C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi - 23 Marzo "28 Posamezna šlevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8 9 » » četrt leta 4» Za inozemstvo celo leto Ur 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. St. 24 V Gorici, v petek 23. marcQ 1928 utoxi Nefrankirana pisma $9 ne sprejemajo. Oglati se računajo po dogo» voru in se plačajo v naprej. ¦— List izdaja konsorcij »Gor. Stra* ie«. — Tisk KatoMk.9 tiskarne v Gorici. Ri* va Piaz/.utta SI. 18. Uprava in uredniltvo: ulica Mameli itev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 35.5. Nelzogibno zlo. Brezposelnost je gotovo ena najs bolj skelečih ran na sodobnem cloves tvu, razgalja pa tudi vso protisocialnost današnje druzbe. Kljub temu, da se dviga proizvod? nja v vseh panogah, rase brezposeU nost. Če se ozremo v največje in? dustrijske države, vidimo, da so številke brezposelnih povprečno vedno višje. To sliko num kažc Anglija, Nemčija, Nemška AvstrU ja, še celo bogata Amerika. Skeleča je ta rana, ker iira s/o* tisoče, milijone ljudi v mizerijo in obup ter se zdi njena ozdravitev vsled nagromadenih zaprek za pre- mnoge neizvedljiva. Protisocialna je pa ze iz enostavnega vzroka, ker tičijo njeni izvori v kapitalistični usmeritvi današnje družbe. Kaj je kapitalizem? Znani nenn ški kršč. socialni pisatelj in voditelj Vogelsang je kapitalizem označil iakole: »Kapitalizem je načelo, na pods /•ag/ katerega nima pridobivajoče in pridobljeno premoženje nikake druge nuloge, kakor da zopet prU dobiva in rase. Na kapitalističnem načelu zgrajena druzba ni nie dru- gegu, kakor delo človeških pregreh in zmot. Tu družabni red je protU ven naravnemu in razodetemu za-, konu, radi tega pomeni ta druzabni red — nered, anarhijo kapitalistov, ki je nevarnejša, kakor najrevohi; cijonarnejsi anarhizem. Kajti libe; ralno - kapitalistični anarhizem je razbil z menicami, vknjizbami vsas ko trdno in zdravo organizaeijo in človeško druzbo v neurejeno mno; žico posameznikov!« Zato so prišli kapitalistično nav; dahnjeni družboslovci (sociologi) do zaključka, da se .brezposeU nost sploh ne da odpraviti, ampak da spada kot neizogibno zlo k nas rodnemu gospodarstvu, breme tega dela narodnega gospodarstva da pa mora nositi država in to tudi vpos števati pri vsakoletnem državnem proračunu. Tako nekako kot so bili sužnji starega poganskega RU ma javno breme. Kaj pravi k temu krščanstvo? »Krščanstvo je postavilo« — gos vorimo zopet z Vogelsangom — »sledeča temeljna načela: Vsak človek ima pravico do obstoja, do dela in do polnega donosu svojega dela. Človeštvo pa ne more doseči uresničenja teh treh zahtev v se* danji na posamezniku sloneči družs bi, ampak le v smotreno organizU rani družbi, v kateri ne bo posas mezni človek osamljen, ampak bo delal kot član te enotno usmerjene druzbe.« Kako na podlagi seh načel odstra; niti brezposelnost, bo mogoče kdo ugovarjal. Preden bo člove.ška druž- ba prenovljena po naukih krščam stva, bo preteklo še dolgo časa. Res, zato je potrebno, da mislimo tudi na razne druge pripomočke. Eden glavnih je izobrazba delavs stva. V naši državi industrija še ni na višku. Industrija, ki se še raz? W/a, potrebuje pa veliko strokov; nih moči. Če ni domačinov, se mo? rajo taka mesta izpopolniti z ino* zemei. Zato se mora skrbeti, da se delavske moči dovolj izobrazijo v strokovnih šolah. Veliko pažnjo rnoramo obrniti tudi na izobrazbo vajencev. Tu pridejo v postev tudi manjši obrtniki, ki dajejo kruha številnemu izobraženemu obrtnemu delavstvu. Drugi odličen činitelj, ki lahko veliko slori za omiljenje brezposeU nosti, je država. Njej pri pad a sot cialnopolitična zakonodaja: zava? rovanje za slučaj brezposelnosti, uvedba posredovalnic za delo. Tudi izseljevanje, ki mora biti pa ' previdno in smotreno vodeno in ne I sme zapasti izkoriščevalcem, lahko blagodejno celi rane brezposelno; sti. V nekaterih državah bi k omet jitvi brezposelnosti veliko doprines sli z izvedbo poštene in sociable agrarne reforme. Najvažnejša naloga delavstva v tej borbi pa je, da se bori za spre; membo sedanjega krivičnega kapis talističnega družabnega reda. Tudi mi v Julijski Krajini ne smemo dn z'dti rok križem, ko gre za zacelitev tekke rane in za dobrobit milijonov trpinov. Kaj se godi po svetu? Romunija sc zadnjc tcdnc stresa v notranjem, prikritem, a radi tega ne manj silovitem boju. Naeelnik narodne kmečke stranke Maniu, ki lahko poljubno razpolaga z mi* lijoni kmetov, zahteva, naj odstopi vlada, ki se je prikopala do moei z nasiljcm. Re.uentski svet naj po- veri vlado kmečki stranki, ki pred? stavlja štiri petine vse^a romim* s'kc.Lia prebivalstva in ki ima radi tei^a dolžnost in pravico, vladati Romunijo. kmeöka stranka pa ho* ee tudi izvajati svoj program, ki je od liberalne^a precej razlieen. Romunija nekda.j in sedaj. Romunija je bila pred svetovno vojno mnojio manjša, kot je danes. Prej je obsoLjala 296.000 kvadratnih kilometrov in je imela 8 milijonov prebivalcev, danes obsega 453.000 kvadratnih kilometrov in ima 16 milijonov prebivalcev. Hpremenila se je pa tudi v marsi* katercm drugem oziru. Romunija jc bila prej država veleposestni* ko.v. široke plasti ljudstva niso imele zemlje niti politienih pravie. Ko so pa nemške armade pod po? veljstvom Mackenscna zasedle Ro- munijo, je tedanja vlada obljubila kmetom splošno volilno pravico in razdelitev zemlje. Da se je obljuba res izvršila, eeprav ne popolnoma, je pripomogla tudi sosešeina sov* jcts'ke Rusi'je. Ako je hotela vlada zabraniti veliko prekucijo in zmc« de, je morala vsaj delno ugoditi kmetom, ki so videli dobre uspehe sovjetske agrarne reforme. Agrarno reformo je izpeljala li= beralna stranka, ki jo je vodil lani umrli Joan Bratianu. Romunski \U beralci pa so, kot povsod, zastop- niki mevšeanstva in veleposestva. Bratianu je menda, tako so mu oei? tali, zatisnil eno ali obe očesi, ka« dar je šlo za razdelitev veleposes- tva kakega pristaša liberalnc stranke. Ker je bilo takih pristašev mnogo, je umevno, da se zemlja ni povsod razdeli'la, kot je predpisoval zakon, in da je nastalo med kmeti nezadovoljstvo. To nezadovoljstvo pa je spretno izrabil Maniu, voditelj sedmograških kmetov. Prieel je boj proti liberalni stranki. Boj je postal silovit posebno po smrti Joana Bratiana in v teh dneh sc bliža svoj emu višku. Ljudsko gibanje. Maniu prireja po deželi velika ljudska zborovanja. Vsako teh zbo* rovanj jc nova zmaga kmeeke stranke, zmaga že radi. tega, ker mora vlada dati dovoljenje za zbo* rovanje. V Romuniji namree že par let traja obsedno stanje, ki sis cer ni vcč opravičeno, ki pa še ved? no služi vladi kot orožje proti nc? prijetnim nasprotnikom. Po dolo? eilih zakona o obsednem stanju se ne smejo ni'kjer vršiti nobeni sho* di. Vlada lahko vsak poskus z orožjem zatre. Ako vlada kljub te* mu dovoljuje zborovanja, je to do* kaz, da se ne upa nastopiti proti zborovalcem. Vendar vlada ni po* polnoma nedelavna nasproti tcmu velikemu gibanju. Skuša ga ovirati. Ko je bilo, n. pr. napovedano zbo* rovanje v Galacu, je vlada ukazala, da ne sme no ben a železniška posta* ja izdajati voznih listkov za Ga* lac. Vsi vagoni tretjega razreda, v katerem kmetje navadno potujejo, so bili odpeti od vlakov in nobena ladja, ki služi splošnemu prometu na Donavi, se tisti dan ni smela ustaviti v Galacu. Kmetje so se za* tekli k drugim prometnim sred* stvom. Tovorni avtomobili, vozovi, konji itd. so tisti dan polnili oestc, ki peljejo v Galac. Vlada jc ovira* la kmete tudi tu. Orožniki so zaprli vse dohode in zahtevali od vsako* gar, naj pokaže osebno izkaznico. Vse skupaj ni nič pomagalo. Zbo^= rovanje sc je vršilo in udeležilo se ga je nad 12.000 kmetov. Blizu cilja. Zadnje zbo rovanje pa je bilo gotovo najznamenitcjše. Vršilo se je v nedcljo 18. marca v Bukareštu. Udeležilo se ga je blizu 60.000 kmetov. Poslediea tega je bila, da ic bil Maniu sprejet v avdijenci pri regentskem svetu. Maniu je zahtc* val, naj odstopi sedanja vlada, naj se sestava nove vlade poveri njemu in naj se takoj razpišejo nove vo* litve. Rdino tako da sc dä rešiti Romunija pred hudimi posledieami in s'kodo. Rogentski svet je odgovo* ril, da bo te zahteve proučil, da pa si pridržuje pravico do odločitve. Ko je Maniu sporoeil izvrševalnc* mu odboru kmeeke stranke odgo* vox regentskega svet a, je odbor ta* koj pozval vse kmeeke po'slance, naj zapustijo parlament in senat. Odbor je nadalje sklenil, da naj se 22. aprila skliee v Albi Julii zboro- vanjevseh romunskih kmetov. V parlamentu. Takoj drugi dan so poslanci kmeeke stranke zapustili parla* ment. Pred odhodom so še prebrali izjavo o odgovoru regentskega sve* ta in napovedali zborovanje v Albi Julii. Vladna veeina je pospremila od* hod opozicije z zasmehljivimi klici. Takoj nato je povzel besedo no* tranji minister Duca in izvajal: »Smo sredi burke. Narodna kmeeka stranka je že desetkrat grozila z odhodom iz parlamenta. Ako res odide, se ne more položaj prav nie spremeniti. Če se bo opo* zicija držala v okviru zakonov, bo* mo ravnali z njo, kot zahteva jo za* koni. Ako bo posegla po nezakoni* tih sredstvih, bo kaznovana.« Narodna kmecka stranka je za* pustila tudi senat. Kn mesec bo zopet v Romuniji mir in tišina kot pred nevihto. 22. aprila se bo pa videlo, kako se bo stvar zasukala. Okno v svet. Švehla ostane. Li sti so poroeali, da bo eehoslo* vaški ministrski predsednik radi bolezni odstopil. Sedaj pa je Sve* hlova stranka sklenila, naj ostane, ker bolezen ni taka, da bi lahko odloeilno vpiivala na potek dogod* kov. Konferenca za razorožitev. V Ženevi zboruje konferenca za razorožitev. V poncdeljek 19. je sovjetski zastopnik Litvinov ute* meljeval svoj naert in zahteval, da se o njem javno razpravlja. Litvi* nova sta podpirala zastopnika Nemeijc in Turčijc. Zastopniki ostalih držav pa hočejo sovjetski naert najbrž po tiho pokopati. Jugoslovanska narodna skupščina razpravlja sedaj o finanenem zako* nu. Izdatki v proraeunu znašajo 11 milijard 580 milijonov dinarjev, do* hodki pa 11 milijard 759 milijonov dinarjev. Prebitek znaša tt>rej 179 milijonov dinarjev. Med Čehoslovaško in Rusijo. Sovjetski zastopnik na razorožit* veni konferenci v Ženevi Litvinov je zaeel pogajanja s češko vlado za sklenitev nove gospodarske in tr* govske pogodbe. Verjetno je, da se bosta obe državi druga drugi pre* cej približali. Usoda zaprtih nemških inženirjev. Proces proti zaprtim nemskim inženirjem v Donski kotlini se bo prieel 14. maja v Moskvi. Sodnemu dvoru bo predsedoval Ullrich, pred* sednik najvišjcga sodišča sovjetske države. — Ker je sovjetska vlada zaprla ncmške inženirje, so vsi nemški inženir ji, tehniki in monterji zaeeii protestno staVko. — Vseh zaprtih inženirjev (večinoma Rusi) je menda kakih šestdeset. Nemiri v Budimpešti. 15. marca so na Ogrskem prazno* vali osemdesetletnico revolueiie. L. 1848. so se Mad jari skupno z Nem* ci in Italijani dvignili in zahtevali svobodo in ustavo. Ogrske mešeam ske stranke pa so od praznovanja izključile delavstvo, ki je zato ob* hajalo osemdesetletnico v nedeljo IS. marca. Velike množice delav* stva so se zbrale pred spomenikom madjarskega pesnika Petösi*ja. Spo^ menik je obdajala policija na ko* njih. Vlada je mobilizirala vse var* imstne sile. V takem vzdušju je na*- rod praznoval obletnieo osvobodit* ve izpod avstrijske nolicajske via* de. Ob treh popoldne je policijski uradnik dovolil poslancu Szakasit* su, da je govoril. Govornik je ugo* tovil, da je danes na Ogrskem manj tiskovne, volilne in drugc svobode. kot je je bilo 1. 1848. Go* voril je tudi poslanec Propper. Sho* da se je udeležilo kakih 2O.(K)() ljudi. Ko so se množice razhajale, je pri* slo do spopadov s polieijo, ki jc mnogo ljudi zaprla. Stran 2. »GORISKA STRA7,A< DNEVNE VESTI. Ibsenova stoletnica. 20. marca je minilo 100 let, odkar se jc rodil veliki norveški pisatelj in dramatik Henrik Ibsen. Stolet? nica se je po vsej kulturni Evropi slovesno obhajala. Sneg v Gorici. V sredo je tudi v Gorici zapadel sneg. Dr/al se seveda ni. Dež, ki mu je sledil, ga je raztopil. In pra? vijo, da se je zaeela pomlad. Za številne družine. Prvi minister Mussolini je v znak svojega priznanja, ki j^a goji do družin s številnim naraščajem, na* kazal slcdeča darova: 600 lir d'ruzi? ni Antona Jakoneiea iz Kozane v Brdih in 500 lir družini De Marco Reg. iz Krmina. Novo letalo. Angleški izdelovalec letalDe Ha? villand je izdelal letalo, ki ne more pasti na tla. Na londonskcm letali? šču je naredil mnogo poskusov, ki so se vsi obnesli. Praški semenj. V Pragi se te dni vrši velesejm. Obiskovalccv je mnogo. Razstavlje? ni so predmeti vseh vrst. Kupčija je zelo živahna. Zopet prekooceanski polet. Nemški listi piše jo, da bosta pri? hodnji teden poskusila preleteti Atlantski ocean Neraca Koehl in Loose. Radi odlikovanj. Afganski kralj je odlikoval nem? škega državnega kanclerja Marxa in zunanjega ministra Stresemanna z visokim afganskim redom. Oba odlikovanca sta red snrejela. Nem- ška ustava pa prepoveduje nem» škim državljanom sprejemati tuja odlikovanja. Kadi tega listi ostro napada jo Marxa in Stresemanna. V angleški vojni mornarici. Zadnjič smo poroeali o sporih med višjimi eastniki angleškega sredozemskega vojnega brodovja. »Corriere della Sera« pa je zvedel z Malte, da je vrhovno povcljstvo izloeilo iz splošne službe dve veliki vojni ladji. Mornarji so se morali izkrcati. Vojna luka na Malti da je menda zaprta. Ghandi v Evropi. Znani voditelj indijskih ljudskih množic Ghandi bo mcnda nastopil vcliko putovanje po Evropi. Ob? iskal bo Anglijo, Francijo, Ncmči? jo Švico, Kusijo, Avstrijo itd. Radič v Ljubljani. Kmceko ? demokratska koalicija (Radič in Pribieevic) je priredila v nedeljo v Ljubljani veliko zborova- nje, ki se ga jc udeležilo tudi kakih 40 Radicevih poslancev. Obravnava proti komunistom. V ponedeljek se je v Rimu pred posebnim sodiščem zakljueil pro? ees proti 39 komunistom, ki so bili obdolženi. zarote proti državi. Med obtoženci je bil tudi bivši poslanec Lo Sardo. Sodišče je oprostilo de? set obtožencev. Ostali so bili obso? jeni na zapor od 10 let do 6 me? secev. Reforma vzgojnih metod. Vzgojitelji mladine opažajo no? ve, bolestne pojave pri mladini. Ne kaže vcč moderna mladina vcsclja in navdusenja za to, kar je lepo in plemenito, ne za to, kar si človek pridcbi s svojim trudom in duhom. Mladine se je polastila ncka nc? pojmliiva brezmiselnost in lenoba. Nc ljubijo več tega, kar bogati zna? nje in blaži srce. Ljubijo le to, kar draži radovednost in domišljijo. Današnja mladina se navdušuje za sport, ki hoče biti sam sebi namen. Njeno veselje je kino in filmi ki jih elovtk gleda brezmiselno in brez vsake kritike. Vedno bolj vstaja lenoba duha in nestanovit? nost v življenjskih načelih. V nobe? nem delta vam ni vee ne programa ne sistema, sploh ne organičnega življenja. Vsled tega so po nckod začeli katoličani resno razmišljati, kako bi privedli nov rod do bolj globokega pojmovanja o življcnju. Brez pravih trdnih naeel vede mo? derna vzgoja mladino v lahkomisel? nost in komcdjanstvo. Sovjetsko zlato v Ameriki. Sovjetska vlada je poslala v Združene države za pet milijonov dolarjev zlata. V Združenih drža- vah je pa ta'k zaJkon, ki pravi, da no? bena banka ne sine sprejeti ino? zemskej4a zlata, ako ni šlo skozi državno kovnico denarja. Sovjctska vlada je torej zaprosila državno kovnico denarja, naj sprejme to zlato in naj ga pošlje naprej. Ta pros'nja je bila odbita, oeš, da ni nataneno do^nano, kdo je lastnik tistega zlata. Zlato je bilo torej v Združcnih državah čisto neporab^ no. Že so ga mislili odpeljati nazaj v Rusijo, kar sc je oglasila francos? ka vlada in zahtcvala, naj se ji iz* roči tisto zlato za odškodnino, ker je sovjetska vlada 1. 1917 zaplenila 62 milijonov dolarjev, ki jih je fran? cos'ka vlada imela naložene v car? ski banki v Petrogradu. Skoraj isto? časno je vložila tožbo tudi romun? ska vlada. Ko so namreč med vojno Nemci zasedli Romunijo, je vlada poslala ves zlati zaklad državne ban? ke v omenjeno carsko banko. Ro? munska državna zaloga zlata je znašala 70 milijonov dolarjev. Bolj? sevi'ki tcga zlata nočejo vrniti. Ro? munija hočc na ta način dobiti vsaj majhno odskodnino. Amerikanski bankirji sodijo, da bosta Francija in Romunija težko uspeili. Nova nevarnost. Velika in občudovanja vredna je nova iznajdba radia. A že sc opaža velika nevarnost za krščanstvo. Vo= ditelj sovjetske radioccntrale K. Krasilnikov piše: »Sodrug Lenin nam je dal ukaz, naj si oskrbimo ea? sopis brez papirja in brez prostor? nih zaprek.« In tak časopis, ki naj? hitreje eloveško misel razširja, je ravno radio. Boljseviki so za svojo notranjo propagando razpredli go? sto mrežo radio ? postaj. Lastne ccntrale so ustanovili v K.ijevu, ob Črnem lnorju, v Sibirji. Raztegnili so svoio boliševiško propagando tudi na inozemstvo: centralno A? zijo Afganistan, Indijo, Kitajsko, Poljsko, Turško in na Balkan. Ve? lika nevarnost tiči za krščanstvo, ker se z radio?sporočili lahko pri? pravi povsod ugodna tla za revolu? cijo, ter se z njimi prav lahko ob- činstvo demoralizira in nahujska. Od vsake nove iznajdbe je od? visno, ali se ista za dobro ali slabo uporabi. Dolžnost vseh dobromi? slečih je, da omejijo in nastopijo povsod proti zlorabi kake stvari in da jo usmcrijo vedno za dobro. Cim vcejega pom en a je stvar, tern večja upoštevanja in prizadevanja za- služi. »Conte Biancamano« je premagal vse tekmece in je priplul v 13. dneh iz Genove v Buenos Aires. »Conte Biancamano«. ki si je bil nadel nalogo zmagati vse hitrostne rekordc za pot Kvropa?Buenos Ai? res, je dospcl na svoj cilj v Buenos Aires v torek 20. t. m. ob 5. uri po? poldne. Prevozil je pot iz Genove v Buenos Aires v 13. dnevih, pot iz Cadiksa v Buenos Aires v 11. dne? vih. V zadniem času so bili dose? ženi sledcei rekordi: »Conte Verde« in »Conte Rosso« v 14. dnevih iz Genove, »Cap Arcona« (nemški parnik) v 15. dnevih iz Hamburga in sedaj »Biancamano« v 13. dnevih iz Genove. LE PREPRICAJTE SE! — Kupi enako količino PEKATET in dru> gih cenejših vrst, pa se boš uverila, da bo kuhanih PEKATET VEČ od onih drugih. Katere so tedaj cenej; še? Zanesljivo prave so le v ' -j kg zavojih z napisom PEKATETE. Listnica uredništva. Sofrudnikom in cituieljem: Na? bralo sc nam je zopet obilo gradi? va, zato prosimo za blagohotno po? trpljenje. Prosimo' pa tudi dopis? nike, da naj bodo po možnosti krat- ki, kajti radi predolgih dopisov mora urednik večkrat slišati oeitke. GOSPODARSTVO. Jablane, hiuiške in druge cepe cepi v mladosii za stare zobe. Pa ne samo za stare zobe, temvee tudi za mlade in za — denar. Poznam nad 70 let starega moža. Od svojega 30 do 50. leta ni zasadil nobenega mladega drevesca, češ da ne bo učakal raz njega sadu. Pri svoj em 50. letu se je izpametoval in začel saditi mlado drevje in tudi še danes, kot sivolasi starček vsadi še katcro drevesce. Pred dvajsetimi leti zasajeni orchi, hruške, jablanc in erešnje pa žc davno rode sad. Stareek mi ie pred nedavnim izja? vil, da bi bil danes bogatas, če bi v mlajših letih poslušal nasvet svoje že pokojne žene in sadil sadna dre? vesca. Težki so danes časi. Lire so zelo redke in so zelo okrogle, da hitro utcčejo izpod prstov. Samo to grdo lastnost imajo, da se noeejo vrniti pod prste. Vsi sami čutite, kako se Vam go? di, zato pa ni tukaj mesta za postne jcremijade. Poglejmo resnici v oči. V naši deželi se iz leta v leto sad? iarstvo lepše razvija. Zasaja sc vsa? ko leto na tisoče mladih drevesc. V zadnjih letih je bilo zasajeno samo v goriški provinci letno nad 50 ti? soč drevesc. Po vojni vsajena dre? vesca pa prcsegajo gotovo še šte? vilo pol miljona. Znatne so te številke, in vendar nismo še storili vsega. Lahko smelo trdimo, da niti polovice. Je v resni? ci v deželi že ncjcaj sklenjenih na? sadov, največ breskev in jablan, a je še vedno mnogo slabo ali pa sploh nič izrabljene zemlje, ki bi s sadnim drevjem prinašala obilne dohodke. Kaj naj sadimo? Sorazmorno najbolj se ie razširi? lo sajenje žlahtnih breskev. To'ide? jo je vrgel med naše liudstvo ranj? ki »Gospodarski list« in urednik ni takrat niti od dalcč prieakoval, da bo našla ta ideja tolikšen odmev. Zavzel se ie za zadevo predvsem Oddclek za sadjarstvo pri Kmet. uradu v Gorici, ki si je na tern po? lju pridobil v resnici obilih zaslug. Mnogo sklenjenih nasadov breskev se danes nahaja v naših Brdih in v Vipavski dolini. V tern oziru pred? njacita predvsem Števerjan in Vo* gersko. V kratkih lctih homo imeli obilo žlahtnih breskev, a jih ne bo toliko, da jih ne bi mogli izvozitl pridni goriški izvozničarji sad ja. Mogoče bo nastala v bodočnosti v Gorici tudi močna izvozna organi? zacija samih proizvajalcev?posest? nikov, kar bi bilo le pozdraviti. Niso vse lege za breskve, ki zahte-- vajo obilo solnca in nc more jo pre? našati poznih slan. Danes sade lju? ' dje tudi mnogo hrušk in jablan. V j zadnjem času se je zacela širiti po ! naši dcželi sliva vrste Burbank, a ' vse premalo sc posveča pažnje čreš? njam, posebno cepljenkam in tar? čentarkam, ki so zelo iskano izvoz? no blago. Po vojni je izginilo iz na? še dežele obilo orehovega lesa, sta? rodavni orehi — dika marsikatere hiše so padli pod okrutno žago. Ali smo tudi zasadili mladih oreho? vih drevesc? Orehova potica je do» bra, a najbolja je iz domačih ore? hov. Tudi lešniki bi uspevali marsi? kje in mnogo je v deželi pripravnih ' leg za lešnike. A namesto lešnikov, raste tarn trnje ali pa jelša. Izplača? lo se bi zamenjati to ničvredno gr=> mičevje z lešniki, a ne divjimi, tern* vee žlahtnimi. V deželi je vdomače? nih že obilo dobrih vrst. Marsikaj in marsikje bi lahko dosadili. Pa ne samo saditil Oe delavec ne je, tudi delati ne more. Cc je njegova hrana pičla in nezadostna, bo slabo tudi njegovo delo. Isto velja za vsako živo bitje, na naj si bo žival ali drevo ali kate? ra druga rastlina. Kot napada mnogo bolezni clove? ka, ki večkrat tudi boleznim podle* že, kot ima žival bolezni in svoje sovražnike, tako jih ima tudi drevo. V tern oziru se pri nas največ greši. Naši ljudje že še vsade sadno drevesce, a mislijo, da so nanravili vse, če so drevesce privezali ob kol. Drevo hoče hrane, hoče zraku in gnoja. Zato pa sadno drevje naj=> bolje uspeva ob njivah, ki jih red? no obdelujemo in gnojimo. Sadno drevje je zelo hvalcžno, pa naj si bo za hlevski ali umetni gnoj, hva? ležno je za gnojnico in tudi pepel. Cc homo drevju gnojili, bo dajalo obilnejšega in lepsega sadu. Brez gnojenja bo drevo sicer tudi rastlo, a bcj.l.i krmižljavo, pravega dohodka od njega pa ne bo. Kaj Pa bolezni? Pustite trto brez nege, to jc brez obrezovanja, brez škropljcnia in žveplanja. Kaj bo na* stalo? Sladkega vinca ne bomo pili, prej ali slej bo peronospora in oi« dij unicil vse. Isto velja za sadno drevje. Mnogo bolezni napada danes naše drevje, vsaka vrsta pozna posebne, vsaka vrsta sadnega drevja ima tudi po? sebne živalske škodljivce. Piška? vost je lansko leto pobrala polovi? co orehov, mnogo kostanja je bilo piškavega, piškavih je bilo mnogo hrušk in jabolk, piškavost opažamo tudi drugod. Pa ne samo piškavost, tudi plesnoba dcla ogromnih škod, mnogo cvetja pojedo različni ervi, sad cstane droban vsled razlienih uši. Sadno drevje moramo obrczova? ti, proti različnim škodljivcem se pa moramo boriti z galico in ap- nom, s svinčcnim arzenijatom in antiparasitom, s tobačnim izvlcč? kom in drugimi snovmi. Precej naših sodeželanov si je že ogledalo krasne nasade v Massa? lombardi, kjer so videli od drevja velikanske dohodke. Dohodke pa imajo tarn samo zato, ker drevje do? bro negujejo, borijo se proti raz? nim škodljivccm, drevju gnojijo, skrbc za nrezračenje vej itd. Dohodkov smo notrebni mogoče še bolj kot v Massalombardi; zakaj ne bi tudi mi tako delali, kot tarn? Inž. J. Rustja. Kakšni so mlečni izdelki. Kaj se vse dobi iz mleka, nam kaže naslednji seznam izdelkov tvrdke Polenghi?Lombardo v Mila? nu, ki se peča s pridelavo mleka in trgovino najrazličneiših mlečniJi iz? dclkov. Mimogrede omenjamo, da ima ta tvrdka 25 milijonov lir ak? cijskega kapitala in lastno podruž? nico v Londonu. Omenjcna tvrdka nrodaja: Pasterizirano mleko, kondenzi? rano (zgoščeno) mleko, mlečni prah, namizno (čajno) in kuhin j? sko maslo, sire Reggiano in Lodi? giano (za ribanje), Emmenthal, Sbrinz. Provolone, Caciocavallo, Si? ciliano, Pecorino (ovčji), Asiago (podoben tolminskemu), Molrterno, Vezzona, Gorgonzola, Fior d'Alpe, -GOKIŠKA STRATA« Stran 3. Primavera, Cremino, Fanfulla in razne margariranc in maslcnc sire, potem jedilni in industrijalni ka? zcin lepiva iz kazeina, (pcrtinax), zoolite (umetno roževino), palice, cevi, mleeni sladkor v kristalih in v prahu, lattosina, najrazličnejše zdravilne mleene sestavine na pod? lagi fosfatov, potem mlečno kislino za obrt in zdravila, maslcne kisline za industriio in zdravilstvo. Kar ostane, ki ie še vedno bolje od vo? de, dobe prašiei. Nakup in oddaja plemenskih bikov. V kratkem namerava nakupiti goriška pokrajinska uprava nekoli? ko čistokrvnih bikov belanske, rja? vo-sive švicarske in simodolske pasme- ki naj bi služili za ureditev spuščevalnic in za izboljšanje gove? doreje na Goriškem. Pokrajinska uprava želi olaišati živinorejcem nabavo piemen iakov s tern, da prevzamc del nakupne ce? ne in pole«* tega še ,vse drugc z na? kupom spojenc stroške. Prevzem* niki pa se bodo morali napram po? krajinski upravi obvezati, da bodo držali prevzcte bike vsai tri leta za plemensko rejo. V slučaju, da bi prevzemnik ne mogel iz katcrega? koli vzroka celo navedeno dobo držati bika, ne sme brez posebnega dovoljenja pokrajinske upravc pro? dati, zaklati ali rezati prevzete ži= vali. Kdor si želi nabaviti enega ali več bikov, naj se čim pre.i prijavi za prevzem piemen iakov pri pokrajin? skem živinonejskem nadzorniku v Gorici, Via Trieste 43, kier dobi do.bi tudi vsa druga tozadevna po? iasnila. Naročniki morajo položiti za vsakega naročenega bika primer* no varšeino, ki se obračuna o priliki oddaje bikov. Tržne cene dne 22. marca 1928. Česnik L 1 do 1.20 kg; brocoli L 1.20 do 1.60; zclje kislo L 1.60 kg; cvetača L 1.80 do 2 kg; čebula L 1.40 do 1.60 kg; fižol navaden L 1.80 kg; fižol koks L 2.40; krompir 60 do 70 cent, kg; repa sladka cent. 20 do 30 kg; repa kisla 80 cent, do L 1.20; radič rdeč L 4 do 5.60 kg; špinača L 2 do 2.40; motovilec 3.60 do 4.40 kg; pomaranoe L 1.80 do 3 kg; limoni 15 do 20 cent, komad; jabolka L 1.80 do 4.— kg; orehi L 3.60 do 4.— kg; hruške L 2.— do 4.20 kg; češplje suhe L 3.— do 4.— kg; mask» sveže L 14 do 14.50 kg; presno L 17.— do 18.— kg; mleko L 1 do 1.10 1; med L 10 kg; jajca 45 do 50 cent, komad: Valuta. Dne 21 marca si dobil: za 100 franc, frankov 74 35 do 74.65 Lir za 100 bclg. frankov 262. do 260.- „ za 100 švic. frankov 363.50 do 365.50 „ za 100 češ.-slov kron 55.97 do 56.27 „ za lou dinarjev 33.18 do 33 48 „ za 1 sterling 92 30 do 92.50 „ za 1 dolar 18.88 do 18.94 „ Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 „ za 1C0 avst. šilingov 263.75 do 269.75 „ Benečijske obveznice dne 21. marca: 77.30. SOCIflLNI VESTNIK. Pismo iz Aleksandrije. V »Goriški Straži« št. 8 objav? ljeni članek tikajoe se Slovenk v Kgiptu je vzbudil v naših krogih mnogo razburjenja. Naročnice so posoiale list drugim; romal je iz rok v roke, tako, da so prišle neka? tere na vrsto šele po mesecu. Ccna zgubljenega poštenja je naš denar in blagoslova nam ne prinese. Tako piše javnosti prečastiti g. Za? jec o svojih rojakiniah. Preveč bi nas bolelo, ko bi ne bile prepričane, da ga je privedcl do objavljenja članka le len, plemenit namen. Tež? ko smo prizadete. Egipt ni obljubljena dežela in nai si nobeden ne misli, da letiio tukaj pečeni golobje sami v usta. Trdo in pošteno je prigaran naš dcnar. Sreena se lahko šteie tista, ki na? leti na prijazne gospodarje, da umc? jo njen položaj in ravnajo z njo po človeško. Tudi prijaznost je v Egiptu prava redkost. Že takoj. ko vstopiš na parnik, ki tc pelje proti jugu, z žalostjo opaziš, da si že za? pisan v zadnjo kasto. Ko bi ne bilo potrebe, bi ostale stokrat ra.jše doma. Kaj ie pae ne? znosnejšega kot biti vkleniena pod tujo oblast, posebno oni, ki ni bila tega vajena. V cerkev hodimo redno in komaj čakamo, kdaj bo nedelja. Slovenke niso, z malimi izjcma? mi, lahkoživke. Dobro se zavedajo svojega poslanstva in prcdvsem vedo, da so Slovenke. Mnogim Ev* ropejcem jc postal Egipt druga do> movina, toda nam ne imponira tako močno, da bi ga vzljubile za vedno. Ko bo dovol.j pomagano našim dra* gim, se domov vrnemo in ne bo nam žal trpljenia —, saj žena trpi rada, da le ve za koga. Slovenke v Bulkcley — Bacos pri v Aleksandriii. Širite „Ooriško Stražo" Kaj je novega na deželi? Rihenberk. (Sv. misijon.) Tudi našo župnijo je doletela redka cast, da smo bili dcležni odpustkov sv. misijona, ki so ga imeli preč. oo. misijonarji od schote dne 25. svečana pa do pone* düljka dne 5. marca t. 1. Omeniti moramo, da je to za nas zgodoviii* ski dogodek, ker je bil to prvi sv. misijon v naši župniji. Našc ljud* stvo se je tega v polni meri zaveda- lo, prekinilo delo na polju in v vino* gradih, se oblcklo praznično ter pob nilo cerkev ves čas sv. misijona. Lopato in kramp je zamenjalo z rožnim vencem,. trsne škarje pa z mašno knjigo ter se z veliko vnemo vdeležcvalo misijonskih propovedi in sv. ma.š ter prejemalo sv. zakra« mentc. Obhajanih je bilo ofcrog 3300. Zgodilo se je včasih, da so bili nekateri obhajani ,se po 7. uri zvečer. Pač brczprimerna vztraj* nost in samozatajevanje od strani vcrnikov. Pridige so bile tako gin? ljive, da se je moraio omehčati najtrše srce. Kraljica vse slovesnosti pa je bila nedeljska proccsija. Že na predve* čer so postavili britešni in preserski fantje tri krasne s'lavo'loke, okinča* ne z zel'cnim bršljanom, pri cemer imajo tudi naša dckleta precejšen delež, kajti pripravile so cvetke in spletle vence, da so slavoloki lepše izgledali. Na slavolokih so blesteli slcdeči napisi: »Cast in slava Kri* stusu s Kralju«, »Križani — edino na.se upanjc« ter »Posvcčcno presv. Srcu Jezuso'vemu«-. Prišla je nedelja. Kvatcrnica. de^ ževna in pusta. Skoro ni bilo upas nja, da izide proccsija. Ali navzlic temu so bila naša srca prežeta praz* niskega duha in naše duše ie pre^ vevala neka nepoznana radost. Po? poldne je dež nekoliko ponehal in ob 2 in AA se ie zamogla razviti na? povedana proccsiia. Spredai se ic v vzorrrem redu razvrstil rhoški spol, nato pevci pod vodstvom pe? vovodjc g. Fr. Valenčič?a, ki so s svojim ubranim pctjem povzdigo? vali svečanost. Zatcm ie korakalo precejšnie število belooblečenih de? klet s šopki v naročju. Za njimi so nesli 4 fantie velik, s krasnim sap? ljem okrašeni misiionski križ. Vštric njih ie korakalo 16 mladeni- čev, ki so tvorili častno stražo. Za sv. razpelom ie šla pree. duhovšči? na in slednjič v lepem redu ženski spol. Med prepevanjem nabožnih pesmi in molitvijo W procesiia, ka- tere se je vdcležilo nad 4000 ljudi, polagoma obšla Drago, Mantelov? see ter se skoro po enournem poho- du povrnila v cerkev. Po procesiji ie bila sklepna pridiga. Drugi dan pa še zaključna procesija na poko? pališče. Ne da se popisati svečanostnega razpoloženja, ki ie vladalo v sreih vernih župljanov za časa sv. misijo» na. To ve le oni, ki ie kedai kai ta? kega doživel. Bog povrni vsem, ki so količkaj pripomogli k temu, da ie sv. mi? sijon tako lepo izpadcl. Posebno hvaležne pa se moramo izkazati oo. misiionarjem za njihov trud in po? žrtvovalnost ter domačemu g. žup? niku Jos. Strancar?iu, da nam je preskrbel sv. misijon. Vsckakor pa nam ostaneio ti dnevi v neizbris- nem spominu. Malovše () smrti gospe Julijane Cigoj smo T>rejeli še naslednje vrstice: V soboto dne 17. t. m. smo poko> pali vzorno ženo in mater — Juli? jano (>igoj, mater g. Lcopolda C'i? goja, duhovnega vodje v malem se? menišču v Gorici. Njena smrt jc bila zelo lepa. Sin duhovnik ji je za? tisnil trudne oči. Velieasten pogreb je pričal, kako je bila obče spošto? vana in ljubljena. Sprevod je vodil g. dekan A. Novak ob azistenci 10 duhovnikov. Med udelcženci smo opazili č. g. I. Valdemarina, ravna? telja malega semenišča, g. drja. L. Cikoviča, profesorja ravnotam; za? stopniki gojencev pa so nosili kra? sen venec. Zastopstvo je poslalo Apostolstvo molitve v Gorici in go? riška Marijina družba. Mnogo ude? ležencev je bilo tudi iz Stomaža in od drugod. Na trakovih venca do* mače družine smo brali tale napis^. »Bog — vaše plačilo« — »Bog — na? ša tolažba.« Tako kličemo tudi mi. ko izrekamo globoko užaljeni dru? žini svoje iskreno sožalje. Tomaj. V čctrtek 15. marca se je zgodila pri nas avtomobilska nesreča. Avto gosp. Carboni je vozil čez vas mle? ko iz St. Vida v Trst. Šofer je šel z njim v gorenji del vasi, da bi po<= magal drugemu avtu odpeljati vino od nckega kmeta. Klanec pa je bil ozek in zid, ki ga je držal, slab. Kolesa so se začela vdirati in avto se je zvrnil v nad 2 metra nižji vrt. Šoferja, ki se je nckoliko poškodo? val, so odpeljali takoj k zdravniku v Sežano. Hitro je bila na mestu krajevna oblast. Nekaj vrccv mle? ka se je razlilo, večino pa so še isti vceer odpeljali. Drugi dan so rešili tudi avto, ki pa ni bil posebno po? škodovan. Sreča, da ni bilo drugih cloves'kih žrtev. V naši župni cerkvi obhajamo prve petke z izredno veliko udelež? bo. Okrog 250 ljudi pride na ta dan k sv. obhajilu, to je skoro cela cerkev. Žal, da skoro samo žen? stvo in prav malo moških. Veleč. g. župnik je tudi razdelil listke z obljubo presv. Srca za tiste, ki na? rede 9 prvih petkov. Posnemajte! :|< * * Dolgo časa je že preteklo, od kar sc je med dvoriščem gostilne Škrlj in obč. potjo udrlo. Toda poprava ozir. zasutje te jame čaka že več mesecev. Ali se bodo odgovorne osebe zdramile in to spravile v red. Saj je nevarno, da se kak tujec po? noči pobije, ker tudi ograjeno ni več. — Naša pota v boršt tudi lepo dokazujejo našo tomajsko zanikar? nost. Üboga vozna živina koliko trpi. Ljudje iz drugih vasi naše ob? čine, ko pridejo na naša pota, se jeze na našo nemarnost. Fantje tudi, od kar nimamo dru? štva, niso vcč tisti. Mesto, da bi šli po noči spat, pa rogovilijo še po polnoči okrog tujih oken. Fantje, to je grdo in vain ne dela časti. Z de* kleti lahko govorite po dnevi in v pričo poštenih ljudi. Tako obvaruje» te svojo cast in poštenje. Ne motite pa nočnega pokoja mirnih ljudi, in ne postavljajte sebe v slabo luč. Spodnja Idrija. V Srednji Kanomlji je v 67. letu starosti umrl dne 10. marca posest? nik Franc Jurjavčič. Prav do zad» njega skoraj je dclal. Pri obnavlja> nju svojega po povodnji zelo raz* kopanega posestva si je nalkopal bolezen, kar mu je povzročilo smrt. Sosedi so mu napravili zares kra? sen pogreb. Velika udeležba pri po? grebu je pričala, kako spoštovan in čislan jc bil pokojni. Naj bo to glo? boko potrti druzini v tolažbo! Družina Jurjavčič se vsem, ki so ranjkemu priredili tako lep po* greb in ga spremili na njegovi zad? riji poti prav iskreno zahvaljujc. Izpod Čavna. V vasi V. na Vipavskem so zad? nje čas:e začele gospodinje opazo* vati, da jim izginjajo tolste pitke iz njihovih kurnikov. Obsojevale so krvoločno lisico, da se ponoči pri? krade v vas ter čisti njihove kurni? ke. A začele so sumiti tudi dva lisjaka v hlačah, a vendar jima niso mogle priti do živega. Toda možje, ki so »živi«, so sc zarotili, da morajo priti na sled. Neko tern? no noc pa sta zapazila stražeča moža, da se bližata dva z lestvico k Ž . .. kurni'ku, kjer je polno lepih pitk mirno poeivak), pristavila lestvico in izginila v stanovanje le? pih pitk! Ravno sta preskusala, ka? tero bi si izbrala, ko skočita moža stražarja za njima, ju povežeta in zapreta v klet, kjer sta čakala mo? za. postave, ki sta ju cdpeljala na orožniško postajo v Š. Tarn sta pa popoloma odkrito povedala, koliko pitk sta Dildavila, kje sta jih ku? hala in pekla. Odpeljana sta bila v goriške zaporc, kjer bosta lahko oblizovala svoje prste, pa tudi pre? mišljevala, ka'ko se bosta v prihod? nie maščevala nad pirkami, kadar se povrneta domov. Do takrat ne bodo več gospodinje v strahu in pitke se ne bodo več bale, da jim kak lisjak ponoei ne zavije vratu! Col. Že sta za nami dva meseca teko? čega leta, v katerih se je tudi pri nas marsikaj izpremenilo. K tukaj? šnji občini je bila priključena obči? na Podkraj. Za prefekturnega ko? misarja nam jc bil imenovan dr. Vicenzo Marassi. — Predpust je šcl mimo nas brez plesnih norosti. Tako bi kdo mislil, da živimo zelo mirno. Toda temu ni tako. Dasirav* no ni bilo nobenega plesa, vendar običajno popivanje ni izostalo. To pa le pri onih, katerim ni pomanj? kanje prebrskalo še vseh žepov. Da se je ta bolezen začela širiti tudi med šoli odraslimi fantiči, moramo tu ostro obsojati. Poleg popivanja se igra tudi na tiste vražje podobi? cc, temu sledi pqnocevanje in klet? vina. In to med otroci, katcri so sc komaj poslovili od šolskih klopi. Da taka početja ne rodijo dobrega sadu, to bo pač vsakdo umel. — Starši, skrajni čas je, da primete trdneje za vajcti vzgoje. Opctovano je o tern že učila in svarila »Gori? ška Straža«, a vaša ušesa so do da? nes ostala gluha za vse te opomine, Ali se ne zavedate dolžnosti do svo? jih otrok? Tarnati in jadikovati čeznje, to seveda znate, da bi pa poskrbeli za dobro vzgojo, tega pa ne. Zavedajte se, da si s tern po* čctjem zapravljajo zdravje t.cr že v zgodnji mladosti začnejo z podivja? nostjo, katcra navadno slabo kon? ča. Vzemitc te vrstice v prcmislek ysi prizadeti starši in poskrbitc, da boste zatrli kal tej bolczni. Hva? ležni vain bodo nekoč zato otroci sami in hvaležen vam bo narod. Prijatelj mladine. Stran 4._______________________________________________»GOKISKA STRAŽA« Koledarček. 26. marca, poned., Emanuel, m. 27. marca, torek, Janez D. uč. 28. marca, sreda, Janez K. sp. 29. marca, čctrtek, Ciril, m. 30. marca, petek, Žalostna Mati bo/ja. 31. marca, sobota, Modest, šk. 1. aprila. nedelja, Cveinu ncd. Iz Got. Krasa. Yst vprdk toži o slabih časih, o slabih ^ospodarskih razmerah, s|a* bi lctini, pomanjkanju denarja, ve* likih davkih in ta'ko daljc. Res so sedanji easi precej težji in slabši kakor pred vojno. A obupati ne smemo, ampak toliko krepkeje moramo delati, bolj skromno /A* vcti in umno napredno LjospodaHti. Pridni in varčni si tudi v sedanjih časih poma^ajo. Saj imamo več zgledov. Le poglejmo koliko jc pri nas .Uostilcn; več kot polovico preveč. Koliko moški ob nedcljah, pa tudi ob delavnikih zapravijo za čez? memo pitje in kajenje, dočim nji« hove dru/ine pomanjkanje trpe. Naša mladina, naš up, naša nada se vdaja prevee lispu. Posebno deklet ni lahko ob nedeljah lociti od mest* nih k'ospodicen. Mnoj4e hiše pa so vse erne ali celo slamnatc in v njih je vse narobe. Moški pohajkujejo in eas zapravljajo, gnoj.nica pa se po klancih sceja in razširja prijetno di.šavo. — Za pustne seme je bilo dosti klobas, jajc, vina, denarja a za mo'ko ga sedaij ni. Ti norci še na pepelnico niso dali miru. Zadnj'e leto se je začelo pri nas širiti karoliško zavarovalno društvo »La Cattolica« iz Verone. I ma niz* ke pristojbine. Njen namen je po? maLjati nižjim slojem in verskim ustanovam. krajevna zastopstva sta v Tomaju in Stjaku. Zavaruje proti o^nju, toči (ilrozd'yc in žito), in za življenje oziroma doživetje. Usta? rnicwljena je leta 1896. Darovi. Namtsto venca na grob pok. Ju? lijane Ci^.'°J' matere svojesia druž* bencga voaitclia' daruje ^orižka Marijina druJba L 2()0 ™ ^ubožne ^ojcnce male^a: „semenišča. G. Aloj* zija Pečenko v isv* namen L 20. — Botf stotcro povrnii T Tužnim sreem naznanjam vscm sorodnikom, prijateljem in znan* cem, žalostno vest, da je naš ljub* ljeni sopro^, oče, brat itd. KAROL GABRIJELČIC, po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, dne 21. t. m. zvečer v bolnišnici usmilj. bratov v Gorici mirno v Gospodu zaspal. Poßreb dra^cßa pok. bo danes 23. t. m. ob 3. popoldne na domačc pokopališče v Plaveh. Plave, dne 22. marca 1928. Žalujoča družina in sorodniki. \ Zahvala zavarovalnici »La FONDIARIA« ter gosp. ing. Ribi & Mauer v Go=> rici, za točno in pravilno izplačano odškodnino za moje pogorelo pos slopje. Priporočam vsem to ugledno zavarovalnico. Černatič Josip * Šcmpas 56. OBCNI ZBOR Kmečke posojilnice v Volčah se bo vršil 'na oljčno nedeljo ob 3. uri pop. v hi.ši št. 27. Na dnevnem re? du je odobritev računov za leto 1927. in volitev nadzorstva. Načelstvo. Radi selitve prodam tri kravc. Kupci obrnite se do .aostilnicarja Kolarja, Trnovo pri Kobaridu. Ljudska posojilnica v Dornbergu vabi članc na svoj REDN I OBČNI ZBOR, ki se bo vršil dne 9. aprila ob 10. uri prcdpoldne v lastni dvorani. Dnevni red: 1. Čitanjc zapisnika zadnje^a obč= ncga zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računov za 1. 1927. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. V slučaju nezadostnega števila članov se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu. Krasno posestvo v Savinjski do? J lini, občina okolica Celjc ob držav^ ni cesti, se proda. Enonadstropna hiša (6 parketiranih sob), tri ^ospo* darske zi4radbe, povsod električna razsvetliasa, elektromotor za ^o* spodarske stroje, ca. 16 oralov pr? vovrstne zemlje, 2 hmeljnika, last? ni ribolov. Ni treba naenkrat izpla? čati. — Naslov: A. Sabljak, Celje, Forsthof. SHS. FRIZER ZA DAME, striženje, pranje glave, ondolacije i. t. d. Pri* poroča se And. Rojic, Via Semina* rio St. 2 Gorica. Lloyd Sabaudo, Prihodnje vožnje: v Severno Ameri^u. »Conte Grande« 3. 4. 1928. »Conte Rosso« 25. 4. 1928. Iz Genove v Njujork v 9. dneh. ^ Južno Ameriko: »Conte Biancamano« 29. 3. 1928. »Principessa Giovanna« 23. 3. 1928. Iz Genove v Buenos Ayres v 13M> dneh. v Avstralijo: »Maria Cristina« 17. 4. 1928. Informacije daje in sprejema prednaročila na vozne listke za* stopnik F. Rosich, Gorico, Via Contavalle š/. 4. i GROŽnJA < i za vse otroke od 2 do 12 let j so gliste, ki so nevarne zaje- j davkc črcves. ¦ " Ta bolezen se ozdravi popol- ^ noma s čokoladnlmi bonboni J ARRIBA PROTI GLISTAM j V zelenih cavitkih po L. 1.- s Prodaja se v vseh lekarnah. CARRIBA ČOKOLOONI BONBON PROTI GLISTPM Zastopnik: ERNEST KUHN TRST, Via Udine štev 2 KURJA OČESA (KALI) izginefo brezpo- gojno st uporabo mazila iz založbe lekarne SPONZA, Trst, Via Tor S. PieroNlO Varujte se pred ponaredbami. V vseh lekarnah po znižaui ceni L 3 V Solkanu, na glavnem trgu pris poroča alav. občinstvu svojo trgo? vino manutakture,. stekknicT šip, posodc ter žarnic; za dclavce zelo trpežne obleke. (,'ene iako znižane. Fr. Prencis, Vseh vrst RASTLINE OLEPŠEVALNA DREVESA za vrtove, parkc itd. SADNA DREVESA SEMENA Cvetličarski in vrtnarski zavod M. German, Trst, via M. Buonar- roti 38, tr^ovina via Roma 3. Cenik, na zahtevo, zastonj. ACQl A DELL'ALÄBÄODA proti izpadanju Ik*. Vsebujc kinin in je vsled tejja po«= sebrio priporocljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 Iir — se dobiva v lekarni Ca? stellanovich, lastnik F. Bolaffio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Prenosliivi gramasoni v obliki kovčka ali pa za aobe, DeCCa z vel'ko zalogo plošč z modernimi slo- venskimi pes^ mimi.Pritikline za gramafone, vzmet (peresa) in popravila v A knjigarni WO- I KULAT Gorica | Corso, Tel. 347 Cistokrvnega bika švicarske pa^ sme, potrjene,<4a od komisije, 11 me* secev starega prodam. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. ¦ "-------------------------------------------------------- Zdrawnik za zobe in usta Dr. LOJZ KRAIOHEg sprejema W GORICI Piazza della Vittoria štev. 20 in v svoji podružnici pri SV. L1ICIJI štev. 35 I Zavod Df. BDNC1N9-FINETT1 TRST, Via Fabfo Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE1 (Trfyanje v kolku) Zdravljenje živčneKa trganja v laktih in V bokill. - Sprejema od 10-12 in od 15-17. Teod. Hribar (nasi.) - GoHca CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) ViHdB zalogo CBShCQB platna iz ziusni fovarni Hcgcnchert 2 Hoymann, isb&d- ipstno blsgo za poročence hahor inüi «ellha izbira moSheoa in žensHrga suhnii. Blago soDidno! Cene zmernel Tudi za NAJMANJŠEGA KMETOVALCA se izplača v najkrajšem času nakup posnenialnika „DIABOLO" Je prvovrsten svetovni izdelek, je priprost, močan in, vztrajen. Plačilni pogoji so ugodni — — Večletno S jamstvo tovarne — — Krajevni zastopniki se iščejo-----— Ceniki in katalogi so brez- plačno na razpolago. Pojasnila prebivalcem uoriške KNUT JONSON, BOLZANO pokrajine daje potnik tvrdke Vlttorio Jonson, Gorica Via Contavalle 4«II. PODRUŽNICA Ljubljanshe kredifne bonhe v Borici Corso Verdi „Trgrovslcl Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska bank» Dinl^tmow Cßntrala L3UBL39ÜH Din.taoooooo Podružnlce in agencije: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalie, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Kogaška Slatina. Vloge na knjižice po 4 %. Vluge v tekočem računu Iir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, cekow, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.