Izhaja vsak Ootrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, vta F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel- la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 25.— lir NAROČNIN A: trimesečna lir 325 - polletna lir 800 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna Ur 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I, gr. ŠT. 101 TRST, ČETRTEK 26. APRILA 1956, GORICA LET. V. VODIMO BORBO, KI JE VREDNA KULTURNEGA NARODA Naš < e stališče v bodočih volit :vah Tudi “naši nasprotniki so ljudje in Slovenci • Izhod, ki je tržaškim Slovencem koristen Naša politična javnost pozorno in radovedno čaka, kakšno. stališče bomo mi zavzeli v bližajočih se občinskih in pokrajinskih volitvah. To še posebno zaradi tega, ,ker je Novi list od prvega dneva, odkar je začel izhajati, dosledno in odločno zagovarjal načelo, da se morajo težko ogroženi Slovenci v vseh vprašanjih, ki zadevajo njih goli narodni obstanek, z združenimi močmi braniti in složno nastopati. To zahtevo, ki je obenem zahteva ogromne večine našega ljudstva, bomo tudi v bodoče čvrsto zagovarjali in ne bomo mirovali vse dotlej, dokler sc ne uresniči. Talko so delali doslej v zgodovini vsi zreli narodi; kadar je do- za njih življenje ali smrt, in tako morajo storiti tudi tukajšnji Slovenci. S tem nikakor ne trdimo, da morajo med nami zginiti vse ideološke razlike. Vsak Slovenec ima sveto pravico., da. gleda na svet in življenje po svoje, da vzgaja svoje otroke talko, kakor se mu zdi, da je pravilno, da svoje ideje širi in da se zato tudi druži v posebnih organizacijah, s katerimi Skuša pridobiti 'ljudstvo za svoje svetovnonazorske in družbene ideale. VOLILNA BORBA NAJ BO DOSTOJNA Gre samo za to, da se Slovenci kljub vsem neizogibnim ideološkim razlikam najdejo združeni tani. kjer je treba braniti to, kar je vsem skupno. Jezikovna, gospodarska in socialna enakopravnost, kolonizacija slovenske zeml je, posebno pa naše šolstvo se ne tičejo s*mo ene stranke, temveč vseh Slovencev in vsake naše družine. Že zdrava pamet nam zaradi tega narekuje, da bi se morali zn te skupne koristi tudi skupino boriti in, v kolikor je le mogoče, tudi pri volitvah skupno nastopiti. Mi smo. trdno prepričani, da ho misel enotnega nastopa kljub vsem oviram pri nas prej a'H slej zmagala in bo. življenje samo s časom prisili h voditelje, da sodelujejo v skupni obrambi življenjskih pravic svojega naroda. Iker bo treba v bodočnosti za vsako ceno sodelovati, mora biti volilna borba že danes Povsem dostojna. Slovenskih ljudi, ki so drugačnega mišljenja kakor mi, ne bomo zaradi tega zmerjali, jih žigosali za »odpadnike«, »plačance« in ^izdajalce« ter jih drugače sramotili. Psovanje, zmerjanje in obrekovanje prepuščamo drugim! Naši nasprotniki so kljub vsem ideološkim razlikam, ki nas od njih ločijo za nas ' endarle ljudje in Slovenci, s katerimi bomo vedno pripravljeni se složno boriti za obstanek našega naroda na zemlji naših pradedov. Pripadniki Slov. .kršč. socialne zveze in skupine neodvisnih Slovencev, ki se zbirajo okoli dr. Tončiča, so se trudili, da bi tržaški Slovenci že pri teh volitvah nastopili, kjer je mogoče in pametno., na enotnih listah. ZAKAJ NI V TRSTU SLOVENSKE LISTE? Enoten nastop — da se razumemo — ni potreben y vseh občinah našega ozemlja. V krajih, ki narodno niso ogroženi, bi bil enoten nastop celo škodljiv. V Repentabru, Zgoniku in Dolini, kjer žive Slovenca v ogromni večini, bi bila ena edina slovenska lista naravnost pogubna. V tem primeru bi zadostovalo., da ndk.aj priseljenih laških družin postavi po zakonu predvideno drugo listo, pa bi Italijani prišli prav gotovo kot manjšina v občinski svet, ker bi z njimi ne tekmovala nobena slovenska lista. S tem hi občina zgubila svoj slovenski značaj. Iz teh razlogov morajo tu Slovenci nujno nastopiti ločeno! Bistveno drugačen je pa položaj v Nabrežini, kamor se je v zadnjih časih priselilo toliko laških beguncev, da so že začeli ogro- žati slovenski značaj občine. Pri teh volitvah po našem sicer ne morejo zmagati, razen če hi bili Slovenci tako neumni, da bi se razcepili na številne skupine ter s tem saimi pomagali, da bi postala lista italijanskih priseljencev najmočnejša -ter se polastila občinske uprave. Mi se kljub temu na vse načine trudimo, da bi se v Nabrežino, postavila enotna lista vseh obstoječih slovenskih strank in struj. Medtem ko to pišemo, tečejo še pogajanja, o katerih želimo, da bi se srečno zaključila:. V mestu Trstu samem pa na. žalost ni prišlo do enotnega slovenskega nastopa. Tu so komunisti sklenili, da se predstavijo volivcem na sikupni listi z Vidalijem kot nosilcem. Bivša Osvobodilna fronta se je odločila, da postavi liisto Neodvisne socialistične zveze ali USI, dr. Agneletto in voditelji Slov. kat. skupnosti so v Demokraciji in Kat. glasu že zdavnaj objavili, da pojdejo v volitve sami ter odklonili vsako, sodelovanje z ostalimi slovenskimi skupinami. To so dejstva, zaradi katerih v Trstu ne bo skupne slovenske liste. Raj nam je preostajalo? Nastal je položaj, v katerem voditelji Slov. kršč. soc. zveze in Skupine neodvisnih Slovencev v prvem hipu niso vedeli, kaj bi naredili. Svojim pristašem in prijateljem niso mogli svetovati, naj glasujejo za Vidalijeve komuniste. Ravno tako jim niso mogli priporočati Neodvisne socialistične zveze ali USI Gucchi-ja in Magnaoija. Dr. Josip Agneletto in njegovi zavezniki se niti pogajati niso hoteli, ker so želeli biti sami. Pozivati ljudi, naj kljub temu volijo za Agneletta, je bilo nemogoče: kajti s tem da je v tržaškem občinskem svetu v zadnjem času vse bolj pogoetoma javno podprl najbolj zagrizenega nasprotnika Slovencev Bartoilija, se je narodno zavedni slovenski javnosti globoko zameril. Če bi mi po-zvali svoje ljudi, naj tako Agnelettovo politiko odobrijo in podprejo celo za bodočnost, bi nas nihče ne poslušal. Kaj »mo hoteli torej narediti? Postaviti novo slovensko listo? To bi bili o pomenilo, da hočemo slovenske sile v Trstu še bolj cepiti in drobiti, kakor na žalost že so. S takim ravnanjem hi bili prišli v kričeče nasprotje s politično smerjo, ki smo jo od prvega dneva odločno branili y Novem listu: »Vi ste zagovarjali slovensko slogo in edinost« — bi nam ljudje očitali — »sedaj se je pa vaša politika končala tako, da rušite in razbijate slovenske vrste!« Kaj bi jim mi mogli odgovoriti? Svetovati našim prijateljem, naj ostanejo na dan volitev dtoma, je bilo spet nedopustno. Kako naj bodo v današnjih težkih časih tržaški Slovenci brezbrižni do usode lastnega naroda! Abstinenca je bila skoro vedno naj-slabša in najbolj neplodna politika. Kaj naj po vsem tem raizmotrivamju napravimo? ZA LISTO »TRST TRŽAČANOMl« Po treznem in temeljitem premisleku smo spoznali, da bi bile slovenske koristi, ki jih hočemo braniti, še najbolj zavarovane, če se nam posreči spraviti nekaj zavednih Slovencev na listo tržaških neodvisnežev. Ti pojdejo v boj pod geslom »Trieste ai Triestini!« — »Trst Tržačanom!« V svoj program so postavili štiri temeljne zahteve, s katerimi sre mora vsak slovenski človek brezpogojno strinjati: 1. Tržaško ozemlje naj dobi najširšo samoupravo, 2. Integralno pFosto cono. 3. Trstu naj se vrnejo stare pomorske proge, ki »o nekoč naredile iz njega trgovinsko središče Srednje Evrope in 4. Slovenci naj bodo na našem ozemlju popolnoma enakopravni z Italijani. Union e Triestina je sklenila s Slov. kršč. soc. zvezo in Skupino neodvisnih Slovencev volilni sporazum, s katerim se je obvezala, da se bo v mestnem svetu in pokrajinskem (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA RUSKI DAROVI Rulganin in Ilruščev sita naletela v Velilki Britaniiiji na precej hladen sp re jeim angleškega prebivalstva. To je p osi odica dolgoletne zgrešene Stalinove politike. Oba državnika se sedaj na vse načine trudilai, kako bi spel pridobila naklonjenost Angležev do I {us i j e. Ko ju je kraljica Eliz-abeta spreijell-a v svojem gradu Windsor, sla ji darovala kožuh, ki ga cenijo na 27 milijonov 1 ir, im povrhu še z dragimi kamni obsuto iglo neprecenljive vrednosti. Enak kožni i sta poklonila kraljičini sestri Margareti. Elizabet in in rami sinčku Karlu sta- darovala živega, zello ljuibikeigia medvedka, vladarici sami pa še par iskrili žrebcev. Na angleškem dvoru so bili darov od sile vedrili. Talko se je -ruski medved pojavil iin se bo udomačil v sami kraljevski družini. DAG HAMMERSKJOELD Tako se imenuje zelo sposobni Sved, ki je danes glavni tajnik Združenih narodov. Temu možu se je pred kratkim posrečilo pomiriti vsaj začasno Žide s sovražnimi arabskimi sosedi. Navaden človek namreč ne ve, da sc država Izrael nahaja' še vedno v vojnem stanju z Egiptom in drugimi arabskimi deželami. L. 1949 je bilo sklenjeno med njimi samo premirje, ki še vedno traja, a so ga eni in drugi v zadnjem .času stalno prelamljali. Nasprotniki so streljali drug na drugega celo s topovi in zdelo se je, da vsak hip izbruhne medi njimi spet vojna, ki bi s časom utegnila potegniti v svoj vrtinec tudi velesile. Da se to prepreči, so Združeni narodi poslali na Srednji vzhod Hainmars-kjolda. Mož je res dosejjcl, da bodo nasprotniki ustavili sovražnosti in spoštovali premirje, s čimer si je pridobil velike zasluge za svetovni mir. Za svoje dlelo je pa Ilammarskjold plačan kakor noben uradnik na svetu. Njegova letna plača znaša 20.000 dolarjev in za uradne stroške so mu dodali še 35 tisoč. Vsega skupaj prejema torej 57 tisoč dolarjev ali okroglo 34 milijonov in 650 tisoč lir na leto, to sc pravi 2 milijona in 887 tisoč na mesec ali približno 97 tisoč lir na dan. Za vsako uro, naj dela ali spi, dobi Haimnarskjold 4.000 lir. — Potrudi se, da te izvolijo za tajnika Združenih narodov. GRONCHI V FRANCIJI Včeraj je predsednik italijanske republike dospel nar štiridnevni obisk v Pairiz, kjer so ga sprejeli z 101 topovskim strelom. Fran. eoski državni poiglavar Coty je Gro-nchija na kolodvoru prisrčno objel. S potovanjem na Francosko hoče Groncbi doseči dvoje: zboljšali odnosa je med sosedinima dtrža varna, prod vsem pa prid oh iti Francijo za -to. da tudi ona zahteva od Amerike, naj se Atlantska zveza spremeni iz čisto vojaške v politično in gospodarsko slkuipnost zapadnih narodov. Kmalu za Gronchijem bo obiskal Pariz in Francijo maršal Tito. OBMEJNI PROMET Mešana j ugoslo v a nsko - it aliij a nsk-a komisi, ja se je 5 dn-i posvetovala v Vidmu in izdala nova navodila za obmejni promet. Najprej je ugotovila, da je bilo doslej izstavljenih na obeh Straneh 145 tisoč prepustnic. Dokaiz, da je bilo vprašanje prehodov res- življenjska potreba prebivalstva. Važno je, da je sedaj natančno določeno, koliko blaga sme vsak preb oditi ik nesti s seboj. Količina, vrsta in vrednost blaga bodo označene na posebnih deskah pri vseh blolkiih. Jugoslovani smejo odslej vzeti čez mejo 3.500 dinarjev, italijanski državljani pa 7.000 lir. Želja obmejnega prebivalstva je, dia bi obe državi določili tudi pošten način izmenjave valute in da bi obmejni organi z ljudmi lepo ravnali. PROTI POSKUSOM Amerikanei nameravajo v začetku maja delati na otočju Enivvetsku sredi Tihega o-ceama poskuse z novo vod-ilkovo bombo. Proti temu je sovjetska vlada ostro protestirali a v Vashingtonu, češ dia bi atomski prašek lahko škodoval zdravju prebivalstva. V vojnem času ni nobena velesila- imela takih skrbi! Če bi bili gledali na ljudsko zdravje, bi ne bili nikoli začeli vojne. SLABO JIMA KUHAJO Dvainšestdeset tisoč pariških študentov je te dni uprizorilo svojevrstno stavko. Za en dam iz protesta niso šli na kosilo v univerzitetne menze, češ da jim preslabo kuhajo. Pa tudi nad obroki se pritožujejo, češ da so premajhni. NEIZPROSEN BOJ Francija se bori v severnoafriški svoji pokrajini Alžeriji s silno velikimi težavami. V deželo je postlala doslej vsega 200 tisoč mož, opremljenih z najmodernejšim orožjem, pa je vendar ne more še pomiriti. Uporniki, ki se morajo- -pred redno francosko vojsko umi-ik-ati, se sedaj maščujejo nad lastnimi -rojaki, osumljenimi, da drže s francosko vlado. V nekaterih krajih so poravnali njihove vasi z zemljo, drugod so obkolili lastna arabska naselja in se tolikanj spozabili, da so na primer v kraju TOcmccn obstopili hišo, jo vžgali ter pustili, da je vsa družina s števinimi otroki in materjo živa zgorela v ognju. Tako hočejo ikaiznovati »izdajalce«. Nič ni na svetu hujšega kot meščanska vojna. BRZOJAVKA VZHODNI NEMČIJI Papež Pij XII. je poslal Ottu Nuscheju, podpredsedniku vlade Vzhodne Nemčije, brzojavko, ki je presenetila svet, ker doslej Vatikan ni imel nobenih uradnih stikov s komu- nističnimi državami. R a/, c n tega večina za-padno-evropsikih drlžav Vzhodne Nemčije ni uradno priznala. Poslanica pravi med drugim: »Papež prosi Roga, da Vas razsvetli in okrepi y Vašem delu, tako da bodo tudi v Vaši deželi, iki je tako draga Vašemu srcu, pripoznani in zaščiteni zakoni Roga in Cerkve.« KONGRES EVROPSKIH MANJŠIN Od 17. do 20. maja bodo evropske narodne manjšine imele svoj občni zbor Da Blaškem jezeru v slovenskem delu Koroške. Uvodno poročilo bo imel zastopnik južnotirolskih Nemcev poslanec rimskega parlamenta dr. Karl Tinzl, ki bo govoril o pravici vsalke narodne manjšine do lastne, nedotakljive rodne grude, katera mora bili zaščitena pred priseljevanjem tujcev. PRVIČ V ZGODOVINI Združene države Amerike so po- tej vojni nudile številnim: deželam, posebno- pa evropskim, velikansko pomoč v bl-aigu, orožju in denarju. Samo lansko leto so potrošile v ta namen okrog 4 milijarde dolarjev. Do danes so podprle -inoizemstvo z nič man j Iklo- 53 milijardami. To so z>a naše ljudi -astronomske številke, ki jiiih skoro izračunati ne morejo. Prvič v zgodovini se je -zgodilo-, da je ikaka država darovala take bajne vsote tujim narodom. Amerika je že bila- na tem, da te podpore ustavi, ko se je naenlkirat pojavila Sovjetska Rusija in začela sama- ponujati pomoč zaio-stailiim deželam. Tedaj je Eisen-liower izjavili, da bo Amerika še naprej dajala pomoč potrebnim državam in jo še povečala. V tej stvari naj le med seboj tekmujejo! POMENLJIV PRAZNIK Včeraj, 25. aprila, je tudi Trst -obhajal obletnico padca fašistične slrahoivilade v Italiji. Trgovine in uradi so- hiili zaprti iin v kapucinski cerkvi je bila darovana mlada zaduš-iiica- za borce, ki so- dali svoje življenje za lo, da bi iz razvalin črne diktature vstala zares demokratična -in svobodna Italija ter da bi zavladala med -narodi pravica. Danes moramo na žalost ugotoviti, da v državi ni še prave demokracije. In kdo bi si upal trditi, da smo tulVajšnji Slove-uci enakopravni? Položaj, v katerem se nahajamo, je označen že po- tem, -tla je na proslavi govoril tudi župan Rartoli, zagrizen nasprotnik vsega, kar ie- slovensko. NEPRIZNANE DELAVKE Večkrat rečemo ali beremo, da hišne gospodinje nimajo- prevelikega; dela. Veščaki so pa izračunali, da naše žene in matere, samo če kuhajo in pospravljajo po hiši, opravijo na leden po 70 ur dela. Mož večkrat dela le 40 ur na teden, pa hoče vendar imeti v hiši prvo besedo in govori s prezirom o skrbeh žensk v družini. Važen volilrti sporazum Te dni je bil sklenjen v Trstu volilni sporazum med domačimi Italijani in Slovenci o bodočih občinskih in pokrajinskih volitvah, ki se takole glasi: »Tržaška zveza (Unione Triestina) in skupini slovenskih kršč. socialcev ter Neodvisnih Slovencev so sklenile volilni sporazum, na podlagi katerega bodo nekateri njihovi kandidatje vključeni v listo z znakom Trst Tržačanom. Ti kandidatje jemljejo nase dolžnost, da bodo spoštovali in pospeševali volil- ni program Tržaške zveze. Zato bo pa Tržaška zveza s svoje strani podpirala enakopravnost na našem področju živečih narodnosti ter pomagala prebi« valstvu slovenskega jezika, da uresniči svoje zahteve na kulturnem in jezikovnem področju. V njegovo korist naj se uresničijo vsaj one določbe, ki se jih je italijanska vlada obvezala, spraviti v življenje s tem, da je podpisala londonski sporazum o začasni rešitvi tržaškega vprašanja.« » Naše stališče v bodočih volitvah (Nadaljevanje s 1■ strani) zboru odločno borila Ludi za narodne pravice Slovencev. Po njenem prepričanju pritiče Slo" vencem več pravic, 'kot jiji določa Posebni statut, zakaj po mirovni pogodbi bi Slovenci ne smeli biti nobena manjšina, temveč Italijanom enakovreden državni, to je sovladajoči narod. Za sedaj naj pa vsekakor dobe vsaj to, kar jim daje in jamči londonski sporazum! Tržaški neodvisneži so zbrali na zadnjih volitvah oikrog 27.000 pristašev. Te velikanske množice bodo to pot prvič oddale svoje glasove tudi narodno zavednim slovenskim kandidatom na skupni listi. Slovenci ibodo, kaikor upamo, dob11i v trižaškem mestnem svetu 1 ali 2 nova svetovalca1, s čimer se slo- vensko z a® topništvo v tržaški občini znatno poveča. Podpisani sporazum je taaiej v izrazito narodno korist našega 'ljudstva1. Razen tega ne smemo /po.zalbiti, da so za trža.Jke neodvisneže (tako zv a n e indipenden-tiste) skoizi leta in leta glaisovale tisočere slovenske množice. Brezimnih slovenskih volivcev so zbrali več kot Agnelotto in bivša O. F. skupaj! V njihovih vrstah se preliva pollno slovenske krvi. Doslej sc ni za te naše brate nihče brigal. Sklenjeni volilni sporazum torej ne razbija vrst že politično organiziranih Slovencev, temveč navezuje stike z doslej zanemarjenimi slovenskimi množicami v vrstah tržašlkiih ne-odvisnežev ter jih skuša vključiti v slovensko narodno občestvo. OVICE VOJAŠKA SLUŽBA Italija potroši za svoje oborožene sile 1)! in pod odstotka svojih državnih izdatkov. Ko so' te dni razpravljali v rimskem senatu o proračunu za vojsko, so komunisti in Nen-nijevi socialisti predlagali, naj se vsaij vojaška služba zniža od 18 na 15 mesecev. Večina je to odbila, češ da je v današnji tehnično zel o razviti vojski že 18 mesecev prekratek čas, da se v njem vojak popolnoma izuri v rabi modernega orožja. ZEMLJA SE TRESE V Andaluziji, pokrajini južne Španije, je v petek hud potres tako zamajal tla okoli Granade, da so zvonovi sami od sebe začeli zvoniti. Ljudje so se zbujali iz spanja (in se začelli križati ter bežati na prosto. Svarilno znamenje je prišlo o pravem času, sicer bi btiilo na stotine mrtvili; triko so bili le 4, ne-ik a j sto pa je bilo ranjenih. Takega potresa ne pomnijo tam že dva. rodova. PODRAŽENA VOŽNJA Od 3. junija dalje italijanske železnice ne bodo več poznale 3. razreda, temveč, samo prvega in drugega. Voznina v dosedanjem drugem, ki poštam e 1., se zviša za 14 odstotkov, dosedanji 3. razred, ki se spremeni v drugega, »e .pa podraži «a 8 odstotkov. Prvi razred so ukinili tudi zastran tega. ker ni državi slkoro nič nesel. 'Njega so se poaluževiiil.i1 v ogromni večinii zastonjfkrarji. Minister za železnice upa, da bo. s to pre-osnovo zmanjšal primanjkljaj od 108 milijard na 75. Železnice bodo torej tudi v bodoče delale 7, zgubo. LAŽNI DOKTORJI V Trentu je policij« odkrila posebno družbo, ki je za pol mil ijona lir izdajala, diplome častnih (doktorjev. Razni tovarnarji, k'i »o naglo obogateli, pa. bi radi svoj priimek okrasili z .naslovom »dr.«, so si te diplome kupili. Zdaj se jlim, pia vse smeie HUDA MORILKA Ena najhujših bolezni, ki je pomorila naen' krat največ ljudi, je bila »španska«, katere se še vsi spominjamo iz dobe po prvi svetovn' vojni. Ta mrzlica z influenco je v letih 1918-1919 pobrala po vsem svetu preko 21 milijonov ljudi. PLANICA — NOVA KAPELA VOJSKA URADNIKOV a ima silno, visoko število državnih uradnikov. Lani jih je bilo. 1 milijon 130 tisoč. Največ jih je nameščenih piri oboroženih silah: 'to so častniki, podčastniki in uradniki v pisarnah in skladiščih. Za njimi pridejo takoj učitelji in profesorji. Teh je 272 tisoč. Na približno. 47 ljudi pride p n en uradnik. STAVKA JETNIKOV Ker ravnateljstvo ni še začelo, sprejemati prošenj za pomilostitve ob desetletnici republike, so v jetnišnidi Termini blizu Palerma začeli vsi zaporniki. Stavkati. Ponoči nočejo tpati in tudi hrano odklanjajo. Knko dolgo bodo mioigli vzdržati? MRLIČ SREBA JUHO Družina Toflanin v Padovi je prejela brzojavko, naj nemudoma, pride v Pavi j® na pogreb strica, ki je umrl za srčno kapjo. Vsi potrti so se v žalnih oblekah podali na pot. Toda ko so prišli v hišo, so silno zastrmeli: »mrtvi« stric je lepo sedel pri kosilu in zajemal juho. Ko ga je udarila ka.p, so ga namreč zdravniki s' (k.ofeinom polagoma obudili spet k žiivljenju, domači so pa bili pozabili o tem obvestiti sorodnike v Padovi. MUHE IN POSEBNOSTI MOGOČNEŽEV Slkloro vsak človek ima svoje muhe in čudaška naignjenja ali »manije«. Tudi veliki možje niso brez njih. Eisenhovver na primer ne more trpeli številke 7, češ da mu prinaša smolo. Proti temu se bori na poseben način: v postelji si povezne na glavo nočno čepico, v kateri je vtik.aina ravno številka 7. Drugače se v prostem času najraje vrti v kuhinji. Tu meša omake, najbolj mu je prirasla k srcu paradižnikova. Belgijski kraj Baldovin se pa boji številke 3, medtem ko mu št. 13 baje prinaša srečo. Sicer ima. prav rad domače klobasice. Filip, mož angleške kraljice Elizabete, tudi zelo spoštuje številko 13, še bolj pa whi-sky, ki ne sme pri kosilu nikoli manjkati. Hruščev je zelo nagle jeze. To je pokazal sedaj tudi v Loindomu, kjer se je sporekel z voditelji angleške delavske stranke. Zjutraj mora popiti na tešče Šilce pristne vodke, da pojde čez dan vse po sreči. Če sreča na cesti' črno mačko, naredi 3 iknraike nazaj in šele potem nadaljuje pot. Največ dela ponoči, podnevi pia, kolikor je le mogoče, spi. V tem mu je zelo podoben Bulga-nin, ki se boji teme in ima v spalnici polno vžganih luči. Nemški kancler Adenauer je pa udarjen na petek, zait o t a dan ne podpiše nobenega važnega odloka. Za oddih prebira ponoči de-(lejkil.ivtlkie rcmian.e, udeležbi vseli vaščanov. Pokojniku, ki je zapustil vdovo in dva otročička, naj sveti večna luč, njegovi užaloščeni družini pa izrekamo islkreno sožalje. DREKA Franc Tomazetič, sin Jožefov, ni bil pri čisti pameti. S puško v rokah je pohajal po okoliških vaseh in žuigal, da bo streljal. Ljudje so živeli v strahu. Ko je zvedel, da ga iščejo orožniki, je izginil brez »ledu. Po dolgem času smo zvedeli, da so ga jugoslovanska oblastva izročila italijanskim na bloku pri »Rdeči hiši« v Goniči. Sedaj se nahaja v videmski umobolnici. V zadnjih letih so v tej gorski občini dobili ceste, šole, otroške vrtce, poštni ujrr.d v Paouhu, telefon in pred kratkim tudi avtobus, ki dnevno voizi v Čedad. Kljub vsemu pa se dreške vasi vedno bolj praznijo. — Moški, zmožni dela, so že skoraj vsi v inozemstvu in kar 90 družin se pripravlja na izredna sodišča. V prvi vrsti je hotel udariti po pristaših kralja, Badogliia in po tistih elanih Velikega sveta, ki so glasovali 25. julija 1943 za Grandijev predlog. Zatrl je v srcu človeški čut, krvne vezi, ki so ga vezale z grofom Gianom, možem lastne hčerke Ede. Mussolini se je kot vsi diktatorji — bal predvsem očitkov osebne strahopetnosti. Za- lo je raije pustil, da se v njegovi rodbini odigra žailoigra, pa naj se mu je vest še tako glasno oglašala proti. Hitler, zlasti še njegov zunanji minister Ribbentrop, je prav pelklliensko vrtel kolo usode tako, da bi Nemoi Mussolinija strli tudi duševno in ga dobili popolnoma v roke. Zato so zahtevali Cianovo glavo in po usodni povezanosti tudi De Bonovn in druge. Vedeli so, da je Ciano dostikrat jasno pokazal mržnjo proti germanskemu vdoru v italijansko politiko. Zato je brž po Mussolinijevi ■rešitvi z Gram Sassa propagandni mojster Gobbeils ustanovil v Monaikovem poseben »Radio del Governo fascista«. Po njem je vpil v svet, da morajo izdajalci pasti in da se mora duče znova pokazati velikega. Mussolini se je v srcu še upiral. Tudi pri prvem snidenju s Giamom v Nemčiji ga ni niti od daleč talko trdo prijel, kot je Cia ji a ozmerjala Rahela. Seveda Je nekdanji zunanji minister upal, da se bo nevihta, ki se je zbirala nad njegovo glavo polegla. Neurje je pa v resnici komaj završalo. Po vsej severni stalno izselitev y severno Ameriko. Iz tega spoznamo, da V9C gori imenovane dobrote niso revnemu ljudstvu prinesle miti polente niti zaslužka. Kje tiči vzrok? ČRNI VRH Ta vas je vedno slovela po slogi svojega prebivalstva. Neozdravljivi prepir pa je tja zanesel bivši laški vikar, ki je bolj kot za duhovno življenje poverjenih umi ovčic skrbel za svoje Ikoristii. Zaradi tega so v Črnem vrhu že čez leto dni brez -duhovnega pastirja:, brez nedeljske sv. maše in krščanskega nauka. Za velikonočno spoved so jim pa poklali šiliri domače duhovnike; čeprav spoved ni bila prej napovedana, SO' vsi ljudje z zelo malimi izjemami pritekli v eerkev, ko so zaslišali nenavadno zvenenje. Spovedniki so imeli dela čez glavo do pozrtili ur zvečer in dirugi dan zjutraj. Verniki so bila pri- vseh mašah, od katerih je bila- zadnja s pridigo in blagoslovom. Ljudje so tekmovali v dokazovanju hvaležnosti do požrtvovalnih duhovnikov. Tako so dokazali, da niso divjaški. neverniki, kakor so jih masliilkiali, ko- so bili v sporu z duhovnikom, ki jih ni razumel. ŽARNICE V naši dolini je vedno precej požarov. Pred nekaj tedni je gorelo v bližini Trbiža. V sredo predpreteklega tedna pa se je vnel gozd na »Čez Filji«, toda požar so takoj pogasili. Še isti dam se je ob 3. uri popoldne vnel gozd na drugi strani vasi v Rutah. Gorelo je v šolskem gozdu, kjer so bila vsajena mlada drevesa. Škode jo precej. Cenijo, da znaša okoli 250 tisoč lir. Italiji, ki je bila v mejah fašistične republike, so se zbirali novi črnosrajčniki na zbore m zahtevali posebna sodišča za izdajalce. Tedaj se je emi gospodar zadnjikrat zbal za namišljeno priljubljenost pri ljudstvu in je na seji svojih ministrov zatulil; »Zakotalil bom glave pired narod!« Izšel je še isto noč odlok o ustanovitvi Izrednih pokirajimslkiih sodišč in o posebnem sodišču »za' izdajalce Ideje«. Tako je oblas t -než zatrl v sebi glas krvi in izročil rablju očeta lastnih vnukov, moža lastne hčerko, da se reši »Ideja«. Takrat je surovi varuh te boginje, pravzaprav ideje nasilja, podpisal smrtno obsodbo tudi samemu sebi. Po vseli krajih se je pričel lov za nasprotniki, tudi takimi, ki so mu zvesto služili. Plačali so masilsilva tudi generali, (kJi so meč in ogenj nosili preko naših krajev. Mladi črnosrajčniki so polirali pred posebna sodišča generala Robottija, ki se je proslul v Ljubljani, bivšega visokega komisarja za ljubljansko pokrajino generala Morzo, po deset let ječe so prisodili generalom Garibaldiju im VeccliiiareJliju, ki sta nekoč pred vojaškim tribunalom v Vidmu tulila nad našimi ljudmi, da delajo proti »očetu domovine«. Zdaj sta pa sama dobila žig, Ikli sta ga nam »v imenu ideje« pritiskala. Tako se v zgodovini vse po isti meri vrača, kot se daje. Ciiana so pripeljala uklonjenega iz Nemčije v Verono. De Borna, so iskali v Miramairu in v Rimu in ga končno iztaknili. Skupaj z drugimi »zarotniki 25. julija« so jih vse natrpali v razdrapane ječe bivšega samostana bosonogih avguštineev v Veroni. (Nadaljevan j p v prihodnji številki) i^aneSUu *flovutš![rt - Hiuirtlhltn c/olfiiu AKLETi Gl IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA j Jfoneert persHego zbova iz !Dovmbev&a radb. Nedvomno bi biio bolje, da bi zaradi stilne enotnosti sporeda ostalj pri Maroltu. To sicer ni motilo, saj je bil izbor vseh pesmi dober in strog. Motile so me le nekatere malenkosti v izvedbi. Povedat; jih je treba: koristile bodo še marsikateremu drugemu zboru: Najprej izgovarjava: očitno je bilo, da se je vodja trudil, da so pevci jasno in pravilno izgovarjali besedilo pesmi v različnih slovenskih narečjih. S sodelovanjem izkušenega slovenista bi lahko dosegli večjo popolnost. Peli so tudi eno pesem v tujem jeziku, in sicer makedonsko narodno pesem Bolen mi leži. Povsem pravilno je in razveseljivo, da so jo pelli v izvirniku in ne v prevodu, toda pevce je treba naučita pravilne izgovarjave. V Jugoslaviji ne bi smelo biti težko, nabaviti si slovnico makedonskega jezika z navodili za pravorečje. Makedonska pesem s kranjsko izgovarjavo je nesmisel. Nato interpretacija: Prof. Matič č je premočno poudarjal dinamične in ritmične učinke. Zloraba nenadnih učinkov zavaja v maniro in v fragmentar>č-nost. Enotnost, skladbe je razbita. Nujna je linearni zadržana, ritmično ip dinamično bolj uravnovešena interpretacija, če hočemo, da to poslušalec verno zadel smisel in bistvo vsake skladbe. Končno, glasovi: Dombe ški zbor razpolaga z odličnim materialom. Posamezni pevci in sollisti so me presenetili z lopo glasovno barvo. Toda iz celotnega zbora, razen V solističnih delih, ne bi smeli tako izstopati posamezniki s svojimi osebnimi glasovnimi značilnostmi. Potrebna je večja ubrapost in seveda temeljitejša glasovna izobrazba posameznikov. Uspeh je bil velik. Številno občinstvo je toplo sprejelo vsako pesem. Katlgalilejska ohcnt in Ribniška sta izzvali navdušenje. Poslednjo so moral' pevcj ponoviti. Ob sklepu moram kljub navedenim nedostatkom ponovno poudariti resno pripravo zbo ra in velike zasluge njegovega vodje. Želim jim še lepših uspehov: vredni so jih! ALOJZ KUMER NASTOP GOJENCEV IGRALSKE IN BALETNE ŠOLE SNG: (ftebedle *t» hUetnlt* • • • TRŽAŠKA KNJIGARNA je ob izidu njegove knjige »Mesto v zalivu« povabila književnika BORISA PAHORJA da bi ljubiteljem lepe knjige podpisoval svoje novo delo. Pisatelj je povabilo sprejel in bo v Tržaški knjigarni v soboto 28. aprila t. h popoldne od 18. do 19. ure. Tržaška knjigarna začenja s tem. kulturno posebnost, ki je drugod že dolgo priljubljena navada, in je gotova, da jo bo tudi slovensko občinstvo z veseljem sprejelo. Mihelič France: »Drevored« V nedeljo sem bil bar vesel, da sem šel po razmeroma dolgem času spel poslušat koncert pevskega zbora. Se bolj sem bil vesel, ko sem spoznal, da ni bil to običajen in •— poveda‘i moram odkrito — dolgočasen koncert, na katerem mora človek poslušati vepomer povprečne al, slabe harmonizacije naših narodnih pesmi in njim podobne umetne skladbe. Ob takih prilikah se mi nehote vsiljuje vprašanje, ali je naša narodna pesem res tako revna? Dornberžanom moram najprej čestitaj za zdra. in pogumen izbor sporeda. Maroltove priredbe naših narodnih pesmi so res najbol še. Z okusom ir iznajdljivostjo polnokrvnega umetnika ter z znanjem, ki si ga je priboril z vztrajnim delom, je Marolt vrednotil kot nii.iče drugi bogastvo naše narodne pesmi in ustvaril umetnine, ki so dostopne ravno tako preprostemu, glasbeno izobraženemu ljubitelju slovenske pesmi kakor tudi še najbolj zahtevnemu, poklicnemu glasbeniku. Maroltove priredbe so zahtevne: lotijo se jih lahko le dobro izvežbani zbori. Dorplberžani so jim bili kos. To je za diletantski zbor, ki ga sestavljajo sko raj izključno kmetje in delavci, časten d sežek. Za to moramo predvsem pohvaliti njihove a neutrudljivega, spretnega in navdušenega vodjo prof. Ceneta Matičiča. Spored: je obsegal poleg večine Maroltovih tud nekaj Simonitijevih, Prelovčevih in Jerebovih pri- BESEDE O TRSTU Trst in njegovi probltmi stopajo posebno zdaj ko se približujejo volitve, zopet bolj živo v ospredje. Oglašajo se razna mnenja, ki pa bolj redko to -mačijo želje in prizadevanje prisotnih domačinov, bodisi Slovencev ali Italijanov. Zato je tembolj razveseljiv pojav, če se iz hrupa številnih glasov zaslišijo tudi pametpe besede o položaju Trsta ir. okolice. Danes navajamo nekaj misli, ki jih je zapisal italijanski vseučiliški profesor Luigi Russo v znanstvenem časopisu »Belfagor« (št. 2, 1956, Firenze) pod naslovom »Trieste si sente sola« (Trst se čuti osamljenega). Profesor piše o svojem obisku v Trstu januarja in o razgovorih, ki jih je imel s predstavniki italijanskih kulturnih in gospodarskih krogov. Skoda, da ni našel stikov tudi s slovenskimi vidnejšimi osebnostmi! »Položaj Trsta je tragičen,« pravi. »Zdi se ko velika hiša, kjer žive prebivalci različnih prizadevanj tesno drug ob drugem.« O tržaških problemih pravj, da so razni ip našteva med gospodarskimi: pristanišče, promet, obrt, hirapje majhne in srednje trgovine ip ovire med mestom in ostalo okolico. Se hujše so pa po njegovem mpenju 'o ialne težave. Med temi pravilno navaja brezposelnost in še večjo polbrezposelnost ter veliko razliko med prejemki visokih upravnih uradnikov, bančnikov in onih pri paroplovnih družbah v primeri s povprečno mesečno plačo 30.000 lir običajnega tržaškega delavca in malega uradnika. »Na vodilnih mestih,« piše, »se nahajajo pravi nestrokovnjaki,« pri mnogih zavarovalnicah pa premeteni fašisti. »Tisk še vedno obvlada,« nadaljuje profesor Russo, »tisti Rino Alessj, ki je bil tespii prijatelj Beni a Mussolinija. Za namestnika je njegov sin Chino, oče pa poteguje nitke iz Rima ip ukazuje celo, kakšno vremensko poročilo je treba napisati. Glavna smer njegove politične družbe je, da se zna vsaki vlad lizati, ko pa vlada pade, bodisi da je to bila De Gasparijeva, Scelbova ali bo Segnijeva, pa po njej udriha, da se novim mogotcem prikupi « Ko govori profesor o tržaškem tisku, zaključuje, da ta ni pravega demokratičnega duha. Ob koncu se vprašuje: »Se Trst čuti osamljenega?« Na stavljeno vprašanje pravi, da bo odkrito odgovoril, ker ima kot horec. za Trst za to pravico. »Trst je s tem, da se je priključil Italiji, žrtvoval svoje gospodarske koristi.« (»Ha ra rificato il suo interesse economico, riunepdosi allTtalia«). Trst bi lahko bil, nadaljuje, na podlagi dogovora v Yalti vozel srednjeevropske trgovine, toda »nad gospoda -stvepiki so prevladale slepe potrebe pohtikantov.c Tako bere italijanski znanstvenik še naprej levite raznim klikam in se sprašuje, kdo ima korist, da podžiga nacionalistične strasti prav na tem ozemlju? Morda .gotovo domači in tuji krogi, ki razpihujejo narodnostno mržnjo zato, da bi odvračali poglede od socialnih in gospodarskih vprašanj, odgovarja sam profesor Russo. Vsak nastop mladih ljudi je že sam na sebi razveseljiv pojav. V zadnjem času smo na Tržaškem imeli kar tri take vesele dogodke. Najprej so nastopili gojenci Glasbene šole, preteklo nedeljo so se pa izkazali naši srednješolci ter naraščaj Igralske in baletne šole. Prvi so na Kontoveiu uprizorili Jerasovo veseloigro Večer belih vrtnic, drugi so pa nastopili v svetoivanski dvorani z recitacijami in.baleti. Priznati moram, da je zelo težko oceniti nastope, pri katerih vsak mladinec kaže isto skrbno pripravljenost in gotovost ter vse nastopajoče skupaj navdaja ista ljubezen do spoznavanja umetnosti. Naše naraščajnike čaka še dolgo in trdo delo, prepričani pa smo, da ga bo marsikdo izmed njih dobro opravil. Razvil se bo morda v poklicnega igralca ali umetniškega plesalca. Kar smo na zaci* nji prireditvi v svetoivanski dvorani videli, je šele začetna priprava. Na njej so nastopajoči pokazali v večji ali manjši meri le svojo nagnjenost. Prva se je predstavila Darja Gorjan. Nežno in občuteno je recitirala. Aškerčev Oblak in Zupančičevo Kam? Za njo je Rafaela Petroni podala dve duhoviti pesmi: Zupančičevo Gozdno idilo ter be* lokrajnsko Cigani. Zelo je navdušili občinstvo Lojze Milič, ki je nastopil z Aškerčevim Išikarjotom. Izredno igralsko .sposobnost je pokazala Nerina Drašič, kj je s presenetljivo doživetostjo in obču-tenostjo recitirala Prešernovo Nezakonsko mater. Skupaj z Aleksi um Fregarcem je podala še Gradnikov Dvogovor, nakar je nadarjena Alenka) Kravos nastopila z recitacijo Cankarjevega Ministranta Jokca. Zatem smo slišali) ljubko Zupančičevo pesem Oranža, ki nam jo je podala Majda Novak. Recitacijski del sporeda je zaključila Lavra Prodan z Zupančičevima pesmima Ciciban cicifuj in Prva pomlad ter s Prešernovim Svarjenjem. Sledile so baletne točke. Ce upoštevamo, da je bila slovenska baletna šola v Trstu šele pred kratkim ustanovljena in da urjenje v plesni umetnosti zahteva mnogo vztrajnosti in požrtvovalnosti, je dosežek dosedanjega prizadevanja kar zadovoljiv. Najprej so nastopile najmlajše: Majda Batič, Odila Buffon, Marija Pegan ter Mirjam in Živka Uršič. Odplesale So Delibes-Coppelliov Valček. Njihov uspeh je bil prodoren. Pa koga bi ne ganile takele ljubke pojavice v tutuijiu ...? Navdušile so, četudi je bila njihova drža včasih nekoliko nerodna Im obrazek malce spačen. Prav to ie vzbudilo v občinstvu le še večje) zanimanje. Sledil je Mihuet, ki sta ga z milino plesala Eda Batista in Cezar Možina. Nato so nastopile »večje«: Ivica. Požar, Seilma Micheluzzi in Ondilna Gabrovec. Izv*'ale so Saen-Saonov ples s tehnično dokaj gotovimi in nežnimi gibi. Drugi diel sporeda je obsegal predvsem dramske igre. Gojenci |So nastopili v nekaterih prizorih Mo-lierovega Tartuiffea, Finžgarjeve Razvaline življenja in Cankarjevega Kralja na Betajnovi. V odlomku iz Molierovega dela je Lojze Milič pokazal dober smisel za korniko ter s svojim Orgo-nam zares prepričal. Navihano Dorino je odigrala Rafaela Petroni; Darja Gorjan je pa kot Mariana potrdila, da se 1x1 lahko razvila v odlično »naivko«. V prizoru, iz Razvaline življenja nas je Nerina Drašič spet prepričala, da se v njej razvijajo sposobnosti, fci ji bodo lahko odprle vrata v gledališče. Dober lik Tone Je ustvarila Gabrijela Orel, ki je odlično igrala tudi vlogo Nine v prizoru i/z Kralja na Betajnovi. V drugem odlomku Cankarjeve drame sta doživela lep uspeh tudi Majda Novak kot Francka ter Aleiksij Pregare kot Maks. Ob zaključku so bile še štiri baletne točke, in sicer Schubertov Moment musical, ki ga je plesal nadarjeni Cezar Možina, Brahmsov Madžarski ples, ki ga je izvedla Flavija Ferletičeva, Verdijev Ciganski ples, ki sta ga podala Možina ln Drašičeva, in Beethovnov ples Mesečina, ki so ga lepo izvedle Gaibrovčeva, Micheluzzijeva in Požarjeva. Da smo doživeli tak prijeten večer, je zasluga predvsem profesorjev Igralske in baletne šole, in sicer dr. Andreja Budala, Staneta Starešiniča, Adrl-jana Villesa, Štefke Drolčeve, Jožka Lukeša in Mihe Baloha, ki a požrtvovalnostjo in trudom uvajajo našo nadarjeno mladino y čudoviti svet igralske -u plesne umetnosti. a 7.. GOSPODARSTVO KRAVA V ZADNJIH DVEH MESECIH BREJOSTI Živinorejec hoče od krave močno tele in oblilo mleka. To, pa lahko dobi od krave, ki je zdrava, to je piri vseh svojih močeh. Za te pia morainto skrbeti posebno v zadnjih dveh mesecih brejosti. Zavedali se namreč moramo, da se v teli dveh zadnjih mesecih početvori teža teleta. Krava mora torej v izdatni meri skrbeti za porast teleta, poleg tega mora urediitiii ves sv o j mlečni ustroj in zbrati sile za rodno in srečno otelit e-v. Zailo pa mora krava v teh mesecih dobivati tildi pniiraenna krmo. Podlago krmljenja mora tvoriti dobra suha detelja, (katero bo skrbmi živinorejec iposehej v ta namen prihnainlil. PoJteg suhe 'dictedje je potrebno nekoliko svežega korenjia, a najprimernejša je kirinska pesa. V ugodni letni dobi nadomestimo korenje s s\eže pokošeno travo, ki pa ne sme biti mokra, najmanj pa ugreta ali plesniva. Poleg le grobe krme mora dohiti krava tudi močnatih krmil, in sicer dnevno vsa j 2 kg mešanice iz koruze, ovsa in ječmena v zrnju ter enako količino otrobov, mesne moke im orehovih alii oljnatih pogač. To mešanico krmimo' pred pokladanjenn grobe krmo. Če krava po- končanem 9. mesecu brejosti kaže znake utrujenosti ali' se drugače ne čuti dobro, ji idamo vrhu redne Ikcme dnevno še po četrt do polovico ,kg lanenega semena, katerega prej zmehčamo v mlačni vodi. Seveda ne smemo pri tem pozabiti na sol. Če nočemo kupiti v la namen nalašč pripravljenih soli, napravimo sami donna pri -merno mešanico, in sicer iz 2 delov kil a j nega apna, z eniiim delom živinske soli in 2 deloma lesnega pepela., katerega smo prej uporabili. za lug pri :pranju. Te. mešanice damo kravi dnevno po. 100 gramov, najbolje »ned mešanico močne krme. Za breje živali je zelo koristno gibanje na prostem, na soncu, posebno, v zadnjih lednih pred otelitviijo. OZIMNA PŠENICA JE ZELO REDKA Sediaj se pojavljajo posledice hude zime tudi. na 'Ozimni pšenici. Marsikje so po njivah veliki prazni oplazi, kjer se je izgubila vsaka rast in je zemlja gola. Kaj napraviti, dla ta gola me-ta izrabimo? Ičdolr jie nameraval vsejjjfallii med ozimno pšenico deteljo, je našel, oziroma še lahko najde precej srečen izhod. Na vsakih 100 m površine naj vsej c 35 dkg lucerne ali večne detelje (erba medica) ali četrt kg prašičje ali dvoletne detelje (štrafoj, Irilogliio vio-lotto). Če hoče imeti med 'deteljo tudi nekaj trave, naj vseje mešanic iz Lanske ljuljke (se v dveh letih izgubi), angleške ljuljke in travniške biilniice, ostalih trav pa po legi zemljišča: Če je njiva podvržena suši, naj doda še pasje trave im rdeče bilnice; če pa se suše ni treba bati, dodamo, francoske pa* bovke in mmčjiegia repu. Pomnita je treba., da je potrebno odvzetii za vsnlkl kg detelje vsaj 2 kg trave, raizen pri mačjem repu, ki ima zelo drobna seme in ga je potrebno samo pol toiliiko kot detelje. Kdor obdeluje svoje zemljišče z rokami. lahko med ozimno žito vsadi ikrmsko peso, ohrovt ali kapus. Če pa je ozimina le preredka, jo kaže preorati in zemljišče uporabij|bti za setev koruze. V tem primeru pa ne smemo pozabiti, da je potrebno še gnojiti: vsaj 3 kg su-perfosfata in 1 kg kalijeve soli na vsakih 100 in2. NE ZANEMARJAJTE SVILOREJE! To je najbrž klic vpijočega v puščavi, ker se prijat el ji s vilo,rej e med našimi kmetovalci zelo redčijo: cena svilodov je prenizka. In vendar bi bilo svetovati vsem, ki imajo murve in primerne prostore ter vešče ljudi, da vsaj letos ne o puste tega vira dohodka Zdi se namreč, da bo letošnje leto zelo trdo za dohodke in zalo je potrebno izrabiti vsak vir. Sviloreja je pa še vedno prav dober. ŠČITITE KRTA »Novi list« se je že večkrat potegnil za krta, to je za njegovo pravico do življenja, ker je zelo koristen, četudi nam povzroča nekaj sitnosti in delta. Zdi se, da si je kut letos priboril tudi pravico do zaščite, iin sicer kot uničevalec poljskih miši.. Teh je letos vse polno in šJkioda je zelo velika. Mnogo dela in stroškov imajo z njimi kmetovalci in tudi ob.laistva ki odstopajo zastonj ali po nizki čemi vabo proti poljskim mišim. — Izkazalo se je, da krt uniči zelo mnogo poljskih miši: vsaj po dve sibriiista na dan, ubije jih pa več. PROIZVODNJA IN POTROŠNJA MESA V ITALIJI Nasproti letu 1938 se je potrošnja mesa v Italiji dvignila za 800 gramov na osebo na V ortni pregted NOGOMET Najzanimivejša športna dogodka preteklega, tedna tata Mlaj srečanji medi naflboBJ&inti enaistoricami italije im Brazilije v Milanu ter Jugoslavije in Romunije v Beogradu. Italijanska eniajstorioa je pokazala zalo uspešno igro, saj ie premagala slavne Braziljance kar s 3:u. Na svojem gostovanju po Evropi ti še doslej niso| izgubiti, nobenega srečanja. Zmagali ,s'o s Portugalsko ,iin Avstrijo ter igrali neodločeno s Češko, in s Sviico. Brazilija,ne.ii so bili na svetovnem prvenstvu v Sviti, najnevarnejši najspirotniki Madžarske, na temi prvenstvu pa se je' izkazalo, da je podonavska nogometna tehnika boljša od ameriške. Tlako so po neuspehu v Švici tudi oni začeli uvajati »dvojni v sistem«. Ko pa neko moštvo spremeni način i®re, je1 potrebno vadilti še več let, dal se vidi napredek. Braziljancem se še pozna, da si niso popolnoma prisvojiti novega načina, zato ni čudno, da so proti zadnji čas mnogo izboljšani italijanski enajstorici zgubili. Pri Italijanih smo zlasti občudovali sijajno igro obrambe in bliskovite protlna-pade napadalcev, med katerimi je igral glavno vlogo odlični VirgiM, k.i zna iz vsakega položaja ostro stiredljati na vraita. Ta je v sredo doprinesel levji delež, ko je kar dvakrat potraicl nasprotnikovo mrežo. V Beogradu je Jugoslavija izgubila z Romunijo z 1:0. Tudi to pot je prišla močno do izraza stalna hiba jugoslovanskega napada: preveč so zadrževali žogo, oklevali pri streljanju, streljali netočno in bL-li v igtri celo sebični. Kaj pomaga, če uspe n. pr. Vukasu im Milutinoviču preigrati po tri ali celo štiri nasprotnikove igralce zaporedoma, če pa jima nasprotnik v od/ločilnem trenutku odvzame žoigoi Tako so izgubili proti slabšemu, a' požrtvovalnemu leto, to je od 19.7 na 20.5 k,g v 1. 1955. Domača proizvodnja pa je nekoHuio padla, in sicer od 18.5 na 18.4 kg, zaradi česair je Italija prisiljena uvažatii ved,no večje količine mesa iz inozemstva. Pač pa je v zadnjih 17 letih naraetla v Italiji' proizvodnja mleka, s katero pa ni enako napredovalo uživanje tega prevažnega branila, iin zato je nastala kriza mlečnih izdelkov, predvsem sira, katerega vse teže prodajo. IZREDEN KOREN ZELENE Fannie Jakob v Passoms (Udime) je pridelal izredno velllkle in itežke korene zelene (šeli-na). Z listi vred je posamezni koren tehtal 3.75 kg. Jasno je, d'a je mogoče prliideilati lake korene samo v dobro pognojeni zemlji, pa tudi sorta Agra primerno vlogo. — Vrt mora biti bogato' pognojen, pa tudi vode ne sme manjkali. UREDITE PARKLJE GOVEDU Letos je živina obsojena, da ostane posebno dolgo časa v hlevu, skoraj bi rekli polovico leta. — V tem, času so iparklji zelo zrušili in marsikatero govedo- jih ima take lk,ot copate: žival težko, hodil in trpi, če pa trpi žival itirpii tudi molža in pnirastek inesa. — Zato je potrebno živalliim urediti parklje. To pa naj napravi vešča oseba. Enkrat so, bili spretni za tako delo posebni podko varji, pa tudi navadni kovači. — Preglej parklje, preden izpustiisš živino na pašo-. Če žival težko bodi, so temu navadno krivi parklji,. Slovenska trgovina z manufakturo in s tkaninami Franc UDOVIČ TRST ul. Miazzinii 46, tet. 94-550 trg. Pomterosso 5 tel. 29-686 N udi največjo izbiro, najboljše znamke, najnižje cene._______________ moštvu in zopet omajali svoj težko pridobljeni ugled. Se najbolje je igral znani Horvat. V nedeljo se je srečata italijansko B moštvo v Neaplju s predstavništvom, Grčije. Zmagala je mnogo boljša Italija kar s 7:1. V Sofiji1 pa je jugoslovanska B emajlsitoriicia premia-gala i3 3:2 dobro vigramo bolgarsko B moštvo. Najbolje so igrali trije napadalci: Veselinovič, Toplaki in Mujič. V nedeljo, 29 t. m., se bosta srečali predstavništvi Madžarske in Jugoslavije. Zaradi -slabe igre z Romunijo bo zvezni kapetani Tirnanič majbrže Močil nekatere igralce in jih nadomestit z Mujičem, Veselinovičem, Hercegom i-n Krstičem II. Ker se je v nedeljo Bobek poškodoval, pri tem srečanju ne bo mogel nastopiti. Upajmo, da bodo takrat igra- 11 bolj povezano in tako izbrisali madež, ki so ga dobili v tekmii z Romunijo. ATI.ETIKA 2e pri prvih nastopih, na prostem sita bila dosežena dva nova svetovna rekorda. Rus Krivonosov je vrgel kladivo 65,85 m daleč in s tem izboljšal svoj lastni in svetovni višek za 1,52 m. V Bostonu pa je pri vsakoletnem tekmovanju v maratonskem teku na 42 km dolgi progi Finec Vislkari prekosil vse tekače na- svetu Progo je pretekel v času 2:14:14. V nedeljo soi slovenski tekmovalci prvič nastopili na prostem. Videlo se je, da čez zima niso počivali, saj iso kljub grdemu vremenu biti doisleženi nekateri pomembni uspehi. Najbolje se je izkazat mladi Hafner, ki je pretekell' 2 km dolgo progo v času 5:41,8 in s tern, dokazal, da je najboljši mladinski tekač panoge v državi. Nada Katluškova je vrgla krogla 14,02 m daleč. S tem metom se je uvrstila na drugo mesto v Jugoslaviji. Dahra se je odrezal 'tudi Črnomeljčan 'Ivan Kais,teliic, ki je vrgel' kopje 63,67 m daleč. Nekateri strokovnjaki menijo, da bo lahko kmalu z vajo dosegel zavidanja vredno dolžino sedemdesetih metrov, češ da je za met kopja naravnost ustvarjen. Upajmo, da bo iz njega nastal drugi slovenski Mauserl 'ZVITOREPCU 3 E ZMRZNILA! KRl.NAOČARICA SE 3E \ZP£ LA IN SE PRIPRAVLJALA ^ p .NA NAPAD. N-N-NE PREMIKAJ SE iZZ-ZVITOREPEC" luSTRELIL ^lO BBOM 1 TODAl-RDON^I 50 SE TRESLE ROKE.... 5MENTA' SA3 BOM SE PRI3ATEL3A ZADEL... NE, NEKAKI DRUGEGA MORAM NA3TI., -ig-* UAS NEKI*.. SEKIRO? NOŽ?.. NE!..OHO, •< LCA3 3E PA TOLE 2 J r ■ MOJA l* PIŠČALKA! v' A^r 'V gi : Sš:. TRDON3A JE ZAČEL PISKATI NA SV030 P^Č-AL ENOLIČNO MEL0DI30... I \ S& k*.*/- ZVITOREPCU SE 3E ZDELO, D> TE minila ŽE CELA v/E?' NOST, TEDA! PA JE KAČA ZADOVOLJNA ZAMIŽALA ON SE 3E NESLIŠNO ODPLAZIL LIŽIHE STRUPENIM ZOP, —M ^"IN GLE1....NAOČARKA SE 3E PRIČELA MAJATI V LEVO IN DESNO PQ RITMU NJEGOVE PESMI.. [nato sta *,la spat. pozno PON^I CI PA JU JE PREBUDILO BOBNANJE ^ VE«, KA1, TRDONJA?” IDOMA BOS LAHKO NAS,O PIL KOT KROTILEC KAČ!. ■ I, SEVEDA, LE m^E TURBAN Bk Sl NATAK = KIm nem. i TtyP rof TTUP Tup > SLISIS?' ČRNCI U SKURIL, ČERIO. 'Njegov glas je bil zaskrbljen in brez očitkov. Nepreviden sem biil, da seiin si upal ven sam, »je dodal,« loda mimokloči me navadno opiaizijo. Morda sle imeli sidlo vin zato-.. »« »Da, hitela sem.« je odgovorila Adrijana v zadregi. Bržkone je on iz glasu spoznal, da se ona ikesa, zalo se ji je bodrilno nasmejal. »Nič hudega, To se lahko vsalkiomur primeri.« »>Ne,« je ugovarjala. Zgodii se lahko samo ta>k&, kot sem j«*. Ker sto ovirala mimoidoče, ga je A dri jan« prijela za rokto:- »Stopile malo' li kraju.« Šla Sla na vogal ^Iranske ulice. Pozabila je na svoje lase in naglico. Greblo jo je, da je bila tako nahrulila ubogega slepega moža. »Če mi poveste svoj naslov, Vas bom spremila,« je skušala krivdo popraviti. On se je nasmehnili; od n asm eh a se mu je obraz razjiatsnil. Zdelo se je, da so se ugasle oči n a pol n i I e z bežno zarjo. »Vi sle imela si'o . . .,« je vprašali. »Da — prej. Zdlaj pa ne več. Vi bi ne smeli sami na ulico, ste neprevidni.« »Sem bil pri brivcu,« je odgovoril.« Moral bi priti poine sluga Jože, pa sc je zamudil.« Nasmehnil se je, llrfot da pravi samemu sebi: »Hotel sem ili sam do postajališča avtov. Ni dialoč. Ah —: včasih se čilovek kot otrok nepremišljeno obnaša.« »Saj sloje a v l o izvošoki par korakov od itu,« je razložila Adrijana, »Vas bom kar spremil a .« Ko sta prispela, je on njeno roko malo* pridržal. »Nisva se Zarja pred zatonom »Neverjetno drago«, je vzkliknila Adrijana, toda smehljajoči se obraz prodajalke se ni spremenil. »Imamo le prvovrstno blago, gospa«. »Da, vem,« je vzdihnila Adrijana, vze!« zavoj ter odšla k blagajni plačat. Opazila je na uri, da manjka deset minul d o štirih. Lasničar pa jo je pričakoval točno ob štirih. »Pinavu tatovi so,« je premišljevala, ko je .šla iz prodajalne.« Toliko tisočakov za čipkasto' perilo in tri pare svilenih nogavic.« Jezna se je na pločniku urno in spretno prerivala skozi množico, Iki jo je kar nosila. Hipoma se ji je zazdelo, da je trčila ob zid in je komaj obdržala ravnotežje. »Povejte, ali ne vidite?« je nahrulila moža, ki je stal pred njo, nekam čudno negotov in preplašen. Že je hotela mrzlo mimo njega, kair jo je njegov odgovor pribil ob tla. »Res ne vidim,« je slišala njegov glas. »Seni! slep in mi je žal, da sem po neprevidnosti zadel ob Vas. Ste si kaj storili? ... U' . .POGRABIL PUŠKO IN , USTRELIL SICER BI Sl KOT FAKIR LAHKO PPlVOSČiL TUDI P0STEL30 IZ ŽEBL3EV KACO J TEDENSKI KOLEDARČEK 29. aprila, nedelja: 5. povel., Robert Tankosliva 30. aprila, ponedeljek: Katarina, Samorad 1. maja, torek: Fil:p in Ja';ob 2. maja, sreda: Sekund, Zivana 3. maja, četrtek: Mavra Sončarica 4. maja, petek: Florijan, Valhun 5. maja, sobota: Irejiej, Cesirad ški koncert orkestra Carla Pacchicrija; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 21.C0 Teden v Italiji; 22.00 Chopinove skladbe. Nedelja, 29. aprila ob: 9.00 Kmetijska odda a; H.30 Vera in inaš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše; 13.30 Glasba po željah; 15.00 G asba za paše ma čke; 20.30 Montemezzi: »Ljubezen treh kraljev«, opera v treh dejanjih. Ponedeljek, 30. aprila ob: 18.30 Z začarane police: 19.1(5 Radijska univerza; 20 30 Koncert violinista Karla Sancina; 21.30 Pevski duet in harmonika; 22.00 It ali jamske kulturne revije. Torek, 1. maja ob: 9.00 Slovenski motivi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Domači odmevi; 18.0o Koncert pianista Marija Sancina; 19.15 Zdravniški ve-dež; 21.00 Radijski oder — Anton Medved: »Kacia-nar«, dirama v petih dejanjih. Sreda, 21. maja ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 18.30 Radijska mamica; 19.15 Radijska univerza; 20.30 2enski tercet Metuljček; 22.00 Sodobni slovenski pripovedniki. Četrtek, 3. maja ob: 18 40 Koncert ilsnista Danita Švare; 19.15 Sola in vzgoja; 21.00 Dramatizirana zgodba; 21.30 Večerne melodije; 22.47 Razni samospevi. Petek, 4. maja ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 18.40 Koncert saksofonista Ljubi-voja Slamiča; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. Sobota, 5. maja ob: 12.55 Jugoslovanski mo ivi; 14.45 Ritmični orkester Swingin,g Brothers; 16.00 Sobotna novela; 16.15 Domači odmevi; 16.40 Kavami- VPRAŠANJA IN ODGOVORI VALUTA — TUJ DENAR Dne 26. aprila s. dobil oz. dal z*: ameriški dolar 631—635 lir avstrijski šiling 23,75—24,75 lir 100 dinarjev 87—89 lir 100 francoskih frankov 156—159 lir funt šterling 1630—1690 lir nemško manko 148—149,50 lir pesos 13—14 lir švicarski frank 147—148,50 lir zlato 720—722 lir napoleon 4625—4725 lir RADIO TRST A Vprašanje št. 230: Ali je mogoče s primernim krmljenjem povzročiti, da postane koža piščapcev bolj rumena? Taki so namreč bolj cenjeni. Odgovor: To je odvisno od kr.re in pasme. Medtem ko pri beli livomiški skoraj ni mogoče vplivati na barvo kože tudi z izdatno krrno, dosežemo pri pasmah Pljrmouth, Rhode Island, New Ilampshi e in drugih lepo rumeno kožo, če vsebuje kima rano o karotena, katerega je mnogo v rumeni koruzi, v korenju itd. Zadostuje, da v zadnjih dveh tednih pred zakolom krmimo piščance s krnsko mešanico, v kateri je 30% rumene koruzne in 6% detefljne moke v nobenem primeru pa ne ribje in mesne moke, pa bodo dobili lepo rumeno kožo. V teh dveh tednih tudi ne smemo dodajati ribjega olja, ker to vpliva s svojim vitaminom A proti odlaganju rumenila ixantophyl) v podkožni masti, od katerega je oi-visna rumena barva kože. Vprašanje št. 231: Imam večjo za čjerejo, a v zadnjem času mi pogine zelo mnogo mladega zaroda. Kako naj krmim kunce oziroma, kaj naj j-m dajem, da se izognem izgubam? Odgovor: Brez natančne in podrobn - preiskave poginulih živali ni mogoče kair tako ugotoviti vzroka, zakaj živali poginejo. Vziok je lahko res v neprimerni krmi, a kriva je morda kakšna bolezen, mogoče celo nalezljiva. Zato je potrebno vsak taft primer naznaniti okrajnemu živinozdravniku, ki se bo obrnil, če sam ne bj mogel pomagati, na kak zavod za mnenje. Vprašanje št. 232: Večkrat člSamo o bakteri ;h bacilih, kokih, streptokokih, stafilokokih itd. Ali mi lahko na kratko poveste, kakšna bitja so to? Odgovor: To so mala bitja ali mikrobi, katerih je potrebno postaviti 1000 ali pa še več v 1 milim -ter dolgo vrsto. S prostim očesom jih ne moremo videti, pač pa z mikroskopom ali drobnogledom, to je s povečevalnim steklom. Ce je njih oblika okrogla, jih imenujemo koki; če imajo obliko kratke palice, jim pravimo bakterije; če sličijo podaljšani palici, so bacili; zvitim pravimo sp'rili. Ce nastopajo koki v parih — po dva in dva — jim pravimo di-plokoiki; streptokoki so koki. ki nas'(»pa'o nanizani kot členi na verigi; 6c pa nastopajo v vel ikh množinah v obliki grozda, jim pravimo stafilokoki itd. Razmnožujejo se večinoma z delitvijo: vsaka celica se razdeli na dve. V ugodnem okolju se zelo hitro razmnožujejo in v teku 24 ur ima ena celica lahko na milijone potomrev. Nizka in visoka toplota onemogočata razmnoževanje ali tudi zamorita mikrob '. Navadno zadostuje, da pade toplota izpod 10 sta.) C ali pa da se dvigne iznad 70 stop. C. Zato pa poznamo danes celo industrijo, ki hran; kvarljive sno- vi (sadje, mleko itd.) z ohlajevanjem, to je z nizko toploto ali pa s pasterizacijo, to je s segrevanjem iznad 70 stop. C in takoj sledečo ohladitvijo. Uničenje mikrobov z mrazom ali s toploto (pa tudi z drugimi sredstvi) imenujemo strr liza: ija. Tiaaja Konzorcij Novega ust,a Odgovorni urednik Drago Leg«« Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« s o. t. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 zobni zdravnik ordinira za ustne in zobne bolezni ter zobno protetiko v uil. Lavatooo 4-1 dnevno od 15-do 18 ure. NAJLEPSE CVETLICE DOBITE PRI Juuitlts Trst, ul. Istria 17 tel. 95052 Kioja&mica za gospode in dame Baučer Trst, ul. XX. Seittembre 22 tel. 96-796 VRARNA IN ZLATARNA Alikolj TRST Camipo S. Gia.como 3 KI.VCAVNICARSKA - MEHANIČNA DELAVNICA FRANC BATIČ TRST uliica Crispl 15, tel. 95-214 Vsakovrstne čevlje po najnižjih cenah dobite le pri TRGOVINI ČEVLJEV TREVISASfl ul. Vasari 10 tel. 96661 še predstavila,« je preprosto dejal. »Ime nni je Ador Vender.« »Jaz sem pa Adriijana Dore«.« Malo se je obotavljal — potem se je ojunačil: »Ste orn o že ni? — Čudno vprašanje, vem,« se je naglo opravičeval. Sedaj se je pia ona, veselo zasmejala: »O ne; sicer pa ni čudno vprašanje. Nisem omožena.« »Torej, če 1»i Vas prosil, da me spremite do doma, bi se Vara ne zdelo nedostojno? Veste — ugodili hi mii. Na čuden način svia se srečala.« Pogledala ga je strme. Tudli njej je bilo srečanje prijetno. Potem se ie odločila: »Dobro,Vas spremim, a se ustavim le za par tj vj»w* sekund.« Stopila sla v 'avto, in on je vozaču povedal naslov. Zdi se mi. da ste zelo lepi — lablkio se pa ludi motim,« »e je obrnil k njej. »Vaš glas je tako topel lin čustven; saj m« mora že to zadoslova-ti.« V njegovem glasu je bil prizvok trpkosti. Adlriinna se je živahno oglasila: »Sedlaj se Vam bom sama opisala. Torej pazite: imiam žolte lase. sinje oči, visoka sem en meter dvainšestdeset in tehtam osem itn štirideset ‘kil. Vitke postave. Starost: sedem in dvajset let. Pravijo, da sem lepa, tudi sama tako mislim.« »Lepa slika,« se je vese.il odrezal. »Dodam še, dla sle živabni in bistri.« Nekaj časa sta' molčala. 'Naito je vprašala: »Je bila voj-nia' kitiva ?« Prilkimial je: »Da — vojna. Drobec granate.« Spet molk. Mislil je na vojno s še vso nepotajeno jezo. Koliko- ljudi je še po desetih letih ni pozabilo! Končno se je avto ustavil. Stanoval je v samostojni vili. Izstopil je prvi in ji ponudil roko: »Tu se že čutim domia, in Vas lahko vodim.« Prosil je vozača, naj počaika. Potegnil je ključe iz žepa ler poprosil Adrijano: »Hočete odpreti, prosim?« Šla sta po stezi skozi vrt, poln mimoz in akacij, ki so že odcvetele, a zrak je še bil poln mamljivega vonja. »Ključ od vrat je tasti mali, oglati,« je dejial. Ko je odprla, jiiima je prišla naproti poštama ženska. »O, gospod,« se je začudila. »Kalkio to? Jože je pred' pol ure šel ven.« Se je gotovo zapozni!, jaz p« nisem hotel čakati,« jc odvrniI Ador. »Adrijaina, ta je kuharica Reza.« — »Resa, plačajte izvoščku in prinesite nam kaj v salon.« Ženica je odšla in on je Adrijano odvedel s sigurnim korakom v lepo oipiremljem salon. Po tleli je bila razgrnjena preproga ki je bila po Adrijaninem mnenju zelo dragocena. »Sedite tja,« ji je pokapal, kot da ni slep, stol pri Iklaminu. Ubogala je in se vsa začudena ozirala. Ador se je vsedel nasproti. »Vam je všeč moja. hiša,« je vprašal. Tako je bila zatopljena v opazovanje, dia se je kar zdrznila: »Ah — da,« je toplo odgovorila. »Vidim, da ste k sreči vsaj bogati.« Nasmehnil se je: »V gotovih primerih denar res nekaj poni, n ga.« »V vseh,« je odvrnila. T ako s poudarkom je to rekla, da jo je njegov msollk malo zmedel. »Prav gotovo se Vam zdi moje mnenje nespametno,« se je v 7>adregi opravičevala. (Nadaljevanje sledi)