaltirane
ceste, mnoge pa tudi nove te-
lefonske priključke. To mor-
da ni veliko, je pa vseeno po-
membno in marsikomu olaj-
ša vsakdanje težave.
POLITIČNE IGRE
Tudi v političnem življenju
se je v Lenartu marsikaj spre-
Lenart
menilo. Na nek način se je
oblikovala opozicija in tudi
prek lenarškega glasila dobi-
la nekaj več prostora za svoja
prizadevanja. Težko je v ob-
čini, ki ima toliko problemov
v industriji in kmetijstvu, na
hitro kaj spremeniti. Toda
Lenarčanom vse bolj postaja
jasno, da jih politične zdrahe
ne vodijo nikamor, še združe-
ni velikokrat doživijo poraz.
Iz sredstev za razvoj demo-
grafsko ogroženih delov Slo-
venije so tako dobili manj
kot 10% pričakovanih sred-
stev, občinski proračun je že
novembra porabil skoraj vsa
Grajsko dvorišče v Hrastovcu
sredstva, svežega zasebnega
in tujega kapitala pa kljub
bližini meje zaradi številnih
neurejenih zadev pač še ni.
Lenarški parlament je le-
tos na nek način dozorel. Po-
slanci ene in druge strani so
si velikokrat povedali kaj pi-
krega, spoprijeli pa so se tudi
z urejanjem razmer v šolstvu.
V nekaterih šolah so dobili
nove ravnatelje, v Zgornji
Ščavnici pa se še vedno za-
pleta.
Kakorkoli že, Lenarčani so
imeli v tem letu veliko manj-
ših in večjih skrbi. Za prihod-
nje leto jim ostaja še veliko
nalog. Če se bodo razmere v
Sloveniji uredile, bodo morda
le lahko pritegnili v občino
več denarja, zadržali strokov-
njake pred begom v večje cen-
tre ... Kmetje si veliko obeta-
jo od uresničitve zakona o de-
nacionalizaciji. Čeprav vedo,
da bodo postopki dolgi in za-
motani, se vendarle približuje-
jo svojemu cilju. Vrnili jim bo-
do, kar so jim neupravičeno in
nasilno odvzeli. Njihove kme-
tije bodo morda le postale več-
je, mogočnejše in predvsem
uspešnejše. Podeželje pa s tem
bogatejše in privlačnejše za
mlade. Morda po podeželju ne
bo več opaziti propadajočih
kmečkih hiš, ki se jim kljub
zobu časa še pozna, da so bile
nekoč trdne in močne, in mor-
da se bo marsikateremu mla-
demu človeku zazdelo, da tudi
na vasi lahko živi uspešno in
moderno In da tistih nekaj de-
set kilometrov do večjih cen-
trov zaradi boljših cestnih po-
vezav ni več noben križ.
D. Lukman
Fotografije: B. Štumberger
JOŽE ŠKRLEC, PREDSEDNIK SO LENART:
Mineva leto, ko je odpovedal razum
»Ker se izteka leto, čutim
dolžnost, da Vam ob tej prili-
ki voščim srečno, zdravo,
predvsem pa mirno novo leto
1992.
Leto, polno pretresov, pol-
no sprememb, pričakovanj,
doživetij in razburljivih do-
gajanj, je za nami. Drobne
iskre sovraštva in nesporazu-
mevanja so zanetile straho-
ten požar, morijo in razdeja-
nje. Z grozo se ob izteku leta
oziramo na številne vojne žr-
tve, porušene domove, opu-
stošena polja in uničevanje
človeških in družinskih do-
brin, ki so jih ljudje dolga le-
ta varovali, negovali in
ustvarjali, danes pa so ob ži-
vljenje družinskih članov —
družine se krhajo obup je
nepopisen.
Odpovedala sta ljubezen
in razum, odpovedala sta
strpnost in mir, razplamtela
se je vojna, ki vznemirja ves
svet.
Slovenci smo v zadnji voj-
ni pokazali enotnost. V zgo-
dovini slovenskega naroda
bo leto 1991 označeno kot
pomembna prelomnica, saj
smo dobili svojo državo. Po-
stali smo samostojni kreatorji
svoje usode na vseh področ-
jih, do svoje države imamo
državljani pravico in dolž-°
nost. Mislim, da smo delaven
narod, in prepričan sem, da
nas delo in pamet lahko reši-
ta iz tega zelo nejasnega ob-
jema. Svetu zagotavljamo, da
smo miren in strpen narod,
zato želimo, da nas takšne
sprejmeta Evropa in svet, v
katerem se bomo morali sami
dokazovati, potrjevati in tako
dosegati priznanje na osnovi
gospodarskih in ekonomskih
rezultatov. Naloga vsakega
posameznega Slovenca pa je,
da se za to zavzema v mislih
in dejanjih. Naj bo leto, ki ga
pričakujemo, res leto uresni-
čevanja vseh skupnih načrtov
in želja posameznikov. Naj
bo leto 1992 leto strpnega,
poštenega, mirnega, srečne-
ga, zadovoljnega in zdravega
življenja.
Letos smo božič obhajali v
pravem pomenu družinskega
praznika. Upam, da je to
praznovanje prineslo v vaše
družine mir, ljubezen, topli-
no. Mnoge slovenske družine
so ob tem družinskem in no-
voletnem prazniku imele tudi
hrvaške begunce. Tem druži-
nam gre še posebna zahvala
za dobrosrčnost, za humano
pomoč, hkrati pa hvala vsem
drugim, ki pomagajo skrbeti
za njihovo dobro počutje
med nami.
Še enkrat v imenu vseh po-
slancev skupščine, predsed-
stva skupščine in v svojem
imenu želim vsem občanom
občine Lenart srečno in uspe-
šno leto 1992.«
?5Il^??SK - 27. december 1991
NAŠI KRAJI IN UUDJE — 11
Priljubljene Žigrove
slaščičarne ni več
ORMOŽ
tedanjem generalštabu cesar-
ske vojske. Z vsemi izkušnja-
mi je po končani prvi vojni
odprl slaščičarno v Ormožu s
prodajalnama v Ptuju in
Gornji Radgoni. Stric je imel
dva otroka, sina Pranja, ki so
ga ustaši ubili 1945. leta, že
čisto proti koncu vojne, in
hčerko Jelko, poročeno z me-
sarjem Čučkom, kj je prav ta-
ko umrla. Julij Žiger se je
drugič poročil z Jakčevo teto
Otilijo Velnar, po kateri je
Jakec Vaupotič podedoval
slaščičarno in hišo.
Jakec še vedno hrani staro
stričevo dokumentacijo o za-
poslitvah, strokovnih prizna-
njih, razne dovolilnice in po-
dobno, napisano celo v goti-
ci.
Slaščičarske obrti se je izu-
čil pri stricu Juliju Zigru;
polnih šest let je delal kot po-
močnik, in ko je 1954. z odo-
britvijo tedanje občine dobil
dovoljenje za opravljanje
svojega poklica, je moral
opraviti še mojstrski izpit.
V povojnih letih, ko je pri-
manjkovalo surovin za slašči-
čarsko obrt, se je zaposlil za
eno leto na tedanji občini v
Ormožu, kakšno leto je pou-
čeval na ormoški osemletki
telesno vzgojo, kasneje pa je
bil kar 12 let vaditelj treh te-
lovadnih vrst pri tedanjem
TVD Partizan v Ormožu. Ja-
kec se rad spominja tistih ča-
sov, ko je bil med prvimi obr-
tniki v občini. Pove, da so bi-
li to železni časi, ko je veliko
obrtnikov, ki so začeli, obrt
odpovedalo, slaščičar Jakec
Vaupotič pa je ostal. Svojo
obrt, ki jo je opravljal tudi
slaščic. Bilo je še polno met-
lic za stepanje, tortnih mode-
lov, moka in sladkor sta bila
pripravljena .. . Trije veliki
prostori so samevali, veliki
hladilniki so bili odprti. Jak-
cu omenim, da lahko prične
z delom pa je smeje odgovo-
ril, da nikoli več. Ce bi bil
zdrav, potem mogoče še, se-
daj pa nič več.
Jakec pove, da mu je osta-
lo v spominu veliko posebnih
naročil, ko je denimo torto za
posebno priložnost delal tudi
vso noč. Se posebej je pono-
sen na to, da je delal vse na-
ravno, brez kemikalij, vse
prekuhano,   tudi   sladoled.
Del uspeha pripisuje doma-
čemu mleku, ki ga je jemal
vedno od istega kmeta, vse
pa je bilo obvezno higiensko
in veterinarsko pregledano.
Njegove kremne rezine so
bile dobre že zaradi maslene-
ga testa, ki so ga delali sami,
maslo pa je bilo pomešano v
zelo malih količinah z marga-
rino. Tudi njegovi sladoledi
so bili nekaj posebnega; ke-
pica je bila vedno cenejša od
tiste, ki si jo dobil bodisi v
Mariboru ali Ptuju, pa še či-
sto pravi je bil, ne pa vodena
sladka brozga, ki so ti jo tu in
tam ponudili.
V mladih letih, ko slaščic
še ni bilo toliko, je prodajal
poleti ob nedeljah sladoled
ob cerkvi, na raznih prošče-
njih in veselicah. »Sprva sem
vozil sladoled v gorah v vse
kraje, kjer so bile veselice.
Najlepše je bilo na Humu na
Ivanjsko nedeljo, pa na Har-
deku na veselici. Tam sem
zaslužil en popoldan s slado-
ledom toliko, kot denimo ves
teden v slaščičarni. Ko sem
dobil tricikel, sem bil presre-
čen in sem to delo potem
opravljal še z večjim vese-
ljem,« je povedal Jakec.
Po 43 letih dela v slaščičar-
stvu se je z 61 leti upokojil.
Naslednika nima. Bilo je si-
cer veliko zanimanja za na-
jem lokala, vendar bi bilo po-
trebno notranjost 250 let sta-
re hiše skoraj v celoti obnovi-
ti, to pa se ne izplača, saj je
skupaj s še dvema predvide-
na za rušitev. »Že pred 35 le-
ti sem prvič prosil za dovolje-
nje, da bi v celoti obnovil hi-
šo, jo odmaknil od roba ce-
ste, vendar mi tega na tej lo-
kaciji niso dovolili,« se z ža-
lostjo spominja tistih časov,
ki so bili vse prej kot naklo-
njeni obrtnikom.
Ker je Ormož majhno me-
sto, so ljudje mislili, da pač
vedo o vsakomur vse. Tako
se je spletalo tudi nekaj
zgodb okoli Žigrove slašči-
čarne, predvsem glede denar-
ja. Razumljivo, da ga je imel,
vendar ga je potreboval za
ljudi, blago .. . Prihranke je
podobno kot vsi, ki so kaj
imeli, pretapljal v devize, pa
so mu jih med drugim zaple-
nili zaradi navadne človeške
hudobije ali nevoščljivosti.
Da bi ga odvrnila od ne
preveč prijetnih spominov,
ga povprašam po zadnjem
dnevu, ko je v Žigrovi slašči-
čarni še dišalo po sladkih do-
brotah. »Zadnje slaščice sem
pekel v nedeljo, 1. decembra,
za otroški vrtec. Otrokom
sem se na takšen način od-
dolžil za zvestobo, ko so pri-
hajali k meni. Nekaj še na-
meravam speči za prijatelje
ter zveste in dobre stranke,«
dodaja in ob tem ponovno
postane žalosten.
Delo, ki ga je imel nadvse
rad, je sklenil, spominja pa
se vseh, ki so radi prihajali k
njemu, še posebej ormoških
šolarjev, ko so bili njegovi
neposredni sosedje.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
Ormož je v dreh letih izgubil dve svoji posebnosti: najprej
znano Havlasovo gostilno z odličnimi domačimi jedmi, v začet-
ku tega meseca pa še Žigrovo slaščičarno, ki je bila tu že od
1924. leta. Bila je nekaj posebnega, mestu je dajala svojevrsten
pečat. Predvsem ob nedeljah so se ob njej ustavljali številni av-
tomobili, da so potniki spotoma vzeli pecivo in si predvsem pole-
ti privoščili odličen sladoled. Vse je bilo cenejše, imelo pa je svo-
je korenine.
Slaščičar Jakec Vaupotič nam je zaupal recept za čoko-
ladne venčke, da jih poskušajo narediti tudi bralci Tednika.
Jakec Vaupotič: »Recept bom povedal za veliko maso,
ki jo delam sam, potem pa naj si vsak razdeli na del, ki ga
namerava narediti. Recept za mojo maso je: 2,25 kg ma-
sla, 1,60 kg sladkorja v prahu, 3 kg moke, vanilij in še
10 dkg kakava ali čokolade v prahu. K temu lahko še do-
date smetano ali 1 del mleka. Maslo, sladkor, vanilij, ka-
kav in smetano morate temeljito obdelati z roko, drugače to
ne gre, in počasi dodajati moko. Ko je vse dobro pregneteno
in obdelano, naredimo venčke. Včasih sem jih delal z vreč-
ko, sedaj pa s strojem.«
Poskusite, dragi bralci, mogoče se vam bo posrečilo na-
rediti iako dobre čokoladne venčke, kot ste jih lahko kupili
pri Žigru oziroma pri Jakcu Vaupotiču.
Zaupal nam je tudi, kako se delajo »šaum« in nadvse
dobri (in zadnje čase pregrešno dragi) orehovi rdgljički, ki bi
sijih v manjši količini lahko privoščili za novo leto: zmešaj-
te 2 kg nasekljanih (ne mletih) orehov, 12,20 kg sladkorja
v prahu in sneg 24 beljakov, ki mu morate dodati še kuhani
»šaum«. Tega dobite, če sladkor vre do te stopinje, ko se iz
njega potegnejo nitke. Vse to pa potem vlijete med stolčene
beljake (sneg), dodate masi in na koncu še 12 do 15 dkg
moke, da se zgosti. Vsak rogljiček oblikujete posebej; po
pravilih bi jih morali povaljati v orehih, ker pa je to predra-
go, jih povaljate v moki in seveda spečete.
SREDIŠČE OB DRAVI
»Sokolana« pod streho
Središčani so nadvse ponosni na stari sokolski dom, ki stoji ob
glavni cesti že skoraj 70 let. Pred drugo vojno in dolga leta po njej je
bil središče trškega družabnega življenja, dokler ga ni resneje načel
zob časa in je postalo zadrževanje v njegovi notranjosti nevarno.
Pri središki krajevni skupnosti so ob samoprispevku za njegovo
obnovo zbirali del sredstev tudi po pogodbah. Do letošnje zime so
pokrili streho, dozidali tretjino stavbe, obnovili 80 odstotkov ostrešja,
naredili notranje vmesne stene in zabetonirali tla. Tako bo ostalo do
pomladi, ko se bo ponovno nabralo nekaj več denarja, da bodo lahko
delo, ki ga je še veliko, lahko nadaljevali. »Sokolana« bo tudi v pri-
hodnje služila Središčanom kot večnamenska dvorana za razna sreča-
nja, proslave in veselice. Kraj zadnje čase nima primernega prostora,
razen nove šolske telovadnice, kjer bi se lahko krajani zbirali v več-
jem številu.
V obnovljenem sokolskem domu bodo našli svoj prostor tudi
upokojenci, ki veliko prispevajo k njegovi obnovi bodisi z denarjem
ali pa z delom. Besedilo in posnetek:
Vida ToDolovp^
Delovni prostor za društvo
mobiliziranih Slovencev
Skupščina občine Ptuj s svojim izvršnim svetom je pokazala polno
razumevanje za potrebe Društva mobiliziranih Slovencev v nemško voj-
sko 1941—45 — območni odbor Ptuj—Ormož. Doslej je društvo gosto-
valo enkrat tedensko v klubski sobi ptujskega Društva upokojencev,
Aškerčeva 9, vendar je bil to le izhod v sili. Sedaj je bil društvu oziroma
njegovemu območnemu odboru dodeljen pisarniški prostor v občinski
zgradbi sedanjega Srbskega trga 1. Pri tem je bilo upoštevano, da je
povprečna starost članov društva že okoli 70 let, zato so dobili delovni
prostor v pritličju zgradbe, prva vrata desno (ob telefonski centrali).
V tem prostoru so člani obmo-
čnega odbora že vpisovali v član-
stvo 18. decembra. Vpisovali pa
so zaradi božičnih in novoletnih
praznikov še v torek, 24. in bodo
v torek, 31. decembra, vsakič od
8. do 10. ure. To je potrebno za-
radi tega, ker bomo z letošnjim
letom glavni vpis v članstvo kon-
čali. V pogajanjih s pristojnimi
oblastmi Nemčije je treba nasto-
pati s konkretnimi številkami.
Na celotnem območju, ki ga po-
kriva glavni odbor društva s se-
dežem v Celju, se je doslej včla-
nilo že okoli 8 tisoč nekdanjih
mobilizirancev. Naš območni
odbor ima iz ptujske in ormoške
občine že vpisanih čez 1400 čla-
nov, ki so tudi plačali članarino.
Ocenjujemo, da je na tem ob-
močju še nekaj sto živečih ne-
kdanjih mobilizirancev, ki se še
niso včlanili. Ti imajo možnost
vpisa še do konca leta, če želijo,
da pridejo v evidenco za pogaja-
nja.
Strokovna služba pri glavnem
odboru društva 'e od oktobra
dalje vn^ša podatke o vseh do-
slej včlanjenih mobilizirancih v
računalnik. Delo bo končano do
februarja prihodnjega leta, s tem
da bodo vstavljeni podatki tudi
za tiste, ki se bodo včlanili do
konca leta. Po tem bodo pred-
stavniki društva usklajevali po-
datke z ustrezno nemško eviden-
co. Šele tako usklajeni podatki
bodo podlaga za uradni zahte-
vek odškodnine v skladu z obsto-
ječimi predpisi in napotilom hel-
sinške listine.
Društvo se zavzema za dosego
pravic vseh še živečih mobilizi-
rancev ter vdov po padlih in
umrlih, ne le svojih članov, ven-
dar bo v svojih prizadevanjih to-
liko uspešnejše, kolikor več bo
povezovalo članov, saj še vedno
velja staro pravilo — v skupnosti
je moč!
Glavni odbor društva je prek
območnih odborov letošnjo je-
sen zbral podatke in podpise
vseh, ki so prejemali rento iz
Nemčije in jim je bilo izplačeva-
nje začasno ustavljeno. Dosežen
je bil sporazum z Ljubljansko
banko in Preskrbovalnim ura-
dom v Fuldi, da so v tem mesecu
izplačali zadržano in bodo odslej
nakazila prihajala redno mese-
čno. Po posameznih svojih čla-
nih glavni odbor navezuje tudi
stike z vodstvi nemških parla-
mentarnih strank in jih seznanja
z našimi problemi. To je potreb-
no in nujno, saj morebitni dose-
žen sporazum z nemško vlado ne
bo veljal, če ga ne bo potrdil
nemški parlament; taka so pač
pravila v vsaki demokratični par-
lamentarni državi, to pa danes
Nemčija prav gotovo je. Na seji
upravnega odbora v prejšnjem
mesecu je bilo tudi sklenjeno, da
društvo najame v Nemčiji ugled-
nega odvetnika, ki bo pravno
urejal in zastopal interese dru-
štva.
Ob tem velja ponovno pouda-
riti, da čas ne dela za osivele in
napol onemogle starčke, treba je
hiteti, da bomo dosegli odškod-
nino še za časa življenja. K temu
bodo delno pomagali tudi pogoji
dela, ki nam jih omogoča občin-
ska skupščina z dodelitvijo
opremljenega delovnega prosto-
F. Fideršek
Zadovoljni z obveščanjem,
nezadovoljni s KTV
Obveščanje je bila tema, ki so jo v poslanske klopi v bistriški občini poslali zgolj
zaradi zapletov z bistriško KTV. Zaradi te pa je hotel zapustiti skupščinske klopi
Franc Mali, poslanec SDP iz Poljčan, ker je menil, da je to izrazito bistriška zadeva.
Z jezo se je sistema KTV, ki je kot v
vsej Sloveniji zunaj zakona, lotil posla-
nec LDS Božo Zorko in poudaril, da se
sicer občinska skupščina nima pravice
vtikavati v kabelsko televizijo, vendar
poslanci in tudi on sam delajo to zato,
ker so pošteno jezni na sam sistem, saj
ne deluje, kot bi moral. »Sem za to, da
delo pri KTV opravljajo mladi, stroko-
ino usposobljeni ljudje, ki jih v občini
imamo in nimajo službe, ne pa da to
opravljata honorarno upokojenca, kljub '
temu, da osebno nimam nič proti nji-
ma,« je poudaril.
Franca Malija je motilo to, da se v
skupščinskih klopeh vse preveč ukvarja-
jo in zadržujejo pri problemih bistriških
krajevnih skupnosti, Boža Zorka pa naj-
bolj boli, ker bistriške krajevne skupno-
sti od takrat, ko nimajo več samopri-
spevka, ne funkcionirajo.
Adolf Klokočovnik, član sveta bistri-
ških KS, je povedal, da so se na svetu
dogovorili, da bodo pri vzdrževanju si-
stema KTV zaposlili mladega človeka,'
ker tudi v svetu, kljub temu da sistemi
KTV deluje kot enota pri Skupnosti:
mestnih krajevnih skupnosti, tudi oni i
niso zadovoljni s . sedanjim načinom!
upravljanja. Ce krajevne skupnosti vj
SLOVENSKA BISTRICA
mestu ne delujejo, nosi del krivde tudi
sedanja oblast, ki je zatrjevala, da kraje-
vne skupnosti v sedanjem sistemu nima-
jo kaj iskati.
Ivan Pučnik, slovenjebistriški župan,
je dejal, da se ob vsakem problemu, ki
se ga lotevajo v skupščinskih klopeh, za-
devajo v krajevne skupnosti. »Kdorkoli
je posegal v sistem krajevnih skupnosti
in jim odrekal njihovo vlogo, je bila to
njegova osebna zabloda. Krajevne skup-
nosti potrebujemo, veliko jih je sprejelo
krajevne samoprispevke in živijo dalje.
Zadnje dni je na vratih na-
lepljen listek, kjer piše, da je
zaradi upokojitve lokal zaprt.
Pa vendar opaziš številne
obiskovalce, ki še vedno pri-
mejo za kljuko vrat in posku-
šajo vstopiti.
Žiger je bil za ormoške
otroke pojem slaščičarne. Ko
so odhajali šolarji na izlete,
so velikokrat vprašali svoje
učitelje: Ali k Žigru ne bomo
šli? Žigra so dobro poznali
tudi malčki, ki so dan za
dnem odhajali v bližnji vrtec.
Predvsem na poti domov so
morali starši zaviti še v slašči-
čarno in jim kupiti kakšno
sladko dobroto.
Slaščičarno je 1924. leta
odprl stric sedanjega lastnika
Jakca Vaupotiča Julij Žiger,
ki se je obrti učil še v času
Avstro-Ogrske v Celju, v zna-
ni slaščičarni pri Mertlu. Po-
tem je delal na Bledu, kar
precej časa pa na Dunaju v
kot hobi, je imel zelo rad, za-
to je kljub številnim težavam
vztrajal. Vedno je imel po
šest zaposlenih, kar je bilo za
majhen Ormož veliko.
Ob najinem pogovoru ne-
kaj dni po uradnem zaprtju
slaščičarne je bil v prostorih
še vedno značilni vonj po va-
niliju, maslu in drugih do-
brotah, ki so značilne za do-
bre slaščičarne. Vse je bilo še,
kot da bo vsak trenutek zaku-
ril velik štedilnik in začel pe-
či katero svojih priljubljenih
Male občine v nadaljnjem preoblikova-
nju lokalne samouprave ne bodo takoj
zaživele in bo vloga krajevnih skupnosti
še naprej velika,« je dodal.
Poslanci so od desetih predlogov v
zvezi z organizacijo internega programa
kabelske televizije, kljub temu da se po-
novno zapleta po končanih delih na pri-
marnem vodu v Visolah, sprejeli sedem.
Ugodno so ocenili obveščanje po ra-
diu, dnevnem ter tedenskem tisku in po-
hvalili kakovostne komentarje, ki
spremljajo dogajanje v Slovenski Bistri-
ci.
Posebna tema je bil občinski časopis
Panorama, ki je prebrodil porodne krče
in postal nadstrankarski časopis ter si
čedalje bolj z vsebino, ker zna pohvaliti
in kritično povedati, kaj ni prav, nabira
pozitivne točke pri občanih. Da bi še
bolj spoznali, kje občane žuli čevelj, so
organizirali leteča uredništva in v letu
dni, kolikor je Panorama stara, obiskali
že skoraj vse večje kraje občine.
Vida Topolovec
12— NAŠI KRAJI IN LJUDJE
27. december 1991 - TEDNIK
Obrtniki predlagajo
zamrznitev
odloka o obrestih
Na regijskem posveetu predsednikov in sekretarjev
obrtnih zbornic Podravja in Pomurja, ki je bil v prejšnjem
tednu v Lendavi, so obrtniki predlagali, da se odlok o obre-
stni meri zamudnih obresti za davke, prispevke, carine in
druge uvozne davščine zamrzne tako dolgo, dokler se ne
uredi zavarovanje plačil obrtnikom.
Slovenski obrtniki že nekaj časa opozarjajo na nuj-
nost vzpostavljanja plačilnega reda. Obrtniki se lahko še
tako trudijo in delajo, a jim v roku nihče ne plačuje.
Dolžnik za svoje neredno plačevanje obrtniku ne plača
nobene kazni, medtem pa ta ne more kupovati materiala,
kar povzroča zastoje v proizvodnji, ne more plačevati de-
lavcev, družbenih obveznosti in drugega, povrhu pa ga
država »nagradi« z 2,2-odstotnimi zamudnimi obrestmi
na dan, če v roku ne poravna svojih obveznosti. Ce bo šlo
tako naprej, je vprašljiv tudi projekt slovenske obrti gle-
de 60 tisoč novih delovnih mest v Sloveniji do leta 1995,
opozarjajo obrtniki.
Odlok o obrestni meri zamudnih obresti za davke, pri-
spevke, carine in druge uvozne davščine je pričel veljati
7. decembra. O njem je direktor ptujske Uprave za druž-
bene prihodke Stanislav Zavec povedal: »V Uradnem li-
stu Republike Slovenije številka 28/91, ki je izšel 6. de-
cembra, je objavljen odlok o novih obrestnih merah in
zamudnih obrestih za davke, prispevke, carine in druge
obvezne davščine. Od sedmega decembra letos znašajo
vse zamudne obresti za vse prispevke in davke 2,2 odstot-
ka na dan. Zato-priporočamo, da se zavezanci oglasijo v
upravi za družbene prihodke in poravnajo svoje obvez-
nosti, ter se izognejo plačilu prevelikih obresti.
Ce na primer obrtnik dolguje za december 100 tisoč to-
larjev plačila, bodo ob 2,2-odstotni stopnji na dan za-
mudne obresti za 24 dni decembra znašale 52.800 tolar-
jev. Ob upoštevnaju zakona o obligacijah mora obrtnik
najprej plačati obresti, v tem primeru 52.800 tolarjev,
glavnica pa ostane nespremenjena.«
MG
OB 30 LETNICI DELA OSNOVNE ORGANIZACIJE
SINDIKATA DELAVCEV V OBRTI OBČINE PTUJ
»V sindikatih smo za tržno gospo-
darstvo s socialnim obrazom.. .<(
v hotelu Mitra je bila 13. decembra jubilejna slovesnost ob 30-letnici uspešnega dela ptujske
obrtne sindikalne organizacije. Udeležilo se je je okrog sto od tristo članov osnovne organizacije in
gostje: Dušan Semolič, predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije, Jože Kocman, predsednik Re-
publiškega odbora Sindikata delavcev v obrti. Vlado Belšak, sekretar Sklada za izobraževanje de-
lavcev v obrti Maribor, Viktor Markovič, predsednik Območnega sveta Zveze svobodnih sindika-
tov Slovenije Ptuj, Janez Rižnar, sekretar Obrtne zbornice Ptuj, Viktor Cvetko, član Izvršnega
sveta SO Ptuj za obrt, in Franc Korunič, inšpektor dela občine Ptuj.
O tridesetletnem delu os-
novne organizacije je govori-
la predsednica Mirka Mura-
ta. Med drugim je povedala:
»Ko ob jubileju razmišljamo
o prehojeni poti, o uspehih
in težavah, ne moremo mimo
dejstva, da je naša organizi-
ranost v primerjavi s sindi-
kalnimi    organizacijami    v
Mirka Murata
podjetjih posebnost, saj smo
različnih strok in raztepeni
po vsej občini, zato je pove-
zava med nami toliko težja.
Da smo pri svojem delu
uspeli, je bilo potrebno v pre-
teklih letih vložiti mnogo tru-
da, dela, znanja in prostega
časa. Posebej so ?e trudili
člani izvršnega odbora ter
dosedanji predsedniki: Stan-
ko Kosi, Dušan Gabrovec,
Josip Golub. Vsem se ob ju-
bileju javno zahvaljujemo.
V tridesetih letih se je mar-
sikaj spremenilo. Z veseljem
ugotavljam, da delavci vse
pogosteje iščejo sindikat, po-
sebno ko potrebujejo pomoč,
zlasti še pravno. Želijo infor-
macije, svojih pravic pa več-
krat ne upajo uveljaviti. So
stvari, ki si jih delavci ne bi
smeli pustiti vzeti. Čeprav so
vse pravice in dolžnosti iz de-
la in v zvezi z delom zaščite-
ne s kolektivno pogodbo in
drugimi družbenimi norma-
mi, so v praksi še vedno pri-
meri, ko jih nekateri skušajo
omejevati in ukinjati, kar se
še posebej stopnjuje ob da-
našnjih ekonomskih in si-
ceršnjih težavah.
Glavna naloga sindikata je
pridobivanje novih članov,
skrb za dosledno izvajanje
kolektivne pogodbe, dodelje-
vanje stanovanjskih kreditov
in solidarnostne pomoči ter
zagotavljanje brezplačne pra-
vne pomoči.
Sindikat uspešno rešuje
stanovanjska vprašanja de-
lavcev, zaposlenih pri obrtni-
kih. Doslej smo pomagali
delno ali v celoti rešiti stano-
vanjski problem 160 delav-
cem. V sodelovanju s skla-
dom za izobraževanjem de-
lavcev v obrti smo dosegli le-
Dobitniki priznanj in zahval. (Posnetki: KOSI)
pe uspehe. Samo v zadnjih
petih letih se je izobraževalo
in usposabljalo več kot 1200
delavcev. Tu niso zajeta pre-
davanja in strokovne ekskur-
zije.«
Slavnostni govornik Dušan
Semolič, predsednik Svobod-
nih sindikatov Slovenije, je v
začetku poudaril, da je zelo
vesel, ker imajo člani spošt-
ljiv odnos do preteklosti, saj
bi sicer delali krivico vsem,
ki so delali pred njimi. V sin-
dikatih, je povedal Dušan Se-
molič, še posebej želijo opo-
zoriti vse, ki imajo v rokah
škarje in platno, da je demo-
kracija tudi spoštljiv odnos
do človekovega dostojanstva.
Tega pa je ob današnjih pre-
Dušan Semolič
jemkih, ki več ne zadostujejo
niti za preživetje, vse manj.
Ni bolj nevarne ideje demo-
kraciji, kot je revščina. Slove-
nija ne sme iti po poti social-
nih stisk. V sindikatih si pri-
zadevajo, da bi oblast neka-
tere stvari drugače reševala.
Ob hudih gospodarskih pro-
blemih bi morala upoštevati
tudi socialne. Pogoj za to pa
je, da sprejema tudi sindika-
te, ki najbolj poznajo težave
delavcev.
Dušan Semolič je še pose-
bej poudaril, da so sindikati
za tržno gospodarstvo, ven-
dar s socialnim obrazom. V
tujini nas nekateri že opozar-
jajo, da ne smemo iti po isti
poti, kot so šli oni, če se želi-
mo ogniti socialni eksploziji.
Vlada mora omogočiti raz-
voj, da se bodo lahko zapo-
slovali mladi. 82 tisoč brez-
poselnih opozarja in zahteva,
da se gospodarska vprašanja
začnejo odločneje reševati.
V sindikatih s :i temu,
da bi bilo delavčevv, zdravje
odvisno od njegovega pre-
moženja. Model prostovolj-
nega zavarovanja, ki ga vlada
želi sedaj uveljaviti, ni dober,
pa ne zato, da se delavci ne
bi želeli dodatno zavarovati.
Gre preprosto za to, da se ra-
čun ne izide. Osebni dohodki
so tako nizki, da za te name-
ne nič ne ostane. Prav tako ni
dobro podaljševati starostne
pokojninske dobe za ženske.
Naši delavci so /.t po dvajse-
tih letih dela iztrošeni. Na
delo čaka cela armada mla-
dih, zlasti še, tistih do 26 let.
Sindikati se upravičeno
bojijo, da bo po sprejemu no-
ve ustave za oblastnike večji
izziv priprava volitev kot pa
ukvarjanje z gospodarskimi
problemi, je še povedal Du-
šan Semolič.
Slovesne trenutke so obo-
gatili najmlajši plesalci ple-
sne šole Fredi DPD Svoboda
Ptuj. S svojim nastopom so
navdušili. Ob 30-letnici se je
osnovna organizacija sindi-
kata delavcev v obrti s pri-
znanji zahvalila tistim, ki so
se pri delu še posebej izkaza-
li. Izročili so jih: Dragici Po-
lajžer, Stanku Korenu, Kristi-
ni Polajžer, Janku Kovačiču,
Stanku Kosiju, Obrtni zborni-
ci Ptuj, Vladu Belšaku In Ob-
močnemu sindikalnemu svetu
Ptuj. Mirka Murata se je v
imenu osnovne organizacije
zahvalila tudi Vojki Kovačič,
Kristini Polajžer in Danici
Čurin.
Ptujski osnovni organizaci-
ji delavcev v obrti so čestitali
še: Viktor Markovič v imenu
območnega sindikalnega sve-
ta v Ptuju, Jože Kocman v
imenu Republiškega odbora
Sindikata delavcev v obrti,
Stanka Kosi (prvi predsednik
osnovne organizacije Sindi-
kata delavcev v obrti občine
Ptuj) in Viktor Cvetko v ime-
nu ptujske obrtne zbornice in
Izvršnega sveta.
Jubilej ob 30-letnici orga-
nizacije sindikata delavcev v
obrti občine Ptuj so končali z
družabnim srečanjem, mnogi
pa so se dodatno zaposlili z
listanjem po starih albumih.
Po zaslugi Mirke Murate so.
številni dogodki trajno zapi-
sani v slikah.
MG
Spomini zlatoporočencev
V poročni dvorani na magistratu v Ptuju sta v soboto, 14. decembra, nadvse slovesno potrdila
petdesetletnico skupnega življenja v trdni zakonski zvezi LIPE in MARTA IZLAKAR iz Kajuho-
ve 5 v Ptuju. Lipe je bil rojen 16. 7. 1914 v Šentilju pod Turjakom pri Mislinju, Marta, roj. Hor-
vat, pa 7. 7. 1915 v Ormožu. Poročila sta se 16. decembra 1941 v Mariboru.
Gre za znana, delavna in
ugledna Ptujčana, zato sem
ju v dneh pred slovesnostjo
obiskal v njunem skromnem
domu, da bi tako lahko napi-
sal kaj več kot samo suhopar-
ne podatke, ki jih običajno
objavljamo o zlatoporočen-
cih. Njuno delo sem delno
poznal že prej, v prijetnem in
prisrčnem klepetu pa sem še
zvedel  veliko  podrobnosti.
Lipe in Marta Izlakar po 50 letih zopet pred matičarjem.
(Foto: Langerholc)
Vredno bi jih bilo zapisati,
žal pa skopo odmerjen pro-
stor v časniku tega ne dopuš-
ča. Zato le na kratko nekaj
najpomembnejših podatkov.
Lipe je končal državno tr-
govsko šolo, ki je pozneje po-
stala akademija. Prvo zapo-
slitev je dobil na občini v Or-
možu kot pomočnik tajnika.
Bil je član Sokola in rad je te-
lovadil. Tam se je seznanil z
Marto Horvatovo, ki je bila
načelnica ženske skupine So-
kola, sicer pa je kot gostilni-
čarjeva hčerka po končani
šoli skrbno pomagala doma
staršem. Iz poznanstva se je
razvilo prijateljstvo in ljube-
zen, ki ju še danes po več kot
pol stoletja trdno povezuje.
Lipe je bil nekaj časa knjigo-
vodja pri veletrgovcu Kuha-
riču v Ormožu, potem pa
uslužbenec pri Zavarovalnici
Slavija. Po okupaciji je Slavi-
jo prevzela Štajerska zavaro-
valnica in nadaljeval je delo
pri njej v Mariboru. Ostal je
zaveden Slovenec, podpiral
osvobodilno gibanje ih uspe-
lo se mu je tudi izogniti služ-
bi v tuji vojski.
(Takoj po koncu vojne se je
vi-nil v Ormož in v okrajnem
odboru OF postal načelnik
za trgovino in obrt. Po ukini-
tvi ormoškega okraja je bil
poslan v novoustanovljeno
Hranilnico Ormož, ki je
združevala predvojne Ljud-
sko hranilnico in posojilnico.
Okrajno posojilnico in
Kmečko hranilnico. Leta
1948 je vse to prevzela na no-
vo ustanovljena Narodna
banka v Ptuju. Takrat je za-
čel delati v Ptuju, doživljal
različne preureditve bančne-
»Nesrečni otroci brez star-
šev. Julija 1945 so jih okoli
120 pripeljali iz taborišča v
Strnišču, morda še tudi od
drugod. Bila jih je sama kost
in koža, bili so skrajno pre-
plašeni, zjutraj so našli med
njimi 3 ali 4 mrtve .. .« Tako
sta začela pripovedovati in
podrobno opisovati, kako sta
zastavila ves svoj ugled in
poznanstvo, da bi tem nesre-
čnim otrokom pomagali, in
uspela sta. Marta je naprosi-
la družinskega znanca dr.
Carfa, da je otrokom nudil
najnujnejšo zdravniško po-
moč, kolikor so pač takratne
materialne razmere dovolje-
vale. Osebno je obiskovala
kmečke družine na Hardeku,
da so prispevali nekaj mleka
in drugih živil, dala je na raz-
polago posodo iz otroškega
vrtca, veliko je pomagal mož
kot vodja oddelka za trgovi-
no. Otroci niso več umirali,
tudi telesno so se začeli kre-
piti.
Zaradi tega sta doživela od
»višjih« precej ostrih kritik,
Lipeta so oznovci celo zaprli,
toda tudi tam so se našli ra-
zumni ljudje, zato ni imel po-
sledic. (Naj pojasnim, da so
to bili otroci po vojni likvidi-
ranih ali še v taboriščih zapr-
tih staršev nemške narodno-
sti in domačih »sodelavcev
okupatorja«. Pozneje seje iz-
kazalo, da je bilo med njimi
tudi precej otrok od okupa-
torja ubitih talcev, padlih
partizanov in taboriščnikov,
ki so jih nemške družine vze-
le v varstvo, morda tudi z na-
menom posvojitve.)
Ta pretresljivi skupni spo-
min zlatoporočencev pomeni
tudi eno njunih najsvetlejših
humanih dejanj — pomagati
nemočnim otrokom tudi za
ceno svojega položaja in ob-
stoja. Zato jima veljajo še po-
sebne čestitke ob zlati poroki
tudi v imenu uredništva Ted-
nika!
F. Fideršek
ga sistema in nazadnje je bil
precej let pomočnik direktor-
ja Podružnice SDK Ptuj, ko
je leta 1973 odšel v zaslužen
pokoj.
»Politika me ni nikoli zani-
mala,« poudarja, zato se je je
izogibal. Rad je delal pri ga-
silcih, tam je začel že pred
vojno v Ormožu; rad je gojil
telesno kulturo, zato je bil v
Ormožu tudi ustanovitelj
TVD Partizan in je v tem
društvu opravljal več vodil-
nih dolžnosti.
V Ptuju je bil najprej bla-
gajnik okrajne gasilske zveze,
po smrti Mirka Ogorelca pa
njen predsednik do ukinitve
okraja, potem podpredsed-
nik v Mariboru, pa spet bla-
gajnik PGD Ptuj, kjer je še
sedaj njihov častni član. Bil
je med ustanovitelji Planin-
skega društva Ptuj, kjer je še
danes predsednik nadzorne-
ga odbora, vodil je kar 98
planinskih izletov, delal v
raznih odborih in komisijah
na šoli, pri banki in občinski
skupščini.
Marta je vedno stala možu
ob strani in mu pomagala.
Takoj po vojni je vodila otro-
ški vrtec v Ormožu, potem pa
je bila do invalidske upokoji-
tve učiteljica ročnih del na
OŠ Mladika Ptuj, Ormož, Ve-
lika Nedelja in Podgorci.
»Svojih otrok sicer nisem
imela, toda kljub slabemu
zdravju sem pomagala vzgo-
jiti otroke mnogim staršem.
Vsi ti otroci me še danes spo-
štujejo, radi obiskujejo, prija-
zno kličejo >Teta Marta<,« je
ponosno povedala.
Mnogo veselih in srečnih
trenutkov je bilo v njunem
skupnem življenju, pa tudi
težkih in žalostnih. Na vpra-
šanje, kateri dogodek se je
najbolj vtisnil v njun skupni
spomin, sta mi povedala:
TEDNIK -27. december 1991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 13
LEDENA TRGATEV V RITOZNOJU
Krona letošnje letine
Ma obronkih Pohorja so na 200 hektarjih strnjeni vinogra-
di v krajih Ritoznoj, Kovača vas in Zgornja Polskava, na obrob-
nem pogorju Haloz pa v Studenicah, vsi last Kmetijskega kom-
binata iz Slovenske Bistrice. Letine so zaradi specifične dejav-
nosti vedno zelo odvisne od muhaste narave, čeprav je dosti odvi-
sno tudi od strokovnjakov, ki vedo, kako z grozdjem ravnati, da
se trud obrestuje.
Vodilna sorta tega območ-
ja je laški rizling, ki pokaže
svoje dobre sortne značilno-
sti celo ob slabih letnikih.
Lažjim in suhim kakovost-
nim laškim rizlingom se pri-
družujejo vrhunska vina po-
sebne zrelosti in načina trga-
tve; to so pozne trgatve,, izbo-
ri in ledeno vino.
Suhi jagodni izbori vina
dajejo najžlahtnejša vina,
pridobljena iz na trti posuše-
nih in zgubanih jagod, ki
spominjajo na rozine. Tak-
šno grozdje daje neponovlji-
va vina, saj so jagode prepol-
ne sladkornih in aromatičnih
snovi.
Krona vseh vin pa je lede-
na trgatev, ki so jo na Kme-
tijskem kombinatu letos izpe-
ljali iznenada, celo proti svo-
jim pričakovanjem. Prvič jim
gaje uspelo pridelati lani, ko
so grozdje pustili na deloviš-
ču Kovača vas. Takrat je da-
»Prešanje« poteka tako kot doma, saj gre za majhne količine grozdja,
poleg tega pa je tudi temperatura pomemben dejavnik.
lo 100 litrov ledenega vina,
napolnili pa so ga v posebne
stekleničke. Zamaške, ki so
tudi pomemben dejavnik pri
ohranjanju lastnosti vina, so
celo uvozili.
Tako je zavarovano grozdje pred nevarnimi pernatimi zajedalci.
»Letos smo pustili 4000 tr-
sov laškega rizlinga na delo-
višču Ritoznoj za pozne trga-
tve in vino z jagodnim izbo-
rom. Ker pa je bila tempera-
tura štiri dni pod minus šest
stopinj Celzija in je bila voda
v grozdju že v obliki krista-
lov, so bile dane razmere za
ledeno vino,« pravi Andrej
Slaček, diplomirani inženir
agronomije, ki na Kmetij-
skem kombinatu skrbi za vi-
nogradništvo.
Izvedba ledene trgatve je
zelo zahtevna, saj mora biti
grozdje obrano in obdelano
ob zelo nizkih temperaturah
in v zmrznjenem stanju. Po-
seben problem ob tako poz-
nih trgatvah nasploh so »pri-
jatelji« iz zraka, ki ponavadi
še prehitro najdejo neobrano
grozdje. Zato so grozdje za-
varovali s posebnimi mreža-
mi, ki so ptičem omogočale
opazovanje le od daleč.
Vino bo naprodaj proti po-
letnim mesecem, kolikšna pa
bo cena, nismo spraševali.
Zagotovo bo potrebno seči
globoko v žep. In najbrž je za
toliko truda to tudi ustrezno
plačilo.
Nataša Pogorevc
Bela dvorana dvorca
Štatenberg polna
starih predmetov
Po večletnem mrtvilu je dvorec Štatenberg prišel v prave roke, saj
se direktorica Branka Štimec nenehno trudi, da dvorec živi za ljudi, ki
jim je navdih preteklosti privlačen.
Belo dvorano, v kateri so se vr-
stile že mnoge razstave, so tokrat
napolnili s starimi predmeti, ki
so jih zbrali učenci osnovne šole
iz Makol pod vodstvom mentori-
ce Marije Gazvoda. V tem pro-
storu bo poslej stalna etnološka
razstava, za katero bo skrbela ab-
solventka etnologije Tanja Hoh-
nec, ki je razstavo tudi pripravi-
la. Predstavljenih je okrog 80 ra-
zličnih predmetov, ki pričajo o
življenju prebivalcev Dravinjske
doline. Poleg tega so razstavljene
tudi razne stare knjige, molitve-
nik in denar. Zelo zanimiva je
najdba kovanca iz leta 1788.
Tanja Hohnec pravi, da so to
komaj temelji zbirke, ki ne bo ni-
koli končana. »Potrebne so še te-
renske raziskave, želeli bi pred-
vsem pridobiti staro pohištvo. V
prihodnje bomo temeljili pred-
vsem na izrazoslovju in predsta-
vili predmete z domačo termino-
logijo.« •
Tako bo razstava s stalnimi
dopolnitvami še bolj privlačna in
obiskovalcem bo nudila vpogled
v življenje dravinjskih preprostih
ljudi.
Starost eksponatov je zelo ra-
zlična, od 200 let starih nečk za
mesenje kruha do sodobnejših
predmetov.
Otvoritve razstave so se udele-
žili člani kluba ljubiteljev Štaten-
berga, zaplesala je folklorna sku-
pina iz Makol, enologinja bistri-
škega   Kmetijskega   kombinata
Jožica Jesenek pa je zelo izčrpno
predstavila vina bistriškega oko-
liša. Ob vinu se je kulturni večer
preobrnil v družabnega, Branka
Štimec pa ponovno vabi ljubite-
lje preteklosti, da se klubu pri-
družijo.
Nataša Pogorevc
Novice iz vrst upokojencev
Prejšnji teden so se sestali v prostorih društva
upokojencev predstavniki vseh društev upokojen-
cev občine Ptuj, posveta pa se je udeležil tudi
Alojz Cucek, delegat SPIZA.
Predsednik Zveze upokojencev Ptuj Mirko
Bernhard je prisotne seznanil z novostmi iz pokoj-
ninskega zakona, ki ga pripravlja slovenska vlada
in naj bi bil že v kratkem sprejet. V zakon je bilo
sprejeto, da se bodo v bodoče pokojnine redno
mesečno ukslajevale z rastjo osebnih dohodkov in
ne bo več pogoj, da se osebni dohodki zvišajo v
povprečju za 5 odstotkov. Pokojnine se bodo us-
klajevale za tekoči in pretekli mesec — za nazaj.
Na posvetu je bilo tudi precej govora glede
zdravstvenega zavarovanja upokojencev, saj še ni
v celoti rešeno. Pričakujejo, da naj bi SPIZ prevze-
la plačevanje zdravstvenega varstva upokojencev
Slovenije, kar bi bilo edino pravilno.
Franjo Hovnik
14 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
27. december 1991 - fES^lilK
KRAJEVNA SKUPNOST GORIŠNICA
Tudi brez samoprispevka uspešni
Zvedel sem, čm v Gorišaicipripravljajo 27. decembra proslavo v po-
častitev daeva slovenske samostojnosti. IS a njej bodo dali tudi enoletni
obračun dela v krajevni skupnosti. Prav zato sem obiskal predsednika
sveta KS Gorišnica Stanka Strelca, da bi zvedel kaj več o njihovem delu,
saj je danes vsak uspeh v posameznih okoljih močna spodbuda tudi dru-
gim.
V tem zapisu naj poudarim, da so v Gorišnici imeli 9. decembra
1990 referendum za nov krajevni samoprispevek, obenem pa neposredne
volitve predsednika sveta KS. Na referendumu je bila večina proti samo-
prispevku, z veliko večino pa so za novega predsednika izvolili Stanka
Strelca, kije s tem postal prvi neposredno od volilcev izvoljeni predsed-
nik sveta KS v občini.
Zakaj se ljudje niso Izrekli za
samoprispevek?
S. Strelec: »Najbrž zato, ker
se je s prejšnjim samoprispev-
kom bolj slabo gospodarilo in z
njim samovoljno razpolagalo.
Zato so ljudje tudi zahtevali no-
vo vodstvo, vključno s tajni-
kom.«
Kdaj ste dolžnost prevzeli in
kakšna je bila dediščina?
S. Strelec: »Dolžnost sem
prevzel 18. januarja letos. Za-
ključni račun KS za leto 1990 je
izkazoval minus 60.000 dinarjev,
komunalne potrebe so bile veli-
ke, nekatera dela še nedokonča-
na. V skupnih službah KS Ptuja
so nam poskrbeli za sposobno
tajnico in ob sodelovanju vseh
članov sveta KS smo začeli de-
lo.«
Kaj vse ste v letošnjem letu na-
redili in kako?
S. Strelec: »Spomladi smo
končali gradnjo vodovoda v Mo-
škanjcih, kjer je 168 priključkov,
in v Gorišnici s 181 priključki.
Skupaj torej 349 priključkov na
vodovod in 98 % jih je svojo ob-
veznost že poravnalo. Sedaj na-
daljujemo napeljavo vodovoda v
naselje Zamušani. Pogodba je že
podpisana, izvajalec del bo Vod-
nar Ptuj. Po predračunu bo to
stalo 6,867.000 SLT, od tega bo-
do vaščani Zamušanov prispeva-
H 38% aH 2,610.000 SLT, 35%
zagotavlja republiški sklad za de-
mografsko ogrožena območja.
27 % pa ptujska občina. Dela bo-
mo začeli takoj, ko bo to dopuš-
čalo vreme.
Podobno razmerje sofinanci-
ranja bo tudi pri gradnji mostu v
Tibolcih in obnovi ceste Mo-
škanjci/Tibolci. Tu je polovica
denarja od krajanov že zbranega.
Sedaj iščemo najboljšega ponud-
Stanko Strelec
nika za izvedbo del. NadSlje smo
v tem letu dokončno uredili mrli-
ško vežico in urejamo pokopališ-
če, zlasti v tistem delu ob gozdu.
Vse to z neposrednimi prispevki
ljudi.«
Dobili ste tudi novo telefonsko
centralo. Kako je s priključki?
S. Strelec: »Delati smo začeli
s prvim majem letos, že prej pa
je bilo nabavljenega nekaj mate-
riala, denar so prispevali prvi na-
ročniki. Do 19. decembra je bilo
sklenjeno že 336 posamičnih po-
godb, od tega je do navedenega
datuma 240 naročnikov telefon-
ski priključek že dobilo, ker so
takoj plačali pogodbeni znesek
36.000 SLT. Ostali bodo telefon
dobili takoj, ko bodo poravnali
svojo pogodbeno obveznost, se-
veda ustrezno valorizirano, do
KS. Naj k temu dodam, da so
spomladi predstavniki PTT
obljubljali, da nova centrala za-
gotavlja dovolj številk, zato tele-
fonov-dvojčkov ne bo. No, sfedaj
pa je med naročniki veliko kritik,
ker jim vseeno montirajo tudi
dvojčke, vendar je to odgovor-
nost PTT Ptuj in ne KS Gorišni-
ca!
Kaj vse obsega vaše delo?
S. Strelec: »Z naštetimi in šte-
vilnimi drugimi drobnimi nalo-
gami se svet KS ukvarja vse leto.
Treba je spodbujati vaške odbo-
re, tudi njim je treba dati vse pri-
znanje, obiskovati in prepričeva-
ti ljudi, sklepati pogodbe. To je
precej bolj zahtevno kot prej, ko
je bil izglasovan samoprispevek
in je bil tako pritok denarja za-
gotovljen. KS danes nima drtigih
rednih dohodkov, iz občinskega
prorSčuna dobimo le 9.000 SLT.
Kljub temu, če je interes ljudi —
se da tudi marsikaj doseči.«
Prav gotovo, vendar to zahteva
polno zavzetost tistih, ki vodijo
krajevno skupnost. Tudi veliko ča-
sa je treba žrtvovati. Ali vam to
krajani priznajo, mislim v obliki
kakega denarnega nadomestila?
S. Strelec: »Vsa dela v KS
opravljam prostovoljno in ne
prejemam nobenega denarnega
nadomestila. Največje zadošče-
nje imam v tem, ko vidim, da na-
še vasi v krajevni skupnosti na-
predujejo.«
Verjamem vam in — čestitam!
Franc Fideršek
ZLATI PTUJSKI DEBITANT
Ansambel Antona Iskre iz Begunj
Gorenjski muzikantje prihajajo iz Begunj, torej kraja, iz katerega je zazvenela domača glasba v ritmu
valčka in polke in obšla svet... Tudi Anton Iskra, ki je nekaj let kot harmonikar sestavljal odlični kranjski
ansambel RŽ, je zadnji dve leti svoj glasbeni izraz pilil v rodnem kraju, prve nastope s svojim triom pa je za
javnost začel izvajati kar na vrtu znane Avsenikove gostilne Pri Jožovcu. Da je na pravi poti, je začelo potrje-
vati občinstvo, skupina pa je svoj izraz preverila s poskusnimi studijskimi posnetki ter ne nazadnje še z mne-
njem strokovne komisije ptujskega Festivala domače zabavne glasbe...
Anton Iskra pravi: »Čeprav v
zasedbi tria delujemo skoraj dve
leti, pravzaprav šele začenjamo
glasbeno pot v pravem pomenu.
Nekateri člani so sicer že stari
glasbeni mački, pa vendar sedaj
delamo in snujemo nekaj nove-
ga, razvijamo svoje glasbene ide-
je ... Pred leti sem bil član an-
sambla RŽ iz Kranja, potem sem
sodeloval z ansamblom Tonija
Savnika, nazadnje pa sestavil
trio. Igram klavirsko harmoniko,
kitarist Frenk Kejžar je bil vča-
sih tudi pri Rži, bas igra in poje
pa Jani Kavalar, ki je pred leti
igral v na Gorenjskem znani za-
bavni skupini Caravele. Letos
sem triu dodal še dve pevki, so-
pranistki — Marjano Mlinar
(pred tem je pela pri ansamblu
Tonija Savnika) in Ireno Vidic,
ki zaenkrat še občasno nastopa
zaradi obveznosti pri ansamblu
Lipa (do konca sezone). Avtor
viž sem jaz, besedila pa nam piše
Janez Hvale, s katerim se pozna-
va še iz starih, dobrih časov Rži,
kjer je bil pevec, sedaj pa se
predvsem posveča zabavni glasbi
v skupini 12. nasprotje. . .
Na Ptuju '91 smo v večeru an-
samblov predstavili dve skladbi:
nežno melodijo v stilu uspavan-
ke Sinko moj in poskočno polko
Karavanke, ki opeva naše kraje
in hribe . ..«
Ansambel Antona Iskre se je
uvrstil v finale večera ansam-
blov, za kakovostno izvedbo za-
sedbe prejel zlato Orfejevo znač-
ko po oceni strokovne komisije,
ki mu je na finalnem nastopu
med tremi zlatimi debitanti po-
delila tudi nagrado za najboljše-
ga debitanta in snemanje v ton-
skem studio Sraka v Novem me-
stu.
»Vsi smo veseli festivalskega
odziva med poslušalci in stro-
kovnjaki, nagrade pa so dokaz,
da smo na pravi poti. Radi bi le-
po igrali, da bi nas ljudje radi
sprejemali in poslušali. O ciljih
je težko reči, saj si vsak želi čim
več doseči. Zaenkat na to lepo
uspeva, na pozno jesen smo pre-
ložili snemanje naših viž, potem
ko smo poskusne posnetke na-
pravili v studio Sraka in Akade-
mik. Načrtujemo posneti kaseto
in kakšen videospot za televizijo.
Seveda pa upamo na čimveč
igranj. Ob nedeljah igramo pri
Jožovcu v Begunjah. Priložno-
stno gostujemo drugod, reperto-
(FOTO: Langerholc)
ar pa je sestavljen iz viž Avseni-
kov, Alpskega kvinteta, lastnih
melodij in zabavne glasbe,« je
po festivalskem uspehu povedal
Anton Iskra, vodja istoimenske-
ga ansambla.
Njihov naslov: Anton Iskra,
Begunje 52 a, p. Begunje na Go-
renjskem — Telefon: (064)
73-753.
Drago Papler
22 - NASVETI
27. december 1991 - TEIMVIK
Dober den, zodjič v toten puklasten leti. Če glih še ne bi radi stori
bili, smo si, če že ne vsi, pa večina želeli, da bi ga že skoro vrag vzeja z
vojno in drugimi oslarijami vred. Že v prejšnjen tjedni sen van vsem po-
voša veselega Božička, dedeka Mraza in vse druge, ki okoli novega leta
otroke in tudi malo vejkše otroke tolažijo. Kaj naj gnes, zodjič v toten le-
ti, rečen: žetin vam mir, zdrovje, vejki koš demokracije, delo vsen. ki ste
brezposelni. Tolare vsen, ki nemate dnara, zdrovje vsen, ki ste boleni,
hrano vsen, ki ste lačni, pijačo vsen, ki ste žejni, lubezen vsen, ki to po-
grešate. Vero v vsaj enega boga (običajno tistega, ki v banki svoj oltar
ima). Priznanje vsaj pri pri vaših najbližjih, če nas že Evropa in svet za-
enkrat še nečeta uradno priznati. Grešnikom želin. da bi manj grešiU, ta-
tovom, da bi manj krali, poštenim pa, da bi bili še bolj pošteni. . . Vsen
želin vse tisto, kaj si tudi sami najbolj želite .. .
Seveda so želje eno, resničnost pa drugo. V roke sen doba deset no-
vih božjih zapovedi za drugo leto, v kerih približno tak piše: Prva: veruj v
novo oblast in statistične podatke, pri tem pa si dajaj na glavo obkladke.
Druga: drži se tiste strani, na keri se dobiček deli. Tretja: ne daj si na
pleča težkega bremena, ker je to dandanes brez pomena. Četrta: spoštuj
in ljubi tisti sloj, kije vedno nad teboj. Peta: ne citiraj nove poezije, ker ti
kdo lahko talent odkrije. Šesta: le fantaziraj, kaj lahko še narediš, ker
morebiti službo na planiranju dobiš. Sedma: malo nikol ne kradi, ker
boš le za veliko krajo dobil novo službo. Osma: ne govori prevelikih res-
nic, ker je za take še vedno dovolj temnic. Deseta: ne želi si bližnjega bla-
ga, rajši si potihem sam vzemi ga . . . Amen.
Tejko za novoletne želje, jaz pa grem zaj na kislo zelje. Srečno! Vaš
LUJZEK.
Kakšno igračo naj kupim otroku ...
... sprašuje v teh dneh dedek Mraz, sprašujejo starši, prijatelji in še kdo, ki bi želel obdaro-\
vati otroka ali samo obogatiti njegovo igro. Maše denarnice so vse tanjše, igrače vse dražje, nekje\
vmes je otrok s svojimi željami in seveda mi, kupci, s svojimi interesi in motivi. Vzemimo si čas že \
doma in ne šele med policami, razmislimo, kaj si otrok želi, kakšne igrače že ima doma, kakšne,
ima v vrtcu, koliko je star, na kakšni stopnji je njegov duševni razvoj. Boljše je, da ima otrok ne-
kaj dobrih igrač z veliko igralnimi možnostmi kot grmado vse sorte igrač. Prenasičen otrok bega j
od igrače do igrače in se ponavadi samo površno igra ali pa se sploh ne igra. \
Da je igrača dobra, mora
zadostiti Icar nekaj kriterijem.
S psihopedagoškega vidika
je dobra tista igrača, ki pozi-
tivno vpliva na duševni in te-
lesni razvoj. Predvsem mora
ustrezati razvojni stopnji
otroka. S »prelahko« igračo
otrok ne bo vedel kaj početi,
pri »prezahtevni« igrači pa
bo prikrajšan za lastno odkri-
vanje mehanizmov igrače in
ne bo znal izkoristiti vseh
igralnih možnosti.
Večjo vrednost imajo igra-
če, ki so dinamične, takšne,
ki nudijo otroku veliko mož-
nosti kombiniranja, ustvarja-
nja, sproščanja domišljije.
Do potankosti izdelana igra-
ča je zanimiva le kratek čas,
otrok se je hitro naveliča.
Zelo pomembna je velikost
igrače. Majhnemu otroku da-
jemo običajno večje igrače,
ker še nima raz^JlejooLOtouŽJia.
spretnosti za majhne pred-
mete.
Ob kupovanju igrač naj bi
upoštevali tudi estetski vidik;
s tem namreč vplivamo na
bodoči razvoj estetskega
vrednotenja in čustvovanja.
Pomembna je skladnost
oblik, izrazna vsebina, soraz-
merna enostavnost, kombina-
cije barv.
Otrok bo z igračo udarjal,
preizkušal svojo moč, spret-
nost, jo bo metal, zato mora
biti igrača trpežna, dovolj
stabilna. Poskušal jo bo raz-
dreti, če bo le našel kakšno
špranjo med robovi, zato
otrok hitro odloži mehanizi-
rano igračo, ki tega ne vzdrži.
Otrokove igrače morajo biti
varne: oči pri ljubkovalnih
igračah morajo biti dobro
pritrjene, robovi ne smejo bi-
ti ostri, materiali pa takšni,
da jih lahko vzdržujemo, či-
stimo. Način otrokovega
igranja se spreminja z njego-
vo zmogljivostjo in s strastjo,
zato naj bi temu razvoju sle-
dile tudi igrače. Pomembno
je, da damo otroku pravo
igračo ob pravem času.
Kratek pregled skozi raz-
vojna obdobja bo morda pri-
pomogel k temu, da bomo
znali oceniti, kdaj otroku kaj
ponudti.
Do 1. leta starosti otrok ra-
ziskuje predvsem z vidom,
sluhom in tipom. Glede na
otrokov razvoj mu dajemo v
tej dobi igračke za gledanje,
poslušanje in prijemanje. Ze-
lo primerne so mehke, lahke
igračke obstojnih barv. Npr.
barvna rutica nudi paleto
igralnih možnosti. Okoli 10.
meseca močno napreduje
razvoj palca in kazalca, otro-
ka zanimajo igrače z raznimi
vdolbinami. Manipulira tudi
z dvema igračkama hkrati.
Po prvem letu ga začno za-
nimati igrače, ki jih vstavlja
drugo v drugo, razne nati-
kanke, ki jih sam sestavi in-
razstavi. Pojavijo se prvi za-
četki graditeljstva (postavlja-
nje enega predmeta vrh dru-
gega), prava gradnja pa šele
takrat, ko otrok razvije nav-
pično razsežnost, nekako
med 13. in 17. mesecem.
Otrokova dejavnost se zelo
spremeni s prvimi koraki.
Prevladujejo motorni intere-
si, želja, da bi sam preizkusil
to, kar je prej samo opazoval.
Primerne so zlasti igrače na
vrvici, na kolesih; če so še
zvočne, so še bolj zanimive.
Igrače naj bi bile takšne, da
bi jih lahico potiskal, se z nji-
mi prevažal ali pa z njimi
prevažal različne predmete.
Gradnja z določenim na-
menom in ustreznimi rezulta-
ti je možna šele ob koncu dru-
gega leta. Slikanice so zani-
mive, vendar jih sprejema
bolj kot igračke. V tem ob-
dobju so nepogrešljive ljub-
kovalne igračke. Dajejo ob-
čutek topline, varnosti, pri-
spevajo k čustvenemu boga-
tenju, posebno primerne so v
novih situacijah, v konflik-
tnih situacijah, v bolnišni-
ci... Primerne so večje koc-
ke, različne posode za vsta-
vljanje, različne žoge, živali
na kolesih, predmeti na vrvi-
ci, večji avtomobili...
Pri treh letih že zna graditi
v navpični in vodoravni sme-
ri, pa tudi povedati zna, kaj
je naredil. Pojavljajo se eno-
stavne imitativne igre, zato
so potrebne punčke, medve-
di, oblačila, posoda ... Pri-
merna je ročna lutka, zvočna
igračka. Otrok čuti potrebo
po likovnem izražanju, rad
slika s prsti, posluša kratke
zgodbice, pesmice ...
V četrtem letu močno na-
preduje motorika. Domišljij-
ska igra postane izrazitejša.
Primerne so igrače, ki spod-
bujajo in pomagajo otroku
pri vživljanju v različne vloge
(predmeti iz vsakdanjega ži-
vljenja). Pri gradnji začne
uporabljati poleg kock tudi
dopolnilni material (majhne
avtomobile, živali..., ki jih
postavlja v garaže, dvoriš-
ča .. .).
V petem letu igrače, s kate-
rimi so se igrali na predhod-
nih razvojnih stopnjah, sedaj
drugače uporabljajo. Povezu-
jejo jih z novimi, bolj razvno-
vrstnimi vsebinami. Postop-
no začno opažati medseboj-
no odvisnost posameznih
predmetov in pojavov, kakor
tudi njihovo vzročnost, kar
jim omogoča, da logično mi-
slijo. Poveča se zanimanje za
igro v družbi, v dvojicah, pri
čemer so pomembne igre tipa
domine, spomin, človek-ne
jezi se, sestavljanke ...
Prevladujoča tema domiš- \
Ijijske igre je »starši — otro-
ci«, za kar potrebuje več ra- ;
zličnih lutk, punčk, opreme, j
kar omogoča vsebinsko bolj ;
polno igro.
V šestem letu so igre časo-
vno bolj dolgotrajne, ker lah-
ko otrok dalj časa ostane v
istem položaju, pa tudi gibi,
kretnje so bolj smotrni. Pos-
nemovalne igre so bolj pestre
kot do sedaj. Vse bolj se veča
zanimanje za razne konstru-
ktivne igre. Zanimajo ga ra-
zlična orodja, s katerimi se
da kaj narediti. Za gradnjo
uporablja materiale povsem
načrtno. Razni konstruktivni
in gradbeni materiali imajo
poseben pomen v razvoju
koncentracije, pozornosti,
vztrajnosti.
Didaktične igrače uvajajo
otroka v preproste oblike
učenja, kar mu bo pomagalo
pri sprejemanju bolj zahtev-,
nih oblik učenja v šoli.
Torej ko kupujemo igračo,
pomislimo na vse navedeno,
predvsem pa ne pozabimo, da
je igrača namenjena otroku in
da je primarni namen igrače
vedno enak: služiti mora otro-
ku za igro.
Zvonka Rovtar-Korošec,
__^   ^i£L_psijioio^inja_
Camp America ali kal(o poceni v Ameriko
Organizacija Camp America je ameriški program mednarodne izmenjave mladih celega sveta in jim omo-
goča celotno organizacijo preživetja desetih tednov v enem izmed številnih poletnih taborov v ZDA. Sedež
Camp America je v ameriški državi Connecticut, vendar ima svoj sedež tudi v Evropi, točneje v Angliji, saj je iz
te države največ mladih, ki se odločijo za obisk oz. delo v ZDA. n
Po dosedanjih izkušnjah programa Camp Ame-
rica se iz Evrope udeleži največ angleške mladine,
sledijo jim mladi iz Nizozemske, Francije, Nemči-
je, v zadnjem času tudi mladi iz vzhodnoevropskih
držav. Vsako leto tako preživi poletje v Ameriki
več tisoč mladih iz celega sveta, ki imajo v sebi pu-
stolovsko žilico ali pa nimajo kaj drugega početi.
Tako jim mine nekaj nepozabnih poletnih mese-
cev v zanimivem, drugačnem okolju, polnem zaba-
ve in dela.
Poletni, predvsem otroški kampi (obstajajo tudi
kampi, v katerih so udeleženci starejši ali hendike-
pirani ljudje) so že del ameriške zgodovine. Raz-
treseni so po celotnem ozemlju Združenih držav
— od New Vorka na vzhodu do Kalifornije na za-
hodu. Vendar jih je večina na severovzhodu Ame-
rike, ponavadi v naravnem okolju v bližini kakšne-
ga manjšega ameriškega mesa. Kampi, ki se ukvar-
jajo z različnimi dejavnostmi, so zvečine v priva-
tnih rokah ali pod okriljem kakšne organizacije ali
skupnosti. Obstajajo razni verski kampi, skavtski
kampi, športni kampi, kampi za mentalno ali tele-
sno prizadete in kampi, ki se ukvarjajo z dejav-
nostmi, kot so tenis, jahanje, ročna dela ...
Program Camp America nudi:
— bivanje (namestitev in hrana) za prvih deset
tednov v enem izmed poletnih taborov
— brezplačen letalski prevoz iz Londona in na-
zaj ter prevoz od letališča do tabora v ZDA. Z do-
plačilom — se da poleteti tudi z raznih evropskih
letališč
— pomoč pri pridobitvi vstopne vize J-1 za
ZDA.
— organizira potovanja po Ameriki po konča-
nem taboru.
— socialno zavarovanje ter zdravniško pomoč
in oskrbo
— žepnino v višini 350 USD
Programa se lahko udeležijo vsi, ki so stari med
20 in 30 let, zaželeno je solidno znanje angleškega
jezika, odvisno od dela, ki ga tam opravljaš. Ude-
leženci lahko izbirajo med dvema programoma:
»Camp counsellor programme«; predstavlja delo
z otroki, je lahko splošno ali specializirano. Zahte-
vano je aktivno znanje angleščine, predvsem pa
ljubezen do dela z otroki. V ta program spadajo
tudi specializirana znanja, kot so plavalni učitelj,
reševalec, športni voditelji, medicinske sestre, kul-
turni animatorji ali razne rokodelske spretnosti.
Zelo želene so osebe, ki bi delale v kampih za tele-
sno ali duševno prizadete. Za vse te aktivnosti je
potrebno pri prijavi predložili tudi dokumente ali
priporočila o izkušnjah ali predhodnem delu (pre-
vedene v angleščino).
Drugi program se imenuje »Campower program-
me«. Ta zajema vse preskrbne in servisne dejavno-
sti v taboru. Gre za pomoč v kuhinji, vrtnarska de-
la, vzdrževalna dela, dela v pisarni itd. Tudi tu je
potrebno priložiti potrdila in priporočila, napisa-
na v angleščini ter opremljena z žigi. Zaradi večjih
potreb po teh profilih je možnost, da boste izbra-
ni, večja kot pa v programu »Camp counsellor«.
Campower program zahteva status študenta.
Kako se prijaviti?
Kandidati morajo biti stari med osemnajst in tri-
deset leti in vsaj za silo obvladati angleški jezik. Na
razpolago morajo biti od začetka junija do dvajsete-
ga avgusta. Zadnji datum za odhod v Ameriko je 30.
junij. Predstavnik Camp America v Sloveniji je
»Slovensko počitniško društvo Erazem« s sedežem v
Kersnikovi 4 v Ljubljani. Vse podrobnejše podatke
lahko dobite tu.
Lahko pa tudi direktno pišete na naslov:
Camp America, Dept. RTN02B, 37A Queens
Gate, London SW7 5HR.
ZA PSE IN MUCE
Opazujmo našo muco!
Kdor zna pozorno opazovati
muco, se lahko nauči razumeti
njeno »govorico«.
Največ nam pove s tem, kako
prede. Kadar bi rada, da bi jo
ljubkovali, prede drhteče, da je
zvok podoben tistemu, ki ga daje
od sebe mačji mladiček, kadar se
mu hoče materinega mleka. Mur-
ca bi s tem rada povedala, da se
dobro počuti.
Muca zna tudi drugače izraža-
ti svoje želje in potrebe. Vse telo,
od smrčka do repa, razodeva, ka-
ko se žival počuti. Govori z uhlji
in s kožuhom, razširi ali zoži ze-
nice, hitro spreminja izraz oblič-
ja. Ce globoko zeha, to pomeni:
»Dobre volje sem, bodi še ti!«
Razširjene zenice pomenijo:
»Nevarna sem — pozor!«
Vsi vemo, da muca grozi, ka-
dar vzboči hrbtišče. Toda grba
lahko sporoča tudi nekaj druge-
ga: če se nagrbljena muca drgne
ob naše noge, nas prosi za naklo-
njenost. Kadar izteguje glavo, bi
se nam rada približala. Ce opa-
zujemo samo smrček, lahko pre-
poznamo, ali je muca prijatelj-
ska, radovedna ali nervozna.
Tudi rep Je barometer za raz-
položenje. Ce z njim maha sem
ter tja, vemo, da je vznemirjena,
če mlati z njim kot z bičem, opo-
zarja, da bo napadla, kadar pa
ga drži navpik, nas prijazno po-
zdravlja.
Nasršena dlaka po sredi hrb-
tišča razodeva strah, kadar pa
hoče zagroziti sovražniku, se na-
pihne in dvigne dlako po vsem
telesu, da postane zelo velika in
že na videz nevarna. Muca izziva
tudi takrat, kadar dvigne tačko
in razgali kremplje. Nasprotno
pa dvignjene tačke s skritimi
kremplji vabijo: »Daj, igrajva
se!«
Muca ima prav neverjetno raz-
vito govorico, gibe, ki nam razo-
devajo, kako se počuti. Prav tako
se tudi muca nauči prepoznati
naše razpoloženje. Po zvoku na-
šega glasu, po mimiki našega
obraza nas razume. Z muco se
lahko navadimo pogovarjati, z
njo sklenemo prijateljstvo. Za-
pomnimo pa si nekaj — nikdar
ne smemo nanjo kričati. Muce
kričanja ne prenesejo. Nikakrš-
nega!
V zvezi z mucami je bila v
ZDA opravljena raziskava, ki je
pokazala, da ljudem, ki jih stres
vodi do infarkta, lahko muca, s
katero se družijo, dobesedno reši
življenje, ker fizični kontakt (bo-
žanje) zmanjšuje krvni pritisk in
umirja srce, ki je preobremenje-
no.
Branka Kosenburger,
dipl. veterinarka
V vrtu
Vrtičkarjevo in koledarsko leto se iztekata. Že nekaj let se teden-
sko srečujemo po radiu in časopisu z nasveti za opravilo pri negi zelene-
ga okolja v bivalnem, sadnem in zelenjavnem vrtu. Iz ankete, ki jo je iz-
vedel zavod Radio-Tednik, je sklepati, da radi prebirate takšne stroko-
vne nasvete, da so koristni in potrebni, kar je vzpodbuda, da bodo obja-
vljeni tudi v prihodnje.
Zeleno okolje in vrt imata za človeka izreden pomen in vlogo.
Domači vrt je človeku že od nastanka njegove civilizacije nepogrešljiv
in neločljiv del njegovega bivališča. Človek si je kot razumno bitje že
v pradavnini ob svoja bivališča prinašal in sadil tiste rastline, ki so bi-
le užitne in mu nudile vir prehrane za preživetje. Ob svojem bivališču
je te rastline obdeloval in negoval, odbiral po kakovosti in jih po-
žlahtnjeval, tako so mu dajale vse več pridelkov in žlahtnih plodov.
Širiti je pričel poljedelstvo in pridelavo sadja na večje površine, od-
maknjene od bivališča, ob bivališču pa je vrt dobival vse bolj podobo
bivalnega vrta za preživetje prostega časa ob negovanju zelenja in
cvetja za okras in rekreacijo, pa tudi za priročno pridelovanje sadja,
vrtnin in zdravilnih zelišč. Vrt je tako nastajal kot nekak neločljiv del
človekovega bivalnega okolja, ki se oblikuje v spletu raznoterih okoli-
ščin: tal, lege, klime, razmerja do hiše in okolice, velikosti in je vselej
odsev osebnosti, navad in potreb tistega, ki ga ustvarja.
Za nego in obdelavo vrta ter bivalnega zelenega okolja je potreb-
no razumevanje rastlinskega življenja in izostren čut opazovanja, zna-
nje in izkušnje, da bi nam služil v tiste namene, za katere smo ga
ustvarili. Z napotki za opravilo in nego vrta, ki smo jih objavljali, je
bil dosežen namen Turističnega društva Ptuj, da bi s tem strokovno
prispevali k lepši ureditvi našega starinskega mesta z zeleno okolico.
Da bi človek pri pridelovanju vrtnin, sadnega drevja in okrasnih
rastlin dosegel večjo kakovost in količino pridelkov, je vložil veliko
napora v žlahtnjenje rastlin. Take rastline pa so postale občutljivejše
za zunanje vplive: napadajo jih številne bojezni in škodljivci, za dose-
go večjih pridelkov so potrebna razna kemična sredstva, umetna gno-
jila in številna zaščitna sredstva proti rastlinskim boleznim in škod-
ljivcem.
Da bi obdržali lastnosti rastlin, dosežene z dolgotrajno odbiro in
požlahtnjevanjem, hkrati pa ne bi segali po pretirani uporabi kemi-
čnih sredstev, moramo posvečati več pozornosti naravnemu ali biovrt-
narjenju. Naravno vrtnarjenje se sestoji iz doslednejše izbire rastlin-
skih vrst in sort, odpornejših na talne in podnebne prilike, z upošteva-
njem kolobarjenja, uporabo organskih gnojil, mehaničnim uničeva-
njem škodljivcev in plevelov ter nenehno skrbjo za ponovno vzposta-
vitev biološkega ravnotežja v naravi. Temu bodo tudi sledili prispevki
z napotki o vrtnarjenju v prihodnje.
V Ptuju že nekaj let vodimo aktivnosti »ZA ZELEN PTUJ«, ki bi
bil stalno čist in negovan. Za urejeno zeleno okolje imamo največji
delež prav vrtičkarji. zato vsem iskrene želje za njegovo uspešno ne-
govanje z obilico volje, zdravja in zadovoljstva v NOVEM LETU
1992.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK - 27. december 1991
PRAZNIČNA STRAN - 23
NOVOLETNA POSLANICA ZELENIH
Nevednost je ena izmed oblik
onesnaževanja
Kako se posloviti od starega leta?
Naša vsakdanja skrb za človekovo »zdravo« okolje je
bila nasilno prekinjena zaradi napada mračnih sil na
našo državo.
V času velikih državotvornih tem so tako imenovane
majhne, a za ZELENE Ptuja prioritetne ekološke teme
pogosto ostajale na stranskem tiru. Toda kljub temu
nam je uspelo uresničiti zastavljene ekološke projekte, s
katerimi smo vas sproti seznanjali v svojem časopisu
MAVRIČNI BOJEVNIK. Osvežimo si spomin s po-
membnejšimi dejanji stranke v iztekajočem se letu:
— pripravili smo okroglo mizo o zdravi hrani,
— izdali smo skupaj z Zelenimi Maribora bilten Ma-
vrični bojevnik za Spodnjo Štajersko,
— uvedli smo zeleni telefon,
— pripravili osnutek odloka o ravnanju s komunal-
nimi odpadki,
— skupaj z občinskimi organi poskušamo komplek-
sno rešiti Ptujsko in Dravsko polje.
— udeleževali smo se mednarodnih prireditev, ki so
bile povezane z ekološko problematiko ...
Kako vnaprej?
Onesnaževanje okolja in brezobzirno izkoriščanje
omejenih naravnih virov v Sloveniji in svetu ni odsev
krize okolja, temveč krize človeka, njegovih vrednot ter
načina razmišljanja. Onesnaževanje okolja se torej pri-
čne v naši glavi, gre za duhovno krizo.
Zelena »ideologija« torej ni ne leva niti desna, libe-
ralna ali konservativna, temveč odgovorna do življenja
človeka in vseh živih bitij, torej solidarna do prihodnjih
generacij.
Strategija Zelenih Ptuja bo usmerjena k reševanju
primarnih ekoloških problemov, predvsem tistih, ki
imajo večji vpliv na EKO sistem.
Spoštovani občani, želim vam srečno novo leto.
NAŠA BLAGINJA STA ZNANJE IN BLIŽINA
NARAVE.
Predsed. Zelenih Ptuja
Ivan Božičko
Po pravi poti naprej
Leto, ki je za nami, je bilo
polno presenečenj — slabih in
dobrih, porazov in zmag. Ob-
dobje, ki je pred nami, je še
zmeraj nepredvidljivo, čeprav
so mnogi cilji že doseženi.
Uspehi  nam dokazujejo, da
smo na pravi poti. Svojo drža-
vo si gradimo tudi zaradi bolj-
šega standarda, čeprav so re-
zultati v sedanjosti nasprotni.
Neodvisni Sindikati Sloveni-
je želimo svojim članom in pre-
bivalcem Slovenije srečno v
novem letu 92, političnim
strankam in drugim organizaci-
jam pa uskladitev in uresniči-
tev ciljev, ki so namenjeni za
dobre ljudi.
Predsednik predsedstva NSS:
Rastko PLOH L
4 - PRAZNIČNA STRAN
27. december 1991 - TEDNIK
TEDNIK - 27. december 1991
TV SPOREDI - 25
26 - TV SPOREDI
27. december 1991 —
TEDNIK
TEDNIK - 27. december 1991
ZA RAZVEDRILO - 27