Izhaja razen nedelj in praznikov
=====	vsak dan opoldne.	=====
Uredništvo in upravništvov Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., —----- Učiteljska tiskarna.	■
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije == za list so poštnine proste. =
CISasii© ius90siewanska sedalsto demokratične stranke
mBmgmKBBaBaaaaaaBmaBBBBSBmasBsmmsBBaamamamucmatsmat B^ivmrwv*wtvt!rBm*iaxx}swsmjuiv%AwnBBSS3aBuae&B^KxsBms
štev, 106«
V Ljubljani, sobota dae 17. novembra 1917.
Razvoj v Nemčiji.
Politični preobrat v Nemčiji je dovršen. Navidez ni parnembem: na mesto dra. Michae-lisa imajo sedaj grofa Hentlinga, namesto dra. Helfericha ■ gospoda v. Payerja. Razentega je bil imenovan v Prusiji poslanec dr. Friediberg podpredsednikom državnega ministrstva, katero mesto je po imenu opravljal doslej železniški minister Breitonbach. Grof 11 ert!ing je drugačen mož kakor je bil dr. Michaelis in je prišel tudi po drugačni poti na kanclerjevo mesto nego njegov prednik, toda kot izraz demokratičnega razvoja utegnemo tega starega klerikalno-konservativnega moža le težko smatrati. Šli so na Bavarsko ponj, in ali se jim posreči poizkus, da posadijo južnega katoliškega Nemca na sedež pruskega ministrskega pred-sedništva, da izvede v pruskem deželnem zboru volilno reformo, in ali bo za to dovolj energičen, nam pokaže šele bodočnost. V marsičem je flertlingova misija podobna oni Wer-kerleja na Ogrskem; oba imata izvesti demokratične reforme, dasi sam nijedem ni demokrat; oba sprejemata ti nalogi ne iz prepričanja, marveč le kot posebno naročilo. Da so v Nemčiji pozvali na to mesto grofa Hertlinga, (ki je kot bivši minisrski predsednik bavarski že davno tuj celotni Nemčiji, priča, kako se je število sposobni h vodilnih mož jako skrčilo. To je navidez čudno; zakaj kako je mogoče, da bi narod kakor je nemški ne imel pripravnih voditeljev? Ni pa p resen eču joče; zakaj tam omejujejo izbero političnih voditeljev le na majhen krožek, ker smatrajo, da je le par rodovin, iz katerih izhajajo primerni birokratični voditelji. Zato umevamo takoj, dasi se smatra vsak »jun-ker« za sposobnega, da je moral biti kmalu izčrpan »»material« rojenih voditeljev. Tudi Fri-. derik Payer se je moral postarati na sedeun-deset lat, preden so ga poklicali v vilado, dasi je meščanski politik, ki bi bil v vsaki drugi deželi postal že kdaj prej minister! Le če politično izbero volimo med ljudstvom, nam jamči, da se uveljavi vsa politična nadarjenost naroda, itn pa če so možje naravne vlade, res vedno na mestu. Bolj nego vse drugo, pa priča težava pri izberi teli dveh pravih ministrov o propadu birokratično absolutistične vladne metode. Demokracija edina more jamčiti naravno izbero, zagotoviti državi vlado, kakršno potrebuje.
Zaraditega ne smerno podcenjevati »preobrata« v Nemčiji, dasi je navidez malenkosten. Samo začetek je, toda začetek je in razvoj prinese vse drugo. Uvrstili so med pol tucata birokratov dva parlamentarca in še vedno prav pridno premišljujejo, jeli sme ostati poslanec, kdor je postal član državne vlade. Po običajih sme namreč ostati poslanec le, če se zaveže, da ne pojde v državni svet. Toda princip nedotakljive oblasti krone, da sme imenovati ministre edino monarh, principa, ki je v Prusiji več nego tradicija, prava dogma, je temeljito »vržen; podkanclerja so mnogo bolj imenovali socialni demokrati, ki so brezpogojno zahtevali imenovanje naprednjaka, nego cesar.
Proti tej kandidaturi se je pojavil jako velik °dpor in dovolj jasno. Ce je pa princip enkrat o vržen, je izgubljen; takemu principu le toliko uf?a ne ‘odbije, dokler ga nihče ne ovrže, dokler se trmi ljudstvo pokorvaa in ga hoče čuvati pi os;to!vo)ij,n0. Obstoja zaraditega, ker je izjemen. K.akor vidimo, gre tudi drugače, gre še bolje, in nemški narod se osvobodi polagoma poniževalne vloge, ki mu jo je prisodila tradicija, S tern prvim ukrepom se pričenja zavedati obenem svoje moči. Prvi državni kancler je lleirtling, ki ga je državni zbor izsilil, prva državna vlada, pri kafer e sestavi je sodeloval; prvič je državni zbor vplival in soodlo-čeval s svojo silo. Malosrčno še, zmerno, slabotno; tudi v politiki je vsak začetek težak. Ker je razvoj nemških razmer staremu vladnemu sistemu že popolnoma naisprotoval, mu bo novi bolj primeren, in dasi je n a: videz to le skromna politična sprememba, bo vendar povzročila politični preobrat, ki prepoji Polagoma vse nemško javno življenje.
V Nemčiji se ne vrše spremembe skokoma ki s patetiko svetovne zgodovine tam ne smemo računati. Toda eno posebnost in dragocenost ima nemška politika, da tam koraka, ki ga napravijo naprej, ne napravijo več nazaj; naša avstrijska navada je pa drugačna: en korak Maprej pa potem dva nazaj, in si mislimo, da bomo kljub temu prišli do smotra, ker je svet okrogel, če ne od ene strani pa od druge. Dogodek pomeni le majhen korak k demokraciji, todajmietek je napravljen in upajmo, da bo nemški nawd prav pojmoval idejo svobode in demokracije in korakal po tej poti spoznanja k demokratizaoij^držaive, ki je tako velikega pomena za domačo in zunanjo politiko in je tvo-nla doslej veliko oviro sporazumijenja v sedanji svetovni vojni.
K. Kautsky:
Avstrija in Srbija.
15. Obnovitev Srbij«.
Predlagani .sta bili še dve drugi rešitvi, »realno politično« lažje dosegljivi, toda izzivati naš najmočnejši odpor.
NAPREJ, St, 1C6, 17, novembra 1P17.
Ena rešitev je, naj se razdeli Srbija med Avstrijo in Bolgarijo, druga rešitev, da se obnovi Srbija, a ne kot samostojna skupnost, temveč kot podložna država Avstrije, priklenjena nanjo z vojaško in železniško konvencijo in s pod ob n imi pogodbam i.
Te rešitve bi služile zgolj imperialističnim namenom, spravile naj bi s pota zapreko, kakršna je samostojna Srbija pohodu proti Solunu ali strategični zvezi Berlin-Bagdad. Bolgarija naj meji naravnost na Avstrijo, nič naj ne loči zaveznikov. A tudi s tem bi ne imeli imperialisti Avstrije in Nemčije še nobenih ma-tcrielnih poroštev, kajti zvezna politika samostojne Bolgarije in samostojne Turčije se lehko menja. Gotovo pa bi bilo eno: Najbolj divji upor Srbov vseli razredov in vseli ozemelj proti takemu načinu, da se zadavi njihov narod in njihova svoboda. Avstrija in Bolgarija bi dobili 10 milijonov zapriseženih sovražnikov, ki bi bili vedno pripravljeni, da izrabijo vsako zadrego teh dveh držav, da podpirajo njune sovražnike. Bolj kakor kdaj prej bi postal Balkan ognjišče stalnih nemirov in uporov, položaj bi se še poslabšal in postal še neznosnejši, bil bi še hujši, kakor je bil pred vojno in jo bil povzročil.
Gotovo ni nobenega vojnega cilja, ki bi zagotovil večen mir. Ali prej omenjeni vojni cilj bi pa povzročil po sklepu mini zopet prav kmalu novo vojno.
Ni treba natančnejših razlag za dokaz, da sta ti dve rešitvi za mednarodnega socialnega demokrata nesprejemljivi, ker sta v popolnem nasprotstvu z vso demokracijo in mednarodnostjo in z načelom o satnoodiočevanju narodov. Toda že zgolj stremljenje po taki rešitvi kakor tudi po prej omenjeni radikalni rešitvi bi p omenjal o neizmerno podaljšanje vojne. Tako ne preostaja nič drugega nego povrnitev k izhodišču vojne, obnovitev Srbije kot popolnoma svobodne države. Če je napovedala Avstrija Srbiji vojno le s tem namenom, da jo kaznuje, tedaj je dosegla ta namen popoln orna. Le da je nastala iz kazenske ekspedicije ptroti Srbiji, kazenska ekspedicija za vso Evropo, da skoraj za ves svet. Ce vzame za izhodišče mirovnih pogajanj s Srbijo predvojno stanje, tedaj bi morali gledati pač na to, da se izločijo iz tega stanja vse tiste točke, ki so ga napravljale -pred vojno tako nevarnega in »©vzdržljivega: Nasprotstvo napram Bolgariji, odrezan j e od morja, nezadovoljiv položaj Srbov v Avstriji. Spoznali smo, kako je grešila Srbija napram Bolgariji v balkanski vojni. Ko sta se zedinili obe in z Grško o razdelitvi Macedonije, sta izpodrinili zaveznici Bolgarijo iz Macedonije. Ce bi hoteli obnoviti Srbijo s takrat pridobljenim macedonskim ozemljem, bi pomenjalo to podaljšanje sovraštva med Srbijo in Bolgarijo in nasilje za Bolgarijo. Pri določevanju macedonskc meje bi bil •najprimernejši sporazum, katerega sta bili sklenili obe državi v prvi balkanski vojni. Da bi se držali pri tem strogo na jezikovne meje, bi bilo napačno, ker te jezikovne meje ni mogoče strogo določiti. Važno pa je, da sc spravi sporno točko med obema državama s sveta, da se omogoči sporazum med o-bema in to se zgodi pač najboljše s tem, če se oživi pogodba iz leta 1912, ki je bila produkt sporazuma med obema. Ta pogodba je bila ovržena z ugovorom Avstrije, ki v imenu svobode Albancev ni privolila, da dobi Srbija dohod k morju. Kakor smo videli, pa samostojna albanska narodna država ni zmožna življenja. Jezik in svoboda Albancev se tudi lehko upoštevata v okvirju srbske države, kar je potrebno v imenu demokracije in v Interesu Srbije same. Narod, na kulturni stopnji Ambancev, ni zmožen, da bi tvoril moderno narodno državo, ali vrlo zmožen je, da brani svojo staro svobodo. Baski so se dolgo časa uspešno branili preiti vsej Španiji, škotski planinci proti Britom. Vsak poizkus Srbov, da bi. z nasiljem podjarmili Albance, bi veljal Srbe prav veliko. ■
(Dalje prih.)
Ruski mirovni prediogi.
O nazorih, ki vladajo glede petrograške mirovne manifestacije v dunajskih merodajnih krogih, se poroča »Miinchencr Neneste Nacli-richten« z Dunaja: Objava od kongresa delavskih in vojaških sovjetov proglašenih mirovnih predlogov, je marsikje povzročila mnenje, da bi sklep kongresa mogel Avsbro-Ogrski in njenim zaveznikom dati povod, da, zavzamejo svoje stališče glede teh predlogov. A ni tako, kajti omenjeni sklep kongresa ni zamenjati z neposrednim korakom sedanje ruske vlade, ampak tvori pravzaprav le apel na vlado, naj razmotriva_ predloge glede možnosti premirja oziroma mirovnih pogajanj in naj jih zastopa nasprotij vojujočim .se državam.
Ni še avtentičnih poročil o tem, je-li in v kateri obliki je petrograška vlada sprejela sklepe kongresa, in .ne moremo še danes vedeti, kako stališče bo zavzela nasproti tem predlogom, četudi je verjetno, da si Lenjin in njegovi somišljeniki prisvoje te mirovne predloge. Danes se pa še ne ve, če se bo sedanja ruska vlada mogla -trajno obdržati in če pride v položaj, glede teh mirovali h predlogov kaj ukiniti. Vrše sc srditi boji med vlado in prišit. Kcrjenskega; šele potem, ko pade odločitev teh bojih in čc pridejo boljševiki na površji.
nastopi trenotek, ko se bo moglo zavzeti stališče glede mirovnih predlogov Rusije. Ce ostanejo maksimalisti zmagoviti in če pridejo z mirovnimi predlogi, bo naša vlada takoj stopila v dogovor z našimi zavezniki, da se o eventualnih predlogih. Rusije skupno obravnava.
V merodajnih krogih vlada mnenje, da se o predlogih kongresa delavskih in vojaških sovjetov zamore razpravljati. »Pravičen mir«, torej mir brez aneksij in odškodnin tvori že od davna cilj avstro-ogrske vlade. Seveda se to, kar se v mirovnih predlogih omenja o pojmu aneksija, ne krije s tem, kar razumemo pod aneksijo mi in naši zavezniki; o tej točki obstoji brez dvoma znatno navzkrižje v nazorih.
Kongres delavskih in vojaških sovjetov to oči vidno sam uvideva, ker bi sicer ne bilo umevno, da sam govori o tem, naj bi države, do katerih se obrača, stavile protipogoje, o katerih bi se temeijio razpravljalo.
tičnš pregled.
— Za razdelitev Avstro-Ogrske. Zveza angleških sufražetk, ki je imela ime „Politična in socialna zveza žen", se je reorganizirala in se imenuje odslej »ženska stranka". Predsednica ustanovnega zbora gospa Pankhurstova je izjavila, da je program nove stranke boj do zmage. Stranka bo delovala z vsemi močmi proti kompromisu s sovražniki. Soglasno se izreka za povrnitev Alzacije-Lorene in za razdelitev Avstro - Ogrske.
= Švicarski glasovi o ruskih mirovnih predlogih. V švicarskem časopisju se mirovni manifest ruske revolucionarne vlade različno presoja. „Ziiricher Post" piše, nikdar se .ni mirovna volja pokazala na peštenejši način, kakor v tem pozivu. List ostro obsoja angleška in francoska zavijanja, da sta Lenjin in Trockij v nemški službi, ter iz-vaj.i, daje položaj centralnih držav tak, da naj-brže ne bodo voljne, kratkonialo pričeti z ntirov-nimi pogajanji. Ofenziva proti Italiji je prinesla centralnim državam ogromne uspehe, na vzhodu je čedalje več čet razpoložljivih, prebitje na za-psdu je izključeno in ameriška pomoč bi k večjemu zadostovala, da se zamaše nevarne vrzeli, če bo ameriška pomoč sploh hitro pri roki. Danes za entento ne deluje več čas iu klic po ameriški pomoči je že želo glasan in nujen. Velika nevarnost za mir obstoji v tem, da utegnejo centralne države vsled svojih vojaških uspehov svoje mirovne zahteve poostriti ter izvajati trde konsekvence iz dejstva, da sovražniki z nezasluženim zasmehom odklanjajo mirovne predloge. Da se odvrne ta nevarnost, je nujno potrebiio, da ljudstvo v Angliji, in Franciji svoje vlade prisili k sklepu sporazumnega nsirn. — „Neue Zuricher Zeitung"-je sicer mnenja, da bi ruski man:fest morebiti omogočil mirovna pogajanja, a list sodi o tej možnosti zelo ekeptično. Predvsem niso ti predlogi mirovna iniciativa resnične vlade. Tudi glede vsebine je man fest manj pacifističen kakor se je pričakovalo. Zlasti ljudsko glasovanje, ki ga nasvetuje ruski manifest, bi znatno oviralo mirovno delo. Največja praktična ovira pa je po mnenju omenjenega lista zahteva po sklenitvi premirja.
— Francija in ruski mirovni manifest.
Pariški „Temps“ piše o ruskem mirov n etn manifestu : S pritrdilom Nemčije in Avstro Ogrske so petrograški maksimalisti poskusili igro, katero smo pričakovali: vojujočim se silam predlagajo naj prično mirovna pogajanja in naj se med tem sklene trimesečno premirje. Nemški listi hite poročati o tej igri, kot da bi bila delo resnične vlade. Sovražnik je s tem pokazal, kaj pričakuje od predlogov Lenjina in njegovih pomagačev. Sovražnik upa, da se v državah entente razvije gibanje, Id bi boriteljem izvilo orožje iz rok. Francosko ljudstvo ima take prevare le mir preziranja. Mi se s tako maskerado ne bomo dali prevariti. Mru ne bomo sklepali v razbojn škem brlogu.
= O Ljeninu piše češki list „VenSsov“, da
zastopa načelo, da je avstro - ogrska politika dobra, ker pušča Slovanom, da se svobodno razvijajo. Tudi Slovaki imajo po njegovem mnenju na Ogrskem boljši položaj, kakor si predstavljajo to Rusi. Zato pravi, da so vse trditve, da potrebujejo avstrijski Slovani, osvi-boditve, neumne. Haase, voditelj nemške neodvisne socialne demokracije, je trdil o Ljeninu, da je podkupljen od Nemčije. — Če je vse to res, ne vemo, bi-lježimo ie kot kronisti.
— Amerikancl na Azorih. Kakor poroča Madfidski „Imparcial“, so Zjedinjene države prevzele obrambo azor&kih otokov, ter so v to svr-ho na Ponta Delgada že začele graditi močne utrdbe. Javno mnenje Portugalske je vsled tega zelo razburjeno. Portugalsko časopisje zahteva od vlade jasnosti o tem vprašanju ter zahteva ob enem, da se takoj vse potrebno ukrene, da azorski otoki ne preidejo v ameriško posest.
Državni zbor.
Na Dunaju, 16. novembra.
Današnja seja poslanske zbornico je trajala do poznih večernih ur. Sprejeti so bili najprej predlogi za boj proti tuberkulozi in spolnim boleznim. V debati so govorili skoraj vsi po-slanci-zdravniki. Posl. Jerzabck in Miklas sta predlagala resolucijo, naj poostri vla*k^ doslej
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, za pol leta K 15‘—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33’60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Leto I.
kazenske določbe za razširjanje nenravnih knjig in slik. Posl. Jankovič predlaga v i-menu poslanca Sterna resolucijo, naj ostanejo v različnih delili monarhije živeči begunci v interesu svojega zdravja do konca marca 1918 v svojih dosedanjih bivališčih in naj prejemajo do tega časa podporo. Med tem časom pa naj poskrbi vlada, da se obnove njihova domovanja tako, kakor zahteva to higijena. Sklepni govor ima sodrug dr. S c h a c h e r 1, ki pravi, da za-morejo le socialnopolitične odredbe uspešno omejevati razširjanje tuberkuloze. Proračunski odsek naj smatra za svojo veliko nalogo, da dovoli mnogo denarnih sredstev za boj proti tuberkulozi in spolnim boleznim. Obširno opi-sujo, kako se je razpasla, tuberkuloza med vojno. Predvsem je treba skrbeti za dobro preskrbo jetičnih vojaških in civilnih oseb. O spolnih boleznih pravi; Spolne bolezni so najstrahotnejši prikaz današnjega časa. Karkoli je le mogoče, je treba ukreniti, da se omeji to strašno posledico vojne. S samimi policijskimi zakoni se ne odpravi tega zla. Če ne bo dovelj denarnih sredstev na razpolago, tedaj preti po svetovni vojni, da dokončajo spolne bolezni u-ničenje narodov. — Nato so bili sprejeti zakloni, ki določajo davek na dirkal iške stave. Finančni minister je govoril proti zakonu. Sprejeti so bili brez debate predlogi za ustanovitev o-brtnega pomožnega fonda in nekaj manjših predlogov iz odsekov. Pričela se je nato razprava o ustanovitvi: ministrstva za socialno oskrbo. Govoril je le poročevalec dr. Schopfer. — Poslanska zbornica je izvolila delegata in namestnika za Istro. Delegat je dr. Laginja, namestnik prof. Spinčič.
Dnevne beležke.
— Občni 2bor konsumnega društve za Ljubljano in okolico bo 25. novembra popoldne v Ljubljani, v restavraciji južnega kolodvora.
— Glasbena Matica priredi v nedeljo, dne
18. novembra zvečer ob pol 8. uri v Unionski dvorani koncert s sodelovanjem zgolj domačih slovenskih umetniških moči, koncertnih virtuozinj B u č a r j e v e iz Budimpešte, Koblerjeve iz Ljubljane, koncertne in operne pevke Medvedove iz Gorice in pevskega zbora »Glasbene Matice11 (okolo 130 pevk in pevcev). Poleg del svetovne glasbe izvajalo se bo v koncertu šestnajst izvirnih slovenskih Skladb.
— Draginja na ljubljanskem trgu. Piše nam
naročnik iz dežele: „V Napreju berem, da so jabolka. kostanj in orehi in podobni predmeti tako zelo d agi. Ni se čudili temu, kdor pozna preku-povanje na deželi. Branjevke iz Ljubljane letajo okrog iu ponujajo kmetu in kmetici zmerom 50°/o več kot hočejo. N. pr. orehe v našem kraju so kmetice sprva nam oddajale po 1 K 60 do 2 K kilo, prišle so ljubljanske prekupčevalke, pa so ponudile K 3 60 do K 4''— in še več. Razume se, da so bile nizke cene s tem odpravljene. -— Kmet čisto naravno več dobi kot manj, ali mestni ljudje bi morali opustiti to draženje. Ves nakup z dežele bi moral centralizirati, le na ta način bi se to „več dajanje", to prepjačevanje odpravilo. Pod tem trpimo vsi. — Po mojem bi se dalo to prav čedno organizirati, le malo dobre volje in pa več porazumevanja za sedanje težko življenje neproducentov bi bilo potreba.
t — Državne železnice so zelo povišale svoje dohodke. V letu 1915/16 so dohodki presegli one 1. 1914/15 za 68 miljonov, v 1. 1916/17 pa za 66 miljonov. Od 1. julija 1916 do 30. jiinija 1917 so_ prejele državne železnice na dohodkih 9308 miljonov; v 1. 1913/14 za isto obdobje\so prejele 132 miljonov manj.
— Silno zvišanje blagovnih tarifov na ž leznlci. Od 1. januarja 1918 se bo pcdiažilo _ brzovozno blago 50 vin., za navadno tovorninb 30 vin. in pri tovorih za cel vagon 15 vin. pri 100 kg brez ozira na dolgost vožnje. Odredba pravi, da je to podraženje le provizorično, ali — naj bo, kar že hoče — občutno ga bo le čutilo.
—■ Kaj to pomeni? Uradno je razglasila »Ljubljančanka" 13. t. m., da je ukaz o uravnavi prometa s klavnimi prašiči — razveljavljen. Ali so zmagali agrarci z Dermastijo na načelu ?!
— Tragična nesreča. V Mali vasi pri Ljubljani se je dogodila v četrtek popoldne tragična nesreča. Otroka zakonske dvojice Kos — 41etna in 51etna deklica — sta našli, ko ni biio ne očeta ne matere doma, v stanovanju užigalice ter sta poskušali v sobi zakuriti. Vnela se je postelj. Ko so sosedi zapazili požar in prihiteli na pomoč sta bili obe deklici že mrtvi. Ko se je mati otrok, ki je nabirala v gozdu les, bližala domu ter zvedela, kaka nesreča jo je zadela, se je nezavestna zgrudila. Le počasi se je posrečilo, jo spraviti zopet k zavesti. Oče ponesrečenih otrok je delavec v Tonniesovi tovarni.
— Strokovni tajnik štajerske strokovne komisije je od 1. nov. t. 1. dalje sodrug Ludvik Ncufuss —; dosedanji tajnik sodrug Iia.us Mu-chitsch, brat drž. poslanca Vincenca Muchitscha je postal vodja „Zveze štajerski;! bolniških blagajn" v Gradcu.
Vojna.
Dunaj, 16. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Ob izlivu Piave, pred benečanski-mi lagunami, so ogrske honvedske čete v žilavi borbi iztrgale sovražniku ozemlja, pri če-
■
mer je ostalo nad 1000 vjefcnikotv v naših rolkali.
V dolini Brente so se avstroogrske čete polastile polvrajine Cismon in obojestranskih višin. Tudi severovzhodno od Asiaga so izgubili Italijani po trdeim bciju nekoliko višinskih pozicij.
— V Albaniji so naše čete zasedle ozemlje, kjer so se Francozi ob ohridskem jezeru umaknili.
— Na ruski fronti nobenih dogodkov. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 16. novembra. Woilffov urad poroča iz glavnega stana: Topovski ogenj je bil zjutraj na Flanderskem bojišču, ob Aillette in ob vzhodnem bregu Moze zelo živahen. Francoske oddelke, ki so bili v jutranji megli vdrli v naše jarke, smo s protisunkom vrgli nazaj. Čez dam je bilo bojno delovanje slabotno-, ter je postalo proti večeru živahnejše pri DiximuMeu in severno od St. Oucntina. V zračnem boju je izgubil sovražnik cd 9. novembra 24 letak — Na italijanskem bojišču so naše čete prodirale severovzhodno od Gallia ter ob dolini Brente zavzele več dobro utrjenih italijanskih pozicij. Cismon je v naši posesti. Ob dolnjem teku Piave živahno artilerijsko delovanje. Honvedske čete, ki so blizu morske obali prestopile reko Piave ter potisnile sovražnika nazaj, so vjele nad 1000 Italijanov. — Pl. L u d e n d o r f f.
Zadnje vesti. Zmede na Ruskem.
Petrograd v plamenih.
Stockholm, 15. novembra. Brzojavna zveza s Petrogradom je zopet od 4. popoldne obnovljena. Listi prinašajo vesti iz Haparande, ki se opirajo na pripovedovanja potnikov in ki segajo do torka. Petrograd jc v plamenih. V Moskvi je bil baje krvav pogrom. Mrtvih je bilo 2000 oseb. Zveza kadetov je razpuščena. Ljudske množice vdirajo v privatne hiše. Odigravajo se grozni prizori. Izgleda tako, da so zapustile Kerjeaiskega meščanske stranke in socialni revolucionarji. Pobrograška garnizija in vzhodnomorsko brodovje sta na strani nove vlade. Pripovedujejo, da sta Trocki j in Lenjin na bojni ladji »Aurora«. Glavmo brodovje je odplulo zopet v Kronštat.
Kdo je zmagovalec?
S t o c k h o 1 m, 15. novembra. Zadnje vesti pripovedujejo zopet bolj o zmagi boljše-vikov. Iz Haparande došed brzojav, ki pripoveduje, da je izdal Muravijev, šef petrograš-kega obrambnega ozemlja, manifest. V manifestu označuje vest, da so prešle petroigraške čete h Kerjemskemu za laž Kerjenskega in izjavlja dalje, da so zapustile čete svobodnega ruskega naroda Gačino le zato, da preprečijo nepotrebno prelivanje krvi in da vqdijo obrambo iz bolj primerne, trdne pozicije izven Petrograda. Razen križark Aurora, Zarja, Sloboda An šolske ladje Afrika je prišlo še 6 torpedovk pred Petrograd, ki lehko obstreljujejo ves Petrograd, če bo treba. Finski časopisi poročajo, da se je Kerjensketmu v petrograški bitki prav slabo godilo.
STocikh oil rn, 15. novembra. Sem dospeli potniki trdijo, da obvlada Kerjenskij s svojim izvrstnim oklopnim vlakom Gačino in Petrograd. V Petrogradu so napravljene barikade in strelski jarki. V bližini Petrograda so razrušeni železniški tiri. Mnogo čet je baje sklenilo manifestacije proti boljševiikoun.
Za dosego kompromisa.
London, 16. novembra. Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Stavka železničarjev se je v svrho pogajanj za sestavo socialistične vlade odložila. Socialisti so pomudili boljševi-korn naslednje pogoje: 1. Razoroženje trdeče garde«. 2. Pctrograška garnizija se postavi pod kontrolo mestne uprave. 3. Vojaške operacije se ustavijo, če bodo ti pogoji sprejeti. 4. Absolutna garancija, da Kerjenskega čete, bližajoč se Petrogradu, ne sprožijo puške. 5. Nobenih hišnih preiskav in aretacij. — Če se pod temi pogoji doseže premirje, se prično pogajanja za sestavo vlade, v kateri bi bile zastopane vse socialistične stranke brez boljševiikiov. Razen udeležbe pri sestavi nove vlade zahtevajo bolj-ševiki odgovornost vlade nasproti novemu iz-virševalnemu centralnemu odboru sovjetov ih poslancev.
Kerjenskij preti Petrogradom.
London, 16. novembra. (Remteir.) Iz Petrograda se poroča, da stoje Kerjenskega čete pred Petrogradom. Kerjenskij je izjavil, da hoče strmoglaviti boljševike ter izročiti oblast v roke demokratične organizacije, ki obsega tudi začasni parlament in odbor za varstvo države in revolucije. Ne ho se maščeval, če se doseže sporazum s socialističnima strankami. Srditi hoji se vrše v Kijevu, kjer sc obe strani poslužujeta.letal V Moskvi poteče danes premirje.
Mir brez ozira na entento.
Stockholm, 16. novembra. Odsek za vnanje zadeve centralnega odbora maiksimalis-tične stranke v Rusiji je o svoji smeri v vodstvu ruske politike objavil izjavo, v kateri pravi, da izstavlja stranka sklep miru na dnevni red in da se namerava nadaljevati vojne niti en dan. Izjava poudarja, da se bodo vlade Francije, Anglije, Italije in Združenih držav naijbrže branile, v sčisti se k zeleni mizi, ter pripominja, da bi bile centralne države pripravljene za mir.
V nevarnosti, ki bi nastala vsled tega, da bi centralne države svoje divizije pritegnile z ruske fronte ter jih poslale na z Vpadno bojišče, da zlomijo odpor angleške in fr-anooislke armade, bi ruski proletariat ne mogel priskočiti na pomoč v vojni vztrajajoči Franciji, Angliji in Italiji, Nasprotno pa bi makšiimalistična stranka morala nadaljevati vojno, če bi centralne države hotele poljsko, litavsko in kairsko vprašanje enostransko urediti. Stranka pa sicer v-
sem narodom Rusije prepušča svobodo, da se odločijo, je-.li hočejo z ruskim narodom skupno živeti ali pa se od njega ločiti.
Tajne pogodbe.
Basel, 16. novembra. »Daily Ne\vis« poročajo, da je besedilo tajnih pogodeb Rusije že v pondeljek bilo v tiskarni boljševikov. Vsled tega. so poslaniki entente že v pondeljek pretrgali vse zveze z novo vlado ter se pripravljajo za odhod iz Petrograda.
Državni prevrat na Finskem.
Stockholm, 16. novembra. Po poročilu iz Haparande so izvršili socialisti na Finskem s pomočjo vojaštva državni prevrat. Zasedli so vse brzojavne urade, polastili so se v vseh javnih institucij, razpustili deželni zbe r in senat, proglasili so stsri socialistični deželni zbor zopet za zakonitega in vpesiavili nov senat pod predsedstvom Tokoja z izključitvijo vseh meščanskih elementov. V deželi vlada veliko razburjenj-?, pričakujejo se nemiri. Generalne stavke se udeležujejo tudi železničarji.
Kriza v jugoslovanskem klubu.
Dunaj 16. novembra. „Slavische Korrespon-denz" poroča, da sta poslanca dr. Šušteršič in Jaklič z ozirom na volitev v delegacije izstopila iz Jugoslovanskega kluba.
Bodoči ministrski predsednik na Poljskem.
Varšava 16, novembra-. „Kuryer Warszaw ski“ poroča, da je vladarski svet sklenil, predlagati vladam okupacijskih velesil kandidaturo re-ferendarja vladarskega sveta Jana Ruchaczevvske-ga za poljsko ministrsko predsedstvo.
Francoska ministrska kriza.
Pariz, 15. novembra. George Clemenceau je prevzel sestavo novega ministrskega kabineta.
Rusija in Japonska.
Amsterdam, 16. novembra. V sporazumu z entento je Japonska zasedla Vladivostok in druga ruska obrežna mesta v vzhodni Aziji, da vrši kontrolo o uvozu. Kontrola se razširi tudi na rusko -kitajsko mejo.
Ameriške čete za evropska bojišča.
Bern, 15. novembra. Nek ameriški vojaški list poroča, da uporablja Amerika za prevoz svojih čet na Francosko kcnfiscirane nemške ladje z 280.000 tonami in trgovske ladje, ki jih je rekvirirala za 3 do 12 mesecev. Amerika pripravlja prevoz za več kakor dva milijona mož in 55 tisoč častnikov.
Agitirajte za „Maprej!“ Pošiljajte ga vojakom!
Aprovizacija.
Oddaja cenejšega mesa na Viču. Stranke iz Viča, ki imajo rumene B in C izkaznice, prejmejo prašičje meso v soboto, dne 17. t. m. popoldne v mesnici gospoda Škrlja na Viču. Določen je ta-le red: Od 2. do pol 3. stranke z rumenimi izkaznicami B št. 1 do 100, od pol 3. do 3. št. 101 do 200, od 3. do pol 4. št. 201 do konca. Od pol 4. do 4. stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1 do 100, od 4. do pol 5. št. 101 do 200, od pol 5. do 5. št. 201 do 300, od 5. do pol 6. št. 301 do 400, od pol 6. do 6. št. 401 do konca. 1 oseba dobi četrt kg, £ osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in poil kg. — Kilogram stane 4 krone.
Oddaja prašičjega mesa v Mostah. Stranke iz Most, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črko B in C dobijo prašičje meso v nedeljo, dne 18. t. m. dopoldne v mesnici gospoda Karla Štruikeija na Zaloški cesti št. 14. Določen je ta-le red: Od 7. do pol 8. ure zjutraj stranke z rumenimi izkaznicami B št. 1 do 100, od pol 8. do 8. št. 101 do 200, od 8. do pol 9. št. 201 do konca. Od pol 9. do -9. stranke z mintonimi izkaznicami C št. 1 do 100, od 9. do pol 10. št. 101 do 200, od pol 10. do 10. št. 201 do 300, od 10. do pol 11. št. 301 do 400, od pol 11. do 11. št. 401 do konca. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 os^be tri četrt kg, 5 iti 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. — Kilogram stane 4 krone.
Oddaja mesa na rumene B izkaznice. Stranke z rumenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko B prejmejo meso v soboto, dne 17. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa..Določen je ta-le red: Od pol 2. do 2. št. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od
3.	do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5.’do 5. št. 1201 do 1400, od 5. do pol 6. št.
1401 do konca. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. — Kilogram starte 2 kroni.
Sveža repa na rumene izkaznice C št. 1681 do 1920. Stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1681 do 1920 prejmejo svežo repo v soboto, dne 17. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Red je ta-le: Od 2. do 3. št. 1681 do 1760, od 3. do
4.	št. 1760 do 1840, od 4. do 5. št. 1841 do 1920. Vsaka oseba dobi 10 kg. Kilogram stane 10 viti. Pripravite vreče.
Špeh za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo Špeh v soboto, dne 17. t. m. in pondeljek, dne 19. t. m. na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: V soboto, dne 17. t. m. popolde od
1. do 2. št. 1 do 200, od 2. do 3. št. 201 do 400, od 3. do 4. št. 401 do 600, v pondeljek, dne 19. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 601- do 800, od 9. do 10. št. 801 do 1000, od 10. do 11. št. 1001 do 1200, popoldne od 1. do 2. št. 1201 do 1400, od
2. do 3. št. 1401 do konca. Vsaka oseba dobi pol kg. — Kilogram stane 8 K 80 vin. Poleg nakazil za mast prinesite s seboj tudi mesečne maščobne izkaznice.
Krompir za.l. okraj. Stranke I. okraja prejmejo krompir v ponedeljek, dne 19. t. t, m. in v torek, dne 20. t. m. v skladišču pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: V ponedeljek, dne 19. t m. dopoldne od 8. do 9, štev. 1 do 150, od 9. do 10. štev. 151 do 300, od 10. do 11. štev. 301 do 450, popoldne cd 2. do 3. štev. 451 do 600, od 3 do 4. štev. 601 do 750, od 4. do 5. štev. 751 do 900. V torek, dne 20. novembra dopoldne od 8 do 9. štev. 901 do konca. Vsaka oseba dobi 5 kg, kilogram stane 30 vinarjev.
Prodaja moke za stranke se vrši od pon--deljka 19. novembra do vštete sobote 24. novembra. Na vsako izkaznico se dobi 1 kg moke in sicer: v I. do VI. 1 kg moke št. 0, kilogram po 1 K 18 vin., v VII. do X. okraju moka št. 1, kilogram po 98 vin. — Ostanek moke je napovedati zanesljivo v pondeljek 26. novembra. — Na sladkorne izkaznice št. 73 se dobi sladkor v trgovini gosp. Ivana Morassi, Gradišče št. 7 (prejšnja filijalka gosp. Elberta).
Listnica uredništva.
Helena M. v Lj. — Na vaše vprašanje „sli sprejme soc. dem. stranka tud izžene kot članice" — moramo odgovoriti: da. Član stranke more biti tako kot moški kot ženska, Strankin pravilnik določa še posebej: »kraje, kjer so ženske organizirane, smejo poleg sedrugov voliti tudi sodružice za zastopnice na strankin zbor." Po vasem mnenju bi bila prav s daj dolžnost žena in deklet, da nadomeste v stranki može, brate in očete, ki so v vojni in ne morejo sodelovati. — V krajih, kjer ni naših organizacij, se je prigla-šati naravnost izvrš, odboru v Ljubljano.
R. A. v J. — Fssona pomeni kroj ali obliko kakega izdelka. Fazonirati pomeni dati obliko oli kroj. Pod imenom fasonirano blago pa razumemo ono tkanino, ki kaže na gladkem dnu različne risbene črte. No, sedaj je to malo. Imamo pač več drugih „fason“ ... —
Učitelj v K. Imate popolnoma prav. L? oglasite se večkrat.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Josip Pete j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani,
MOJZES ali DARVIN?
ŠOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O I) E L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI »NAPREJ A‘ V LJUBLJANI
rrraBEgKCCBtiBmBagasniaaagafSBf
b a ■ bu na » UMU bmk Bia‘a s k •-a j a KC* c tc	*na naifalsa 13
PlaJibolJ	8»	Kajfeešjjši	slov.
iSustrovani	so:
11 SOK
ki priobčujejo vsak teden 8t3§i©g©
Sifilf 'i	in	o	drugih	važ-
nih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti. JaSsg)	e-©«
K1&2&3, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.
„TEDENSKE SLIKE* so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
»TEDENSKE SL1KE“ bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevaite »TEDENSKE SLIKE“ povsod in pridobivajte naročnikov.
,.TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3'80 pol leta K '7‘50 in celo leto 15— K. Naročite si „TEDENSKE'SLIKE“ takoj!
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko »TEDENSKE SLIKE11 zastonj in poštnine prosto na ogled.
Upravnlštvo lista ,/TEDENSKE SUKE“
Ljubljana, Frančiškanska ulica 101.	|
F. BATJEL
V ClOFSCi. UKamg«
9 Stari trg 28
š*Ss2ka ga ženska dvokoissa
še s sSaro
pnevmatiko
šivalni In pisalni stmli, gra«
električne
lepile
P3a|to©8ijše baterije.
Posebno nizka sena za preprodajalce.
Mehaisilna delavnica
fža Starem trga šf. 11»
i
v
C. kr. priv. avstr, zavarovalna družba „Dunav“ na Dunaju
—-  .~"rrnrnm~ l. Wippiingerstrasse	__
sprejema pod ugodnimi pogoji
voJn@-K»osojllna ranaroianJa
ta slučaj smrti in doživetja z i2 letno dobo na S1/*0/«no,
40 letno amortizacijsko VII. avstrijsko vojno posojilo
Brez zdravniške preiskave od K 500*— do K 1000*—.
Jamastvo-
Vojna in poklicna nevarnost, dvoboj, samomor, zrakoplovstvo in prostost potovanja všteta v zavarovanje brez doplačila.
Brez enkrainega večjega predplačila.
Brez pristojbin z? polico	Biez kolekovine za premijska plačila.
Višje obrestovanje vojnega posojila se polno vračunl zavarovancu.
di
letih __________ r	-	...	.	■
ponudbami upoštevajte skupne troške na premijah in obrestih cele zavarovalne dobe in prejšnjo pravico do razpolaganja z vojnim posojilom in njega obrestmi.
Pojasnila in prospekte dobite pri
generalnem zastopu za Kranjsko in Goriško v
Ljubljani, Šelenburgova ulica 3.
  Posredovalci se sgurojamaJ©!	-----■—
gr •aHung?
dpisujte VIL avstrijsko vojno posojilo!
I. 51h°(o amortizacijsko državno posojilo po K 92#—,
odštevši enomesečno obrestno bonifikacijo, torej po K 91*54}
II. 5Vlo dne 1. avgusta 1926 povračljivi državnozkladni listi po K 94*—.
Prijave sprejema po originalnih pogojih oficijelno subskribcijsko mesto
KRANJSKA DEŽELNA BANKA V LJUBLJANI.
□; i - ■»