133. številka.
.,Edlnoat ti t eafcrat «a «*n. runn aedeij t«
rttaikof r»r> 4 uri ncćer Naročnina zaa*a :
t, a eelo leto........24 kron
za pol l*ta .........12 _
za četrt leta	........	C „
za en me«**<r	........	2 kroni
.Vf.ročnino	e plačevati naprej. Na na-
fO^be brM prilnf^ne narn^nin*	oDrtvi
bi osira	_
Fo tohakarnah t Trutu ne prodajajo po-•amezne iterilke po *> stotin k (3 ovc); zver Trm* pa po 8 dtotink 14
Tri«-fon it T. s;«.
Trst, v četrtek 13. junija 1901.
Tečaj XXVI
dincst
Glasilo političnega druStva „Edinost" za Primorsko.
Ogl&ai
se računajo po vratah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popiiHtom Poslana, ocmrtnice in javne zahvale domači oelaiti itd. ne računajo po poirodbe
Vsi dopini naj »e pošiljajo urcdiilAtvu Nefranknvani dopisi se ne »prejemajo Rokofiai ne ne vračajo.
■>lif
V edinosti je nioe!
Naročnino, reklamacije iu oglane m>re-jema upravnlSUo. Naročnino in o^iaae je plačevati loco Trat.
UrednlAlvo >11 tlakama ne uahK|nta ▼ □ lici Cariutia Štv. 12. TpraviiUtvo, Id • prejemanje liiHeratov v ulici Moliš piccoio Stv. 3, II. tiHiistr«
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinost*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Dr. Herold 111 Bresztyenszky.
vi.
V svojem pismu do kluba stranke prava, ki je h'la |m>j»rijela inicijativo za ujedinjenje hrvatske opozicije, je dr. Bresztvenszkv, isto-tako kakor dr. Herold Cehe, |>ozival Hrvate na koncentracijo narodnih sil. Načelnik dosedanje koalirane opozicije kliče, da je * k r a j n a potreba, da se ta akcija srečno izvede. In «h »stavlja ob enem, da te akcije n; smeti smeti odlagati iz nobenih razlogov, najmanje pa osebnih! Tu nam je mož podal plemenit, vzvišen izgled umevanja patrijotiških dolžnosti, zatrdi vsi, da je on, spoštovan od vseli brez razlike političnega mišljenja, on, eegar in taktnega političnega značaja se ne dotika nikdo in o čegar poštenju v namenih ne dvomi nikdo: pripravljen takoj umakniti se s pozorišča. čim bi videl, da je njegova oseba na potu do za-željenega cilja! Ali se ni tu dr. Bresztvenszkv pridružil klicu dra. Ilerolda po izklju-oenju vsakega demagogstva?! Ni-li hotel reči s tem. kar je menil naš dopisnik vskliknivši, da »v nas ne bo bolje, dokler ne stržemo s piedestala malika (stranko) in odpodiino >ve-likih duhovnikov«?!
<) bitstvu, nalogah in dolžnostih strank pi-e dr. Bresztvenszkv : »Politiška zgodovina hrvatskega in drugih narodov me uči, da se ctranke in njihova imena spreminjajo sosebno z ozirom na razne cilje, za katerimi teži narod v gotovih dobah. Take spremembe so nujna posledica politiskega, kulturnega in gosjMtdar^ke^a razvoja: in vspričo takega razvoja je tudi spreminjanje strank hitreje in iaglje. 1 o nam dokazuje tudi najnoveja par-lamentarna zgodovina Anglije, Francije, Nemčije. Avstrije itd.
Snovanje političnih strank jepatrijotom 1 e sredstvo v zagotovljenje obstanka, na pred kx in siob«»«le naroda. Stranka mora slu/iti temu. a ne sme identificirati z narodom, a še manje staviti m* nad narod, ker je le jako redkih slučajev, da je ves narod t jedili »tranki. Ime pa, ki si ga dajestranka, ni najbistveneje t »zna če nje za nje organizem, še manje pa za narodne cilje. Ime more, |>o daljšem obstanku, tudi zgubiti svoj prvobitni pomen. Najjasneji dokaz temu sti obe veliki angležki stranki v prošlem veku. Zato smatram vprašanje o imenu stranke jvostranskim, ki naj se reši le {»o razlogih primernosti...*
Potem se dr. Breszlvenskv razsežneje bavi / vprašanjem, katero ime naj bi vspre-jela opozicija, ako pride do ujedinjenja in zaključuje :
* Kdor ne stoji izključno na strankarskem stališču, ampak podreja to jedinstvu in slobodi ; kdor vidi, kako se v nas bolj iu bolj širi upliv močnih nam sosedov na poli-tiskem, narodnem in gospodarskem polju ; kdor ve, kako se nam krši celo tudi obstanek Hrvatske in celo hrvatska imena sama, ta ne bo in ne sme odbijati sloge med stranko prava in neodvisno narodno stranko, ta nikakor ne sme ovirati zložnega dela vse neodvisne hrvatske inteligencije, stremeče -»o ujedinjenju in samosvojnosti Hrvatske. Posnemaj tno druge, najbolj pa Francoze in Madjare, ki, da-si razcepljeni na mnogo strank, delajo zložno, kadar jim pieti nevarnost od drugih narodov. Ali pa nam ne preti taka nevarnost, ali je morda ta nevarnost le začasna?!«
Predno napišemo zadnji teh člankov, v katerem izvedemo svoje konkluzije iz izvajanj dra. Herold a in dra. Bresztvenszkega, prosimo še enkrat čitatelje, naj blagovole izvajanja avktorja »Misli« v našem listu, kakor smo jih na kratko posneli včeraj, primerjati z izvajanji dra. Bresztvenszkega, navedenimi tu gori. Primerjajo naj in videli bodo analogijo v marsičem, zlasti pa v glavnem, v trditvi :da stranke, sestavljajoče organizacijo naroda so le sredstvo za dosezanje namena, nikakor pa ne smejo biti namen z a - s e !
Cilji pangermanizma.
Nedavno je izšla na Francoskem vele-zanimiva knjiga, ki se bavi z bodočnostjo Avstrije v obče in njenih slovanskih rarodov posebej. Že za to, ker je v knjigi govora tudi o našem narodu in o trpljenju — tr~ l<iških Slovencev, zaslužuje, da, kolikor je mogoče v okvirju našega lista, seznanimo žnjo slovensko javnost.
Knjigi je naslov : Andre Chrradame : L Kurope et Jo 7uestion d Autriche a u sen/I lin XX. sieele. pari A. VM)1. 8° str. 1~>2. (» K v ropa in avstrijsko vprašanje v početku XX. veka«.)
Knjiga je posvečena členom francoskega parlamenta, katere opozarja na avstrijsko krizo, veliko važnost iste v mednarodnem oziru in nje vpliv na bodočnost Francije. < "heradame podaja svojim rojakom sliko sodobne Avstrije in pregled velikonemške po-litiške agitacije ter svetovne politi.ce Vi-ljelma II., brez katere, kakor veli avtor, ue moremo umeti avstrijskih zmešnjav.
Cheradamovo delo je razdeljeno na 8 poglavij. Prvo govori o razvoju Avstrije v XIX. veku ter dokazuje, da se Avstrija ni mogla naravno razviti, ker v Berolinti niso dopuščali tega, dopuščali pa niso zato, ker zdrava, normalna Avstrija ni in ne more biti ver nemška Avstrija, pruska straža rt slovanski zemlji. prava velikonemška rstočna krajina — Ost mark. Taka krajina je bila že staremu »nemško-rimskemu« cesarstvu, dandanes pa bi morala služiti za nemški most do Trsta, na Balkan in v Malo Azijo, Icakor to zahtevajo Veliko-nemci.
O teh poslednjih govori drugo poglavje. Da ne bi mislil kdo, da je pangermanizem Ramo domišljija francoskega avtorja, navaja isti v tretjem poglavju nešteto dejstev, ki dokazujejo, kako je pangermanska propaganda izredno dobro organizovana in koliko vspehov je dosegla do sedaj po tej svoji organizaciji in svoji modri taktiki. Četrto poglavje razpravlja o pangermanizmu z avstrijskega in po tem z madjarskega stališča. Peto poglavje nam slika veliko-nemško agitacijo v nemškem cesarstvu in pa Viljelma II. kakor dušo pangermaustva. V ostalih treh poglavjih vidimo svetovno politiko nemško z mednarodnega gledišča. Tu se odgovarja na vprašanje, kaj bi bila Nemčija, povečana po Avstriji (Cislitvanski) — seveda brez Galicije, Bukovine iu Dalmacije — v vojaškem, gospodarskem in politiškim oziru ; navedena so sredstva, s katerimi bi prišli do take Nemčije v miru ali vojni, ter se razpravlja, kako bi postopale razne evropske države za slučaj, da bi se meje avstrijske spremenile v gori označenem smislu.
Kakor vidite, ne zadostuje suha vsebina, da bi mogli oceniti to nenavadno delo, kajti iz tega ne moremo spoznati njegovih velikih narodno-gospodarskih, vojaških, diplomatskih etnografskih in verskih elementov. Treba torej, da si poiščemo v knjigi sami mesta, ki nas zamorejo najbolj zanimati.
Avtor pravi, da je danes na svetu pet velikih ekonomskih teritorijev, ki se neprenehoma izolujejo med seboj. Po Mac-Kinlev- -jevem bilu se Zjedinjene države krepko zapirajo tujemu uvozu, dočim na drugi strani preplavljajo ves svet, tudi Nemčijo, sfe svojimi cenenimi izdelki. Tudi Rusija se zapira pred nemškimi produkti ter zadovoljava vse svoje potrebe z domačimi izdelki. Ze dandanes je Rusija ekonomsko popolnoma neodvisna, vsaj na trgovinskem polju, a kmalu bo obsegala vsa podnebja i u dajala vse vrste blaga — kedar se dopolni z novimi pridobitvami v Ki taj u in v Indiji . . . Tudi tretje veliko ekonomsko ozemlje — Velika Brita-
nija — se vse bolj in bolj brani tujega, zlasti nemškega uvoza. V teoriji je sicer še vedno za slobodno trgovino, ali v praksi izvaja najostrejši protekcijonizem : da, ona dela na to, da združi vse svoje zemlje v eno ogromno carinsko zvezo. Za to hoče zatreti tudi slobodni narod burski, ker je isti sedaj na potu železniški progi, ki bi vezala Kajiro s Kapom.
V trojico navedenih ekonomskih ozemelj je nekdaj Nemčija izvažala 4/io svojih produktov. <> tem pa ne smemo pozabiti, da Nemčija uvaža samo živil za dre milijardi frankov na leto, da torej mora pokriti uaj-prej te stroške, in še le potem se začenja za njo čisti dobiček iz trgovine. Kam torej sedaj z izvozom ? To je veliko vprašanje. Veliko-Nemci mislijo, da je edini pot v podonavske dežele, na li alka n, v Malo Azijo in d<dje v Indijo in Kitaj. A Nemci ne mislijo le tako, ampak tudi delajo po tej misli. To njihovo delo, ki pripravlja vsem neruskim Slovanom popolno projuist, opisuje avtor do podrobnosti ter kaže vel;ke vspehe, ki so jih s tem delom že dosegli.
Najbolje bi bilo, ako bi preveli ves ta del knjige, a ker to ni mogoče, sledimo vsaj glavnim mislim ! Namen Velikoneracev je sledeči : Laba in Odra se iinati zvezati z Donavo, istotako Rena, da bo nemško severno in zapadno primorje vodnim potom spojeno z bodočim nemškim primorjem — južnim in vstočnim. Istodobno ima se, kolikor možno prej, Hamburg direktno zvezati s perzijskim zalivom. Nemci imajo že koncesijo z t železnico od Konije čez Alepo, Diarbekir, Mozul in Bagdad k ustju Šatel-Araba...
Ali vse to bi ne koristilo mnogo, ako Nemčija ne prisili Avstrije, da stopi žnjo v carinsko zvezo, da torej Trst postane pristanišče Hamburgu in I)unaj prednja straža Berolinu. Kedar se to zgodi — a to Be, kakor trdijo vsi Nemci brez razlike, mora zgoditi, mirnim potom ali sfe silo — potem pritegne Nemčija na-se balkanske narode in vso Malo Azijo, odkoder bo z isto bilo upli-vala na Indijo in na daljni vzhod.
Kakor hitro bi padla Češka, ki je danes edina slovanska dežela, raz ven Rusije, ki ima dovolj močno gospodarsko organizacijo, dovolj razvito prosveto in dovolj razširjeno narodno zavest, ne našli bi Nemci na tem potu nikjer resnega odpora, in mi bi stali pred dovršenim strašnim vinom.........
(Pride še.)
PODLISTEK
Umirajoče dete.
•»«;.' ai» k i/ materinega <lnevnika. >lova*ki spisala Helena Soltysova. Po*L Podravski.
»Niti tam, kjer je mesec, ni še nebo. Ko b," ti pr š a do meseca ter ga vprašala : Kje je nebo ? odvrnil bi ti : Jaz ne vem. Ko bi <!a še više, do drugega meseca ter ga vprašala. kje je nebo, odgovoril bi ti tudi ta: Jaz ne vem. Tako bi šlo naprej do sedmega, do desetega meseca.« Boženka se ni preveč čudila temu |w»jasnilu : tudi ona se je obrnila do mene z vprašanjem, češ, ker je to, kar imenujemo nebo, le neskončni vsemir, kje je torej ono nel»o, v katero pridejo po smrti vsi dobri ljudje? — Moje drago, drago dete, muči me pred slutnja, da se ti poprej seznaniš / njim, nego jaz ! — Ni še temu davno, kar se je bila zagledala v dve sliki. Ti sliki kazeti, kako aDgelj odnaša otroka v nebo. Na prvi stoji angelj spredaj ter govori z otrokom, ki je, ako se ne motim, ostal sam na polji pri igračah. OtroK ga gleda z začudenimi
očmi ; zdi se ti, da poželjivo posluša njegove l>esede. Na drugi sliki pa angelj že drži v naročju otroka ter leti ž njim v višavo. Rojstni kraj otroka leži že globoko pod njima, otrok sam pa blaženo počiva v naročju ange-Ija. Ti sliki sta močno vabili mojo Boženko; neprestano se je obračala k njima ter predla ž njima svoje slutnje. Takrat sem si mislila : Skoraj bi se tako zgodilo s teboj ! — ker je bila še le pred nedavnim ušla hudi bolezni. Sedaj pa me je kar btrah radi tega, tla jej tako ugajata oni sliki. Kaj jej je tudi prišlo v glavo, da je še pred kratkim, preti boleznijo, slikala ogrodja na pepir in sicer tako izborno ? Kazala nam jih je smehljaje ter bila vesela, tla so se jej posrečila. Ob tem času je hotela razdeliti tudi svoje najljubše igrače, češ, tla je že prevelika, tla bi se s tem zabavala. Jaz se nisem dosti zmenila za to — toda »edaj mi to njeno ravnaije provzroča strah. Ztli se mi, kakor bi se bila s tem, da-si, nevedoma, pobirala na oni svet. Sedaj si ne vem predstaviti ničesar druzega, nego to, tla jo ne bom mogla odgojiti. Bog, o Bog, ali jo
res hočeš imeti med svojimi angelji ?! Bog. pusti mi jo; jaz vem, tla bo ona tudi potem, ko izvrši ptizemsko svojo nalogo, vredna tega mesta. Moj Beg, usmili se izmučene matere j — ne vzemi jej tega dragega deteta, katero si jej sam daroval!«
Dne .14 decembra.
Bolezen je napatila slabo telo revnega mojega tlragega deteta ter razgraja v njem brey. ovire in neizprosno. Bolezen zmaguje — mi obupujemo. Zdravnik je že nehal tolažiti nas — ne govori nič. Na vprašaj oče naše pogletle ne odgovarja, marveč skuša zmerom, tia bi na kaj druzega navel govorico. Mislim, tla nas pomiluje in tla mu je težavno izreči usodno besedo. Toda jaz vidim, tla bolezen narašča in revno dete upada in slabi še bolj. Ni mogoče, da bi dalje vstrajalo to. Tu mi leži moje revno, izmučeno, bolno deta, mala betvica v veliki postelji. A pomoči ni za noben denar ! Kdo more umeti to grozo ? Tudi ličice jej je že močno upadlo. Črte na njem so ostre, barva mrtva, ustnice, ki komaj
zamorejo še pokrivati zobe, zasanele; oči metile, • vedno na pol odprte; — trepalnice jih ne morejo popolnoma pokrivati, ker "je koža že zgubila prožnost. Bolestni kašelj je preminil; vsaj ta je več ne mori, toda bolečina v prsih traja, tla, mislim si, da še narašča. Vročina je velika ter razgraja neprenehoma. Kje, kje se neki jemlje v tem shuj-šanem telesu ? To noč in sedaj zarano me je osupnila s tem, da je legla na desno, zdravo stran ; videla sem, kako jej dobro dene, da si zamore nekoliko polajšati bolno levo stran. O tem se je meti navadnim, kratkim dihanjem večkrat globoko ter dolgo oddahnila in tudi to jej dene na videz dobro. V prvem hipu sem padla s solznimi očmi na kolena ; mislila sem si, da je to dobro znamenje, preobrat k boljemu. Totla takoj sem zopet postala trezna. Ne, ne smem se mamiti. Na ta način, kakor si ga želim, se ne usmili Bog nad trpljenjem mojega otroka. Jaz vem, da v hudih boleznih nastopa preti smrtjo po-lajšava.	(Pride še.)
Politični pregled.
V TRSTTJ, dne 13. junija 1901.
O položaju. Ropot parlamentarne maline je pocehai. Stranke so odložile bojno orodje. Hrup dnevnih bojev je potihnil. Vse oči so obrnene v stolno Prago, v ponosno metro-
ni mogla zabraniti gradnje železnice med Dunajem in glavnem mestom Makedonije in slednjič ni mogla trozveza podati nikake faktične vrednosti posebni pogodbi med Italijo in Anglijo z ozirom na italijanski vpliv na Vztoku.
Lahko da je torej umeti, zakaj so tudi
dovolj resna moža, da bi sledila pozivu vo-lilcev.
Laški glas o poslanca Hortisu. Italijanski list »II Risveglio«, izhajajoči v Gradiški, se v svoji zadnji številki bavi z zadnjim »govorom« zastopnika V. kurije tržaške v zbornici na Dunaju. Spominjamo se,
polo ponosnega kraljestva češke krone. Tc j	k[ sicer negujejo idejalne težnje kako smo v nesrečnem letu 1866. otroci »ču-
dni so razpravljali razni listi, da so bila ce- j ^^ ^^ ^ hj ^	za vojsko pomno
sarjeva potovanja na Češko vsikdar kakor j ^ Dokler je jtalijanaka Vnanja politika — vinjete, ki začenjajo in zaključujejo kakov ^ ^	B;|rz;iai _ tako brezpomembna,
imeniten spis, da s<> ti obinki znakom: ali da je kako važno razdobje zaključeno, ali pa da se pričenja važno novo razdobje. Po raznih pojavih bi bilo seliti, da je tudi sedaj temu tako. Zastopniki naroda češkega so bili te zadnje dni zaporedoma deležni, skoraj bi rekli, oetentativne eesaijeve pohvale in vsi listi, ki so oficijelnim krogom na raz|w>lago. izrekajo
fali« šarpijo za one siromake, ki so v potokih prelivali kri na bojnem polju zbok tradici-jalne, v zgodovini z neštetimi izgledi doku-ni nikakor opravičeno, zahtevati veče žrtve mentirane iskrenosti in lojalnosti do naše mo-
ža vojsko.
Dalje je zastopal menenje, da so mogoče
narlnje v naših — zaveznikih !
Takrat smo torej »cufali« šarpijo
trgovinske pogodbe med državami, tudi če Attilio Hortis pa je oboževatelj in gineva v
niso te v političnih zvezah med seboj.
ljubezni do naših prijateljev. In kakor smo
(it rde klarzuif o carini na rino v /to- mi takrat »cufali« šarpijo radi lojalnosti naših »lotH'i z Arstrijo. rekel jr liarztiai, da na sedanjih zaveznikov — Čitatelj naj nam opro-to ni polagati talce važnosti, ker Iti Italija r 8tj to, morda malce prisiljeno ekskurzijo na
brez,**™no hval° mo,,ri< državniški politiki ,tQ<h{.mf.ti k<J (h,pf,j0 nrstrijski rinogradniki po|je žalostnih zgodovinskih reminiscenc! —,
zopet do normalnih odnošijer. ite imela istih tako je gori omenjeni laški list sedaj Attilia
češke d*-lejra<*ije.
l ako tudi sinoćnja «Triester Zeitung»	/v?/w (/osr</aj
povdarja v toplem tonu, da je v prvi vrsti zasluga Cehov, da je prišlo do preobrata na bolje in da je odpravljena huda državna kriza.
Splošno se sodi, da je potovanje cesarjevo najviša nagrada Cehom za velikansko uslugo, ki so jo storili državi. S tem pa so prip>znani < eh i kakor državo ohranjujoč ži-velj, kakor prava državna stranka v najemi-nentnejem /inislu te besede. Ako pa je res, da se vsaka stvar razvija naravno, da vse stvari imajo svojo logiko, potem bi človek
Irredentistično ost ima tudi oni odstavek
Hortisa »raze u t al' v šarpijo...!
Prosimo vas ! Attilio Hortis je zgodovi-
Karzilaievega govora, kjer pravi, da ne more nar? a »Kisveglio« je toli malicijozen, da do-
daopozorimo naše čitatelje na razmere,®v katerih se nahajajo naši slovenski bratje v Trstu, Ko so o zadnjih volitvah v državni zbor Slovenci Trsta dokazali vse pogoje življenja, razvoja in moči, bil je v vsem hrvatstvu in slovenstvu le en vsklik veselja; bila je ena vseobča zaprisega, da bomo vsi Hrvatje in Slovenci kolikor nas je, z največo napetostjo sledili ter moralno podpirali borbo tržaških Slovencev. Ali tržaški Slovenci so zopet prepuščeni sami sebi. To je žalostno. Tem ža-lostneje, ker imamo načinov, da reagiramo. Pa, kaj so Italijani in italijanaši proti nam ? Oni so solidarni; bodimo solidarni tudi mi, kjerkoli nas je . .. Oni so vsi solidarni z zaključki mestnega zastopa v Trstu. Tudi Co-žoti po obalih našega morja pravijo, da so vsi solidarni. Pa dobro. Proti tukim .... ni mogoča borba v rokavicah. T u gre za o b r a m b o življe n j a. V Trstu se uresničuje ona, da Italijani ir; italijanaši nočejo z nami niti v cerkev. Ce je tako, pa bodimo tudi mi ž njimi, kakor so oni z nami ! Mi smo bili dovolj potrpežljivi. Ako čaša pri-
odobravati trajnih zvez, ki zahtevajo pekoča kazuje Hortisu, da ne pozna . . . zgodovine ! j kipi, bodo le oni krivi.
(Pride še.)
odrekanja, ampak on bi želel le posebnih dogovorov v posamičnih vprašanjih, kateri do-
Z lažmi si hočejo pomagati sedaj, ko
Hortis je pesnik, politik in zgodovinar. S pesnikom in politikom so sklenjeni računi. Hor- so z gonjo proti slovenskim cerkvenim zagovori pa bi puščali njim popolno slobodo tjs pesnik — slab, Hortis politik - - pod ničlo ! stavam in se svojim štrajkom na procesiji sv. akcije in ki bi dovoljevali negovanje n j i h Sedaj pa prihajajo še njegovi soplemenjaki, ki R. T. doživeli najgorostasuejo .blamažo in so
dokazujejo, da Hortis zgodovinar ne pozna v svoji slepi strasti sami provocirali, da je zgodovine . . . Kaj ostaja torej od njega ? pred svetom prišlo do razkritja, usodnega Mož je na kosih ...
Mož je rekel v svojem govoru, da so bili
i d e j a 1 o v
Zu one. ki ne u mejo irredentistiškega jar-gona, bodi povedano, da Barzilai in somišljeniki nimajo nič proti temu, ako Italija sklepa
zanje: da so minoli tisti časi, ko jim je trebalo le migniti in so mase drvile za njimi.
z Avstrijo dogovore, iz katerih prva dobiva Trfa6an; „odvrženi Avstriji. Radi tega izreka V letu 1897., povodom tistih nepozabnih dr-morai misliti, <la cesarjevo i >o to vanje v i rago, ...,■,. .	* i- i i	'	»	. ...	.
-	-	- . koristi; ali kaj tacega pa ne mislijo nikakor )>liva nanf Risveglio« cele golide sarkazma žavnozborskih volitev, se je se posrečilo, da
in priznavanja, ki se izrekajo Cehom od vseh strani, -o res vinjeta, ki označa začetek no-vega razdobja v življenju države, nove ere, ko notranja in vnanja [»olitika ne bosti več v takein nasprotstvu s čutili in aspiracijami naroda češkega.
Doba prosledovanj naroda češkega je m^nda za nami in se ne |x»vrne več. Priznanje veljave te^a naroda pa zahteva brez-|x»gojno — spremembo zistema v notranjem. A logika stvari zahteva zopet tu, da tej spremembi mora slediti tudi sprememba v vnanji politiki. Da, logika dejstev zahteva to. Italija je že z jedno n«»go izven trozveze, Nemčija pa je na pragu svetovne kolonijelna politike, kateri ini ne moremo in ne smemo slediti, ker vodi nje pot prek o* n a s i n naših interesov, kakor dokazujemo tudi v današnjem uv<»dnem članku.
laavguracija j»olitike. ki bi bila v so-gla-ju - politiškim programom in čutstvova-
dopuščati, da bi ti dogovori nalagali Italiji jn ga pouC.uje> kako tla Hortis ne ve, kar ve »o prevarili široke mase, da so tulile po uli-kake žrtve, bodi materijalne, bodi idejalne. |>r|-&nas Bieherni otrok : da Trst ni bit podvr- ™h in prirejale ovacije voditeljem, katerih Ali še bolj na kratko povedano: Avstrija -en Avgtr|jj ge sii(>> 7 močjo orožja, ampak da delovanje bi zaslužilo vse kaj druzega: prodajaj Italiji, ne bodi pa tako nespametna in _ ge re«j -y jarraa tiranskega leva in kletstvo od vsega prebivalstva brez razlike
narodnosti !
No, kaj smo že hoteli reči? Ker jih je dostno posvetil dinastiji Habsburgov . . .	resnica osramotila, pa bi to resnico in svojo
cija- sramoto hoteli pokriti z lažmi. Ljudstvo je
ne zahtevaj, tla bi se ta peslednja odrekla (Ja neha 1>jtj vazaj ,)OŽrešne republike beneške "t aspiracijam na avstrijske pokrajine! Lepi za- __ zaprosii Avstrijo za pomoč in se je ra-
vezuiki, ne res?!
prosil Avstrijo za pomoč in se je
> I
Attilio Hortis, ki hoče biti celo speci
Tržaške vesti.
list v stvareh zgodovine tržaške, naj si torej	videlo na svoje lastne oči, kako so lagala laška
s po pol ni svojo, v tem pogledu, kakor je videti,	glasila, govoreča, da Slovenci hočemo žaliti na-
Imenovmnja. C. kr. ministerstvo za tr- jako pomanjkljivo zgodovinsko učenost!	rodni čut Italijanov s tem, da ponesemo v
govino je imenovalo poštne oficijale Gregorja	Potem pa »Risveglio« nastopno in neusmi-	procesijo na rod no-politični znak, slovensko
Bartola v Trstu (Čestitamo!), Elmunda ljeno justificira svojega delikventa:	trikoloro. To ubogo ljudstvo je verjelo, da
1'ssai-a in Ivana Zandegiacoma v	»Gospod Attilio Hortis Jpravi, da poli-	hočemo profanirati svete obrede s političnimi
Gorici poštnimi kontrolorji v Trstu.	cija neizprosno prosleduje one, ki kličejo:	demonstracijami. Potem pa je videlo na svoje
Dopolnilna volitev v občinski svet »Evviva 1'Italia«! ter da jih brez vsacih	oči, da vse skupaj ni nič res, dajo zastava
tržaški. Včeraj seje vršila volitev 2 mestnih komplimentov izganja iz mesta. Ne vem, dali	nedolžno bela in le s pobožnim napisom! Ko
svetovalcev v IV. volilnem razredu. Kandi- je to res, ali vem, da je bila do sedaj vsaka	je videlo, kako so je sleparili ti sleparji jav-
data dr. Spadonijeve demokratične stranke oseba, ki je v naših krajih klicala »Evviva	nega menenja, bilo je indignirano in je gla-
bila sta Berlam in Boniciolli. Nasproti temu je 1' I talia«, in postavljena radi tega pred sodnika,	sno dajalo izraza svoji indignaciji. Slepa vera,
njem ruroda češkega, j>oraenjala bi odrešilni imel neki »neodvisni volilni odbor« druga dva oproščena, razlagaje stvar tako, daje bil do- na katero so mogla laška glasila do sedaj
■ ♦in v- , u avstrijskemu Slovanstvu — pre- nasprotna kandidata insieer Dominika Antonj tičnik pijan. Izmed sto tacih individuvov jih	toliko grešiti, se maja. To je najhuje, kar je
fN.rod države v zmi-.u prirode. Če imajo to- in Jakoba Cumarja. Pričakovalo seje že po- je bilo oproščenih devetdeset. To je dejstvo!	moglo zadeti gospodovalno kliko. Kajti, kjer
rej prav oti. Ki vidijo v potovanju cesarje- l,rej- propadeta kandidata demokratične Ali — tako moramo vprašati častitega bibli-	ni slepega zaupanja, treba vse drugačne pre
1 1% 1 * I B * * II* J _ _ 1 _ A._ ! _ i. . I. . _! — ...» L A 1 ...» M ■ I. II. .f/k.<f.v1'il I 1» I ti kiot I Al	f T ■ . I 11/1(1^1 /v Ltr#<l lil II ' T «1 '/ t i • J 1 L J >11* lil l('l
vem mejnik mej starim in novim razdobjem v označenem zmis'u, (totem imamo vsi av stri ^ki Slovani povoda dovolj, tla jemo in Magosiovljamo tisti trenotek včeraj -nj^tfa dne, ko je <*e>ar Fran Josip stopil na klasična tla kraljev*- Pra^e, na ta tla zjjo-dovinskih dogodkov in stare slave naroda češkega.
Italijanska vnanja politika V včerajšnji -eji italijanske komore je govoril o vnanji {»olitiki jm»sI. Barzilai. ki je
stranke Berlam in Boniciolli, ada propadeta	jotekarja —zakaj pa ni protestoval v zborniei	vidnosti o — laganju! Laž pa je njihovo
tako sramotno, tega si ne bi bil mislil nikdo	na Dunaju proti temu. da policija z vso na-	sredstvo, laž jim je življenski element, brez
i blapru- in vspeh volitve je iznenadil vsakogar; dra.	glieo aretuje one. ki kriče: Živela Avstrija?	laži sploh ni možna politična ekzistenca nji-
-k včeraj- Spadonija in njegovoga vernega tlruga Ba-	In da jih ne zadevlje le z izgonom — ako	bova. Botega je torej v resni nevarnosti....!
nelli-ja seveda še najbolj. Izid volitev je	niso pristojni v občino —, ampak tudi zine-	V tem kritičnem položaju si pa hočejo
sledeči: Oddanih glasovnic 1221 ; izvoljena	seci zapora?	pomagati zopet — z lažjo. Z novimi lažmi
-ta Dominik Antonj z S.-J5 i:i Jakob Cuinar	Zakaj ni povedal v zbornici, da se vsklik	nočejo u veri ti tisti »popolo zucconc, da prej
z KOI* glasovi. Demokratična kandidata pa	»Viva 1'Austria« v Trstu, od lokalne poli-	niso lagali, ampak da so le Slovenci iz-
sta dobila: Benedikt Berlam '	in Anton	eije, smatra kakor nevaren vsklik, sovražen,	vršili grd manever, da postavijo njih v
Boniciolli 342 glasov.	in da daje »povod za javne nerede« !
krivo luč. O tem slovenskem manevru pa se
i povedal? Tisti »zakaj« je lahko najti. Ker j barvna, ali da je imela trakove v slovenski al misliti, da siv kratkem je Hortis soudeležnik tiste proslule nepatri- tri kolori, katere da so Slovenci sneli šele, . Nje načelnik, dr. Spadoni,;jotiške družbe; ker je bil od camore pred- ko so videli silno ogorčenje med laškim ljud-
Mlada zares je legla v grob ta gos p i ca	In toliko družili lepih stvaric, ki bi jih širijo \h> mestu dve verziji. Jedni trdijo in
trza-k begun! Ob takih anteeeudencijah "skoro Democratica. Še le pred par leti prišla je s bil Hortis moral povedati — zakaj jih ni j dragi verjamejo, da zastava sicer res ni tro-ni ui>'žno drugače, nego da moramo vselej takim ropotom in šumom na svet, da bi si |h slušati več ali manj decidirane irredentar- . bil vsakdo mora ske izjave. Tudi to |H»t ni mož ni maloskri- osvoji ves Trst val iredantarskih aspiracij bil — v kolikor se v italijanskih listih
rekii — delikantneji in ne tako brutalno fJkhIu zaspalo nje glasilo iskren kakor običajno. Ali jasen je bil ven- s dar. da ni puščal nikogar v dvomu.
Hracij; le v izražanju je nastopal je tako samozavestno, da je tu pa ložen kakor kandidat; ker vsi tisti, ki so /tvom. Drugi sezajo veliko dalje in trde, da da sklepati po poročilih tam začel že skoraj vzbujati rešpekt. Prišel glasovali zanj, so bili ali camoristi ali na- jSlovenci za procesijo sv. R. I. kar dali - nekoliko — kako bi je hitro dan sodbe. Najprej je mirno v go- jivni. Vidite: zakaj! Ce se spoštovani zgo- »a r e d i t i novo zastavo, ker si s prej-
' y * _ "________ 1 I _ . 1 .. ..	I ♦	>1 Al« A/-1 <1 r- I 1-11 I >
ajprej je
Seccolo
(t. j. dovinar hoče še kedaj vreči proti policiji in j šnjo niso upali na dan. Iz tega seveda sledi toletje), to najkrajše >stoletje», kar jih pozna proti vladi, naj st<»ri to vsaj bolj lojalno in jasno, da prejšnja zastava mora biti provo-trod«»vina in sedaj je dobila tudi stranka pošteno, in vsikdar nai ga vodi tisto čutstvo katorična. In še je takili

Ilog nam o<l-
< iovoi e o albanskem vprašanju, je dejal, sama smrtni udarec. Saj ni bilo tudi drugače nepristranosti, ki v vesti zveni: resnica!! S PU9tl grehe! takih oslov, ki verujejo naj bi - Italija omejila na to, da pripozna pričakovati. Vodja stranke ni bil niti toliko svojim govorom je dokazal, da ni zastopnik temu» (lli pojdemo mi Slovenci, ki imamo na
'	j_____Z l. 1--... ...'l k.rv* M/V 1 . fMi.Ulh llll'/ll
Di .. jv -n« —t A i»amje, šifer pa da naj se va- resen }>olitik, kolikor sploh zahtevajo naši, v	nikakega prebivalstva, nikakega mesta, am-
rnJe pr»-t ruvanja, ker treba da je {»omisliti, tem zelo skromni laški someščani in tako je	pak protektor peščice individuvov, ki vsemu
i/ »■" Itn1 in n / -nkak"r trje AorvilHike. ' prišlo, da so se voliei naveličali takega ne-	postavljajo nasproti svoj interes, svojo ain-intrrim r tr- hn j» >n<ifjati. Da ti tesnejši so- plodnega delovanja te smešne stranke in so | rodn ki n- - nihče druidi, ne^o avstrijski Ita- jej prav odločno |w>kazali vrata. Poraz te stranke
1 jani, to pač ni treba še le dokazovati. Da je znamenit toliko l»oIj, ker ima upliv le v	tisovem v listu »II Risveglio« je, da je
Italijani v kraljestvu reklamirajo zase av- četrtem volilnem razredu in je bil vsaj jeden	osmešil sebe, svojo stranko in
stri;-ke Italijane, to bi nas pravzaprav nje kandidatov kvalitativno veliko više od	vse one, ki so glasovali zanj, ker
imelo prav malo brigati, Ker to ni naša stvar j obeh kandidatov neodvisnega odl>ora. Berlam	seje najprej zagnal v tržaško policijo, a je
bieijo.
Sttupna sodba o zadnjem nastopu Hor-
in briga, ampak drugih, v to jtoklicanih krogov. Ali proti temu se moramo jK»staviti najodločnejše, da Lahi onkraj luže reklamirajo za-se eele pokrajine, kjer žive Italijani le v manjšini ter žele na ta način |»ožreti tudi ogromno večino slovanskega prebivalstva v teh pokrajinah. Barzilai je rekel, da trozveza ni mogla zabraniti izključno rusko-avstrijskega vpliva na Balkanu! Na tem poluotoku da nima Italija nikakega vpliva, da trozveza ni mogla zagotoviti Italiji |»o-trebnega vpliva na sredozemskem morju, niti
in Boniciolli nista propadla kakor osebi, temveč kakor kandidata demokratične stranke, kateri so podali volilei s tem činom dovolj jasno nezaupnico.
Nasprotna kandidata nista izjavila: ne h kateri stranki pripadata, ne katera načela branita; bila sta torej iztecna protestna kandidata proti Spadonijevi stranki, katera bi morala iz tega čina izvajati svoje konse-kvence ter pobrati se s pozorišča. Govor« se tudi, da svet. dr. Spadoni in Banelli mislita odstopiti; mi pa ne verujemo tega, ker nista
ob enem zahteval od iste »liberalnih odredb«, ki naj bi zadele one, ki spravljajo na svetlo madeže njegove stranke. Napadati kako institucijo, a potem isto institucijo prositi za posredovanje, to je — meni »II Risveglio«
—	sramotna kretensko zlobna nedoslednost.
Suma summartim : tu vidimo, kako temni
—	zvezda tržaška ! Saj je bilo menda leta 1897., ko je bil Attilio Hortis slavnostno promoviran za »zvezdo tržaško« . . . !
Novinski glasovi o dogodkih v Trstu.
sto in sto druzih krvavih potreb, trositi blizu 1000 goldinarjev navlašč za jedno samo demonstracijo.
Laž je, da so Slovenci sneli kake trakove; laž je, da smo nabavili novo ztstavo. Resnica pa je, da zasta%-a sv. Cirila in Metoda ni imela nikdar nič provokatoricnega na sebi, a resnica je tudi, da so sleparji javnega menenja lagali poprej in da lažejo tudi sedaj . . . .!
Pozor! Pišejo nam : Sedaj je že minolo 6 mesecev od časa, ko je stopil novi domovinski zakon v veljavo. Oni, ki je vložil prošnjo prve dni januvarja, ima pravico zahtevati, da mu izroče rešitev. Opozarjamo torej vse one, ki so svoje prošnje na tržaški magistrat dali napraviti po nepoznanih osebah, naj se (v slučaju, da jim je bila prošnja odbita) obrnejo na urad političnega društva «Edinost», ki ima svoj sedež v »Delavskem
»Obzor« zaključuje: Nam je samo do tega, podpornem društvu* in kjer se bodo na-
pravljali utoki vsaki dan <k1 5- do 7. ure popoludne, ob nedeljah in praznikih pa od t*. do 11. ure zjutraj.
Vsakdo naj gleda, da ga magistrat upiše pravilno. Osobito opozarjamo one, ki so si dali napraviti prošnje — kakor rečeno zgoraj — |m> tujih ljudeh, ki so morda pokvarili vse priimke gledajo naj, da bosta na dekretih ime in priimek pisana pravilno — tako, kakor je bilo pisano na domovnici, to je s končnico «čič». «ič» itd., ne pa «cich», «ich>, kakor in» gotovo pisal tržaški magistrat !
Ako dopustite, da vam pokvarijo prava imena, ste s tem prestopili zakon vi, in prestopil ga je tudi magistrat, a ob enem zgubite vse pravice do eventualnih zapuščin po oselnh, ki nosijo imena identična z vašimi. Iz Slovencev postanete Lahi, kar bi bila večna sramota za vseh nas, a v prvi vrsti za vas!!
Vsakdo, ki vdobi sprejemni dekret, naj <ra prinese |H»ka~at v gori imenovani urad • Edinosti», kjer se — v slučaju potrel>e — ukrene primerno.
Včeraj smo videli tak slučaj. Na prošnji, ki je bila pisana v lahkem jeziku, je bila stranka podpisana z »ieh«, na domovnici pa — z »ič»! Zakaj vendar dajate pisati takim ljudem, ki vam za drag denar še kvarijo vaša slovenska imena?!
Pozor torej !
Y»aki zaveden narodnjak ima dolžnost, da poučuje nevedna, ker take le pridemo do zaželjenega vsj>eha.
11 t e j s k i. Predsedniku Zaveze avstrijskih ji-sroslevanskih učiteljskih društev, gospodu Luki Jelencu, ie deželni predsednik kranjski, barofi Hein v »Jed najvišega povelja sporočil cesarjevo zahvalo na izjavi udanosti XIII. glavne skupščine Bledu.
Dramatični klub ali dramatično dri-
>tVo \ P« h I tem naslovom nasvetuje c. pisec v «Kdinosti» od 7. t. m., da naj bi se ustanovil dramatični klub, v katerega naj bi se vsprejeli sami delujoči členi in samo taki, ki bi stalnejše delovali ter brez epizodistov od slučaja do slučaja. Klub naj bi štel kakih 10—členov, ki bi se učili in vadili nove igre.
Res, skrajni čas je, da mislimo resno na to važno točko za našo družabno življenje, |>osebno, ko >e namerja v bodočem ^narodnem domu* izostaviti primerno gledališče. — Mari naj Ikhdo potem brez igralcev ? — Zato pa menim jaz: ne klub, ampak tu treba misliti na samostojno dramatično <1 r u št v o. Izkušnja na> uči, da klub nima dolzega obstanka! Tak »klub* je bil ustanovljen že pred leti, ki je pa po kratkem životarenju zamrl, ker je bil zasnovan samo na podlagi požrtvovalnosti delujočih členov.
Moj nasvet k »i bil torej, da se zasnuje pravilno, samostojno dramatično «1 r u š t v o, katero naj bi dobivalo svoje do-kodke deloma od radodarnih pris|>evkov, deloma od dohodkov predstav, katere bi p r ■ r e j a I o u a 1 a s t n i račun, da si tako ustanovi svoj zaklad, iz katerega bi si nabavilo svojo knjižnico, »garde robe* itd., ter nagrajalo nadarjene igralce, in plačevalo jim ustop k gledališkim predstavam, ki bi jim bile v izobrazbo.
Le na ta način bi si bilo možno vzgojiti sčasoma spretnih igralnih moči in uvesti primeren crej>ertoir».
V odboru iti bili lahko gospodje in gos|>e, ne da bi bili izvršujoči igralci, ampak osobe, katerim bi bila stva;' na sr<*u.
Naj bi se interesovani krogi organizirali in čun prej sklicali osnovni zl>or.
Korov šča kov.
♦■roztia nesreča.	padec s peteira
nadstropja. Med hišo št. 7 in št. 11 v ulici CiMcordia zidajo }»ei.uadstropiio hišo. Te dni so dozidali hišo že do strehe, na kateri je delal včeraj med drugimi tudi 33-letni delavec H o racij Ravasini. Nekoliko jm» sedmi uri je »iroinak zgubil ravnotežje in padel s strehe doli v glolx>čino na dvorišče. Delavci eo takoj stekli ponesrečenemu tovarišu na jm>-moč, a našli so ca v groznem stanju. Imel je |M»|N»lnoma zmečkano glavo in |>olomljeno jedno roko in jedno nogo. Itnrl je kmalu na to.
Dražbe premičnin. V |>etek, dne 14. junija ob 10. uri predpoludne se ImhIo v sled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin:
Skedenj št. 2<>4, spomeniki, kamen in kolo; v ulici Coinmerciale štev. 11, hišna oprava; v ulici ( »mmerciale štev. in v ulici Ti-
Ravnateljera tega učiteljišča pa ie imenovan profesor ljubljanske realke, gosp. Fran Leveč.
* Pred porotniki v Ljubljani je stala tista Marija Kern, o kateri smo opetovano poročali tudi mi, kako je Hngirala tatvino v svojem stanovanju, da bi prikrila poneverjenje, storjeno s tem, da je na neko poverjeno jej hranilno knjižico njene znanke Ivane Nosan dvignila večo svoto denarja in jo porabila za-se. Tudi na neko drugo knjižico je dvignila '.»7 K. Porotniki so jo seveda spoznali krivo in sodišče jej je odmerilo štiri leta težke ječe.
varnella (gostilna), hišna oprava; v ulici Čari ntia štev. 32 in v ulici S. Lazzaro št. 12, hišna oprava; v ulici S. Sebastiano št. 1, oprema v zalogi in knjige; v ulici Montfort, hišna oprava: v ulici Kandler št. 3. hišna oprava: v ulici Nuova št. 39, hišna oprava; v ulici Tintore št. 5, hišna oprava.
Vremenski Testnlk. Včeraj : toplomer o S 7. uri zjutraj 23 2, ob 2. uri {»opoludne 30.0 C®. — Tlakomcr ob 7. uri zjutraj 759.1. — Danes plima ob 7.31» pred p. in ob tf.55 pop.; oaeka ob 1.1 S pred;>oiudne in ob 1.14 (»opoludne.
»Kokovnjači« se bodo v nedeljo predstavljali v Barkovljali. Na to opozarjamo posebno.
Za slavnost razvitja zastave pevskeg-a društva »Kolo«, HO se nadalje prijavila sledeča bratska društva: »Lipa« iz Bazovice in »Slovan« iz Padrič — skupni nastop z I. Laharnarjevim mešanim zborom »Pozdrav« ;
»Zarja« iz Rojana nastopi z Grbičevim me-;^ je ,>jla zgjnola? ker je l>Ila blizo očešanim zborom »Klic pomladanski«.	! ^ ^ za^a]a neko drevo in ae je radi
tega bala iti k surovemu očetu. Klatila se je • okolo.
Vesti iz ostsilc Primorske. ' Orožniki so pri Bratuši večkrat poizve-
r> - ,	t>	■ ; .. r.___ dovali po otroku in končno so o neki pri-
/upnikom v K o c u je izvoljen	1	1
i>-i i u - -i i - • t • i	i i „ liki našli krvavo dekliško obleko. Bratuša
Riliard Kuzrcka, ki je bil dosedaj kapelan v
2mjn |1	je prišel v stisko, se je zagovoril in priznal
, i- „.	•	v	svoje grozodejstvo. Povedal je, da je našel
X Istmovitev cNarodnezveze*. J « J	J	J
-	. i _ • i__„ svojo hčerko blizu hiše popolnoma onemoglo,
Kakor je lulo ze sporočeno, vršilo se je dne J	11	® »
.	li -i	. • j- . da jo je zadavil in ponoči nesel domov. Tu
2. t. m. v dekanih posvetovanje radi ustano- •> J	1
i i j ...	Q	je truplo slekel in je razrezal na pet kosov,
vitve zveze narodnih društev in gospodarskih J_ i	J	»
zadrug pod imenom (Narodna zveza*.
Na tozadevno povabilo zbralo se je v dvorani društva «Zrinjski», okrašeni z zele- naJPreJ K,avo' Vzel J® lmtem raa,° 8ekiro in njem, lepo število zastopnikov narodnih dru- Pre9ekal hrbtišče, na to je odsekal obe nog,
in naposled preparal prsa m trebuh. T u
Vesti iz Štajerske.
— Nasmrt n a v i s 1 i c a h je obsodilo porotno sodišče v Mariboru tisto zverino, ki je na prav kanibalski način umorila lastno 12 letno hčerko in jo — jedla. To je viničar Fran Bratuša iz okolice Ptuja.
Žena mu je pomagala s tem, da je držala odrezane kose. Bratuša je dekletu odrezal
mil j e pomagala tudi žena r e z a t i.
štev in gospodarskih zadrug ter drugih po vabljenih rodoljubov.
Zastopanih je bilo 13 društev in zadrug. Kazresane kose sta vrgla Bratuša in žena
Drugih povabljenih gostov je bila obširna n)egova v ^ Po«»eje je Bratuša še priznal,
„i v	,	da je od stegna lastne hčerke odrezal »naj-
dvorana natlačeno polna.	J	6	J
£,t i • .	»i Ull i - . „ i_ lepše meso«, da mu je žena to meso spekla,
Sklicevatelj, g. And. Mlinih, je pozdra- »	'	J	1 '
.,	„	-l i - . i i	in da je on to »pečenko« snedel.
vil navzoče po priliki tako-le:	J	1
, t«. j. * . •	,	Bestijalno ženo in zverinsko mater je
Kakor sklicatelju današnjega posvetova-	J	_	J
. . • • i . - *	• sodišče obsodilo na tri leta težke ječe.
nja čast mi je, da otvorim to posvetovanje
ter vam ob enem izročim pozdrav naših sokolov Mandiča in Laginje. Ona dva pozdrav-	p .
ljata iskreno naše posvetovanje in nam želita	DlZOJaVRa pOrOolid.
obilo vspeha. (Navdušeni klici : Živio Man-	l <*sar v Pragi,
dič in Laginja !) Da se bo naše posvetovanje	PRAGA 12. (B.) V prvih popoludan-
vršilo v redu, treba, da si izberemo predsed-	^kih urah je začel neprestano naraščujoči pri
nika, ki bo vodil razprave. V to si moramo	tok ljudstva k Via triumphalis, po kateri se
izbrati pač le najvrednejšega. Najvrednejši	pripelje cesar. Proti 3. uri popoludne so se
pa je gotovo le naš divni zastopnik, gospod	začela postavljati ob straneh ceste : :!ruštya,
dekan Josip Kom pare. Predlagam torej,	korporacije in šolska mladina. Kmalu na to
da se predsednikom današnjega posvetovanja	80 odkorakali na Fran Josipov kolodvor častna
izvoli gospod dekan Josip Kompare. (Ži-	stotnija in tri meščanske garde. Vsa okna so
v ah no odobravanje, občinstvo je priredilo go-	kila natlačena. Vreme je lepo.
spodu poslancu Josipu Kompare-tu burno	Na krasno ovenčanem kolodvoru so se
o varijo)	zbrali: najvišji deželni maršal knez Lobkovic,
,. . i • i	rr	•	predsednik višega deželnega sodišča Veselv,
Deželni poslanec g. Kompare je za- *	&	®	•
i, i i -.i	.	ii-i	* župan dr. Srb z pražkimi občinskimi svet
sedei predsedniško mesto, se zahvalil na iz« i	1
volitvi ter imenoval zapisu,ka;jema gg. Ed- niki in mnoS° dru&ih «Ilžavnih in raestnih
munda H rov a ti na, učitelja v Mare žiga h, funkcijouarjev. V kraljevem gradu na Hrad-
in Josipa And rij asi 5a, posestnika v Sinu pa se zbrali: Kardinal baron Skrbenskv,
a i i l» . •	i	i^i*. generaliteta, častniški kor in dvorjani.
< rnemkalu. Potem je povzel sam besedo ter	j
.	.	.. _____Ob 2. uri popoludne sta došla semkaj
govoril obširno in temeljito o potrebi orga-	r '	J
nizacije. V glavnem so bile misli govora go- ministra pl. Hartel in pr. Rezek.
s,k,da Kompareta sledeče :	PRAGA 12. (B.) Njegovo Veličanstvo
Vsi listi brez irjeme so z veseljem po-	cesar Je doBPel semkaJ ob uri P»Poludne
zdravili idejo .Narodne zveze*. Tako društvo	in se Je l,otem' ob navdušenih vsklikih zbrane
je neobhodno potrebno. Posamičnik premore	množice, podal na Hradčm. Na pozdravni go-
malo. Tudi posamična društva malo. Kakor	vor župana dr.a Srba je cesar govoril v
- -i •	-	i	* •• i češkem jeziku:
posamicuiki, morejo se zaruziti tudi dru-	J
štva. Navadno pravijo, da še nismo zdreli.	»Živa želja, da po daljšem času zopet
Posamičniki so tudi res slabi, a z združe- bivam med zvestimi prebivalci te dežele, pri-nimi močmi že kaj dosežemo. Naše kmetij-! ve(lla me je v moje ljubljeno češko kraljestvo stvo je zanemarjeno. Da si pa kmetijstvo in v moje kraljevo stolno mesto Prago. Zve-opomore, v to treba pred vsem organizacije. lik'ra zanimanjem se prepričam o znamenitem Za organizacijo pa nam treba zdreli h ljudi, napredku in povz^igi, ki ju je dosegla krasna Take ljudi nam bo vzgajala namerjana zveza.	v zadnjem desetletju po zaslugi vseh
Ljudje so sploh sebični in žele povsod i ta- svojih prebivalcev. Velikim in važnim nalo-kojšnega dobička. Zato bodo gospodarska	ki »e čakajo rešitve, zagotovljeno je
društva bolje prosperirala, nego kterokolisi- m°je zanimanje in moje očetovske skrbi«, bodi drugo društvo. Ako na zapadni obali Fotem je nadaljeval v nemškem jeziku : »Na Istre snujemo tako društvo, s tem nečemo presrčnem pozdravu in zatrdilu ljubezni in pr -j udici rat i gospodarski centrali, ki se snuje "danosti izrekam Vam in vsemu praškemu za vso Istro. Ravno te dni je bilo posveto- j prebivalstvu svojo zahvalo in Vas zagotovljam vanje v Opatiji. Od ol»eh strani morske obali svoje milosti. Prepričan sem, da z jednakim U>mo orali ledino in tako pridemo skupaj, čutom udanosti, kakor praško prebivalstvo, Gospodarska centrala bo le vesela, ako bo je navdano tudi prebivalstvo vse dežele. Ze-imela v naši zvezi krepko oporo.	liin temu staroslavnemu mestu, naj bi mo-
(Zvršetek pride.)	gočno napredovalo na potu gospodarskega in
kulturelnega napredka in naj bi bilo vs^m svojim prebivalcem varno zavetje mirnega skupnega življenja in vspešuega razvoja«.
PRAGA 12 (B.) Na kolodvoru je župan dr. Srb pozdravil cesarja v češkem jeziku nadaljeval je potem nemško in zaključil zopet češko. Dejal je: Neizmerna /•adost razširila se je po Češkem, ko se je
doznala vest, da pride Njeg. vel. cesar v Prago. Njeg. vel. videlo bo napredek Prage in spozna njene potrebe, za katerih izpolnje-nje se Praga zaupljivo obrača do Njeg. vel. Misli, da je opravičen sporočati cesarju pozdrave vsega mesta. Zaključil je svoj govor s slava-klici na cesarja in kralja.
PRAGA 13. (B.) Danes zjutraj •sprejel je cesar mnogoštevilne deputacije ; mej istimi tudi ono duhovščine in plemstva češkega pod vodstvom kardinala barona Skrbenskega ; deputacijo deželnega odbora pod vodstvom najvišjega deželnega maršala kneza Lobkovica; mestnega zastopa praškega pod vodstvom župana dr. Srba in obeh podžupanom. Na udanostni nagovor kardinala Skrbenakega o vsprejemanju duhovščine je odgovoril cesar v češkem jeziku : »Zahvalo in zadoščenjem vsprejemljem zagotovilo zvestobe in udanosti, podano od Vaše eininence v imenu duhovščine na Češkem«. Nadaljevaje nemški je rekel:
»Prepričan sem o čistosti vaših dinastičnih in patrijotičnih čutstev. Bodite uverjeni, da interesi katoliške cerkve najdejo v meni vsik-I dar toplega povspeševatelja«. Na nagovor kardinala Skrbenskega o vsprejemanju depu-j tacije plemstva je odgovoril cesar: »Plemstvu Češke izrekam prisrčno zahvalo na tem lojalnem pozdravu«. Nadaljevaje češW je rekel: »Rad sem se prepričal, da plemstvo je in ' ostane trdna opora prestolu in državi.«
Nadalje so bili vsprejeti zbor častnikov, uradniki namestništva pod vodstvom namestnika Coudenhove, predstojniki drugih c. kr. ; oblasti, deželni šolski nadzorniki in ravnatelji nemških in čeških državnih, srednjih in ljudskih šol, predstojniki sodn h oblasti iu členi višjega dežel nosod nega gremija, kolegij raestnih zastopnikov kraljevega mesta Prage pod vodstvom župana in obeh podžupanov, zbor konzulov, rektorji in piorektorji, dekani in členi akademiških senatov čeških in nemških visokih šol, deželni kulturni svet, evangeljska cerkev, češka cesar Fran Jo-sipova akademija znanosti, družba v povspe-ševanje nemških znanosti, umetnosti in literature na Češkem, c. kr. akademija umetnosti v Pragi, potem predsednika advokatske in notarske zbornice, predsednik in podpredsednik zbornice zdravnikov, zastopstvo izra-elitske cerkvene občine v Pragi in drugi stanovi.
Vojna v južni Afriki.
BRUSELJ 13. (B) Gospa Bolha je sinoči dospela semkaj. Na kolodvoru jo je pričakoval dr. Levds.
PRETORIJA 12. (B) Na meji dežele S\vazi so Angleži ujeli 2f5 Burov, mej njimi tudi brata Selialk Burgerjevegn.
Z otoka Kuba.
HAVANA 12. (B) Konvent za posvetovanje o novi kubanski ustavi je s Hi proti 1 1 glasom vsprejel predlog Platt a, ki priporoča, naj se amerikanska kontrola ohrani.
S Aleksander Levi Minil
V© Prva in največja tovarna pohištva SV f«	vseli vrst
Gf i
i Sf
Sf
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- ^ vrsuje naročbe tndi po posebnih načrtih.	—*
Cene brez konkurence.
•J T R S T

TOVARNA:
Via Tesa, vogal Via Limitanea
ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21
-H0H
Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
Vesti iz Kranjske.
* Imenovanji na šolskem polj u. Deželnim šolskim nadzornikom za ljudske šole na Kranjskem je imenovan ravnatelj ljubljanskega učiteljišča, g. Fran H u b a d.
St
7q ildstrovakj ceni: zastohj in feasku ^
m

:XKXXKX?OCXXXKKXX
MIZARSKA ZADRUGA V GORICI *
K X X X X X X
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
m slov. zalop pohištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
g Antona Cernigoj-a
IX
X X X X
Katera se nahaja
v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
(na desni stranl cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke.
X X X X X X X X
t
Podpisana ..aznanjam žalostnega srca v svojem in v imenu svojih pet o t ročice v imenu, da je <*aš preijul»lje«|i soprog in oče
Peter Kjuder
danes, dne 13. t. m. ol# 1. uri popolunoči mirno v (»oS|mm1i« zaspal. |m> daljši bolezni. v 41. letu -voje d<-be in previden s sv. sakramenti.
ivereh predragega pokojnika ho v solato zjutraj oh in pol uri od hiše žalosti na novi eesti »monte spaea.
Nepozabni naš soprog in oče ImmIi priporočen v blatr spomin in pobožno molitev.
Pri sv. Ivanu, 13. junija 11*01.
Marija kjuder roj. Perhavr.
Zalivala.
Tukajšnji ol>činar, gos|M»d Jožet" Geo, h. št. 63, blagovolil je naši eerkvi sv. Mihaela darovati krasno, dragoceno nebo (baldakin). Podpisano se tem potom blagemu dobrotniku najiskreneje zahvaljuje.
Pred stoj ništvo cerkve sv. Mihaela v Skopem, dne 10. junija 1901.
Jos. Bekar.
ekspozit,
Jakob Kosmerlj
4 TRST
ulica ss. Martiri št. 16
nasproti Komando Marine.
24T T R <- O V I \ A
jest v i n in kolonijaliH-^u blaira. delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev.
Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2. nasproti ženskemu liceju. Priporočam >e p. n. občinstvu in sem najudanejši
Jakob Kosmerlj.
liprrjrBijo m* tudi naročbe /.a razpošiljanje.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje pohištva
Rudolf Ezner
Trst.--Via Squero nuovo 7. — Trst. Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje
pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najljoliši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva jm> železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tud> iz hiše v hiso po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovcekov, zabojev. košev itd. za inmagaciniranje
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si lx»di.
Cene zmerne.
F I L I J A L K A
c. ii urtv. avstr. Kredilun
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-Jnevni izkaz 2»»dnevni odkaz •>«„% ^	,, .	^niesečni „ 2>/.
n	n J 4 •	91 •
' n	->	1 o
ca p	katera se morajo izplačati v sedanjih ban-
kovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse T krepost z dnem junija. 28. junija in odnosno 'Jtl. avgusta U 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. t vreda papirjih 'J', na v-ako svoto. V napoleonih brez obresti.
Nakaznice
na l>unaj. Prago. Peito. Brno. Lvov. Tropave Rek<> kako v Zagreb. A rad. Hielitz. Gabloac. (Gradec Sjibini. Inomostu. Czovee. Ljubljano. Line, Olomcu, Reichenberg. :šaaz in Solnograd, brez troftkov. Kupnja in prodaja bitku 1*«« provizije, lakas« vseh vrst pod najumestnejiimi pogoji. Predujmi. ?amćevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente i Londonu. Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Tloikl v pohrano. Na&a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kurvu.
sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da »rebni denar, zlati av-trijski bankovci itd. po pogodbi
S koščekom sladkorja zavžijte po potrebi 20—40 kapljic
A. Thierryjevea:a balzama sč zeleno varstveno znamko »nuna« in na kovinskem zamašku vtisnjeno tvrdko: da se izogujete v mrzlem letnem času vsem slabostim in da jih tudi že oostoječe odpravite. Edino pristno. Vdobiva se v lekarnah. Po pošti 12 malih ali 6 velikih steklenic 4 K. Steklenico na poskušnjo z navodilom uporabe in izkazom zalog eelega sveta p< šilja po predplačilu 1 krone 10 stotink. — I*i.š Ijaiv.- jr naslavljati na lekarnarja A. Tliierry-jj» tovarna v Pregradi pri Koirateu (Ko-hltseh-Snucrbruiin). V«i«»!»iva se v lekarnah.
Pred ponarejanjem naj se varuje in naj se pazi vedno na zeleno varstveno znamko »nuna«, registrovana v vseh naprednih državah.
Xeštevilno priznalnih pisem je na razpolago in dohajajo vsaki dan izdelovalcu.
V zalogi moje tvnlke
Schiwitz &Comp.
v Trstu, ulica Zonta štev. 5
e dobivajo stroji vsake vrste in vse tehnične priprave iz najboljših tovarn in p<> nizkih cenah. Posebno pa priporoča sedaj moje
Hiice uroti peronospori,
pripoznane kakor najboljše: po IS Iv po posti franko 20 K. V zalogi se nahajajo tudi škropilnice vseh drugih vrst.
ŽiviC. inženjer.
Delavnica
za popravljanje vsakovrstnih strojev, motorjev na plin in bri/.galnic vseh vrst. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck &. C. v Trstu, ulica Belvedere -t. f.
Ivan Seipulič
TRST - ul. Bel edere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
Matelič Ivan
v Trstu Piazza Piccola st. 1. si časti naznaniti, da je otvoril prodajalnico izgotovljenih oblek za gospode in dečke. Sprejema naročbe po meri, katere izvršuje : po najnovejši modi in elegantno. Bog»t izbor vzorcev ' novostnih snovij na upogled. e toplo priporoča blagonaklonjenosti slavnega občinstva.
Jakob Je I len
Pekarna in sladčičarna
v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež liruh in velik izbor shulčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruli ali sladčice. Zaloga moke iz prvih ogerskih mlinov.
Konrad Jacopich
trgovec z jedilnim blagom v Trstu, Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke, otrol>ov, žilo. ovsa itd. j>o jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko.
Durator."
o že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in moli učinkuj« če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pri zlih nasledkih slabega prenavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljic, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljice ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, stane ikatljica s 15 kroglicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr.. pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo: 1 zavitek 1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki J gld. 35 kr., IO zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Pserhofer-jeva lekarna
Dunaj I., Siinrerstrasse štev. 15. Prosi se izrecno. „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice''
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami.
Balzam zoper ozeblino
J. Paerbofer-jev. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto poSiljatvijo 65 kr
J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotca 9tXSž»kr. J. Pserhofer-jev balzam
1 steklenica 4<> kr. s poštnin^ prosto
Josip Bizjak
esenca imenovana.! — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učink.t na želodec pri oviranem probavljanju. 1 steklenica kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld.
J. Pserhofer-jev balzam
1 steklenica 50 kr.
zoper rane, T a n n o c h i n i n - p o m a <1 a
J. Pserhofer-jeva. najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 2 gld.
ravil m o i>l
za rane
pok. prof, Stendei-a. 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr.
zoper golšo, l atek,enka 40 kr
pošiljatvijo kr.
Stoli-ovi Kola - preparati
izvrstno krepčilo za šelooec in živce, 1 liter kola-viua ali eliksirja 3 gld., V- litra 1 gld. kr., V4 litra 85 kr.
J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura
Kazeu tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbč vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zah te vanje točno in najceneje.
Poiiljatve po pošti izvršujejo se najhitreje proti temu. da se prej vpoilje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska.
Će se preje vpoilje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju.
Univerzalna čistilna so
A. W. Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
IVAN KRŽE
Trst. — Piazza S. Olovanni št. ti. — Trst.
Trgovina h kuhinjsko j»os«mIo vsake vrst« iz z<-m!je, porcelana, žoleza, k<»sitarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga Lesene pij>e iz najboljšega tisovega lesa z gobo a!: tu«li brez gol»e.
Tomsig Ludvik
v Gorici, ulica Morelli št. 30. JV DELAVNICA "M
za DDzlaCBvaniB in dekoracije.
Sprejema	v to stroko spaclajoee
poj »ra ve, toliko /.a cerkve kolikor za zasebnike. Wlika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih |>retlinetov jio zelo nizkih cenah.
JAKOB BAMBIC
trgovec x jedilnim blairom Via Giulia št. 7. — Podružnica: Via Torrente4.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, | vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega. ,
— Najfineje testenine, pO jako nizkih cenali, |
ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na deUelo in drobno. — Cenike razpošilja fra 11 ko.
Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenami.
Nova pekarna in sladčičarna
MATEJ PERITZ
TRST. — Via Giulia 1 A
TRST.
Priporoča svoj o krat na dan zveži kruli, vsakovrstne najfinejše sladčice, nadalje fina vina v buteljkah 111 moko v velikem
izboru. Postrežba hitra in točna na dom.
Podplati so zastonj, ako vsakdo rabi ..Durator" ter žnjim .'J—4 tedne maže svoje podplbte, kateri trajajo ") krat več in jih voda ne ol>r:tl>i. Cena jedni -katljiei z navodilom vred 1 in '2 kroni. „Durator" si* prodaja v mi-rodilnicah, špecerijskih prodaj al nicah, trgovinah z usnjem in obuvalom. Kjer se ga ne vdobi, naroči naj se ga z 1 K stot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro in Dalmacijo: J. Mi-chapip v Trstu, uliea Kossetti st. 12.
u rarski mojster v Trstu ulica Stadion	nazna-
nja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da si bo prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela, za kojega izvršitev tudi jamči. Zsi mnogobrojno podporo se udano priporoča.
Zaloga dalmatinskih vin ;.Vrc
kleti in istrski teran toplo priporoča cenjenim družinam, jrg. krčmarjem in hotelirjem. Simeon Pav-linović v Trstu, Via Chiozza 11.
ž
Restaurant SIL3EREGG |
Via Ghega št. 9 A.
H najugodnejša gostilna wm
FLZENSKO PIVO SILBEREG&
po 24 novč. liter.
Namizna vina i 11 v buteljkah zajamčeno pristna
Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. novč. više.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
SILKKREGG (G. E. POIILV), jC" Via Zovenzoni št. 2.
Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina: opollo, istrsko črno in belo.
Važno oznanilo!
Podpisani smatra si v doUnost javiti. <la VINA iz VISA, K A ŠTELO V pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod« in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notrauje mini-sterstvo radi pregostega kvnrjanja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo.
K^dor si torej vkupi vino v moji zalogi, y gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino cisto in naravno, da se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizacijski zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, Id •o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajo hurti najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran.....liter po 32 novč,
Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa... „ 34 „
Vino Opollo..... n 38 „
Belo vino iz Visa ... „ 40 „
Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
ulica Legna št. 6 (Dvorišča^