čins poročevalec Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Karel Kuiar. Matjaž Brojan, Miro Ukmar, Franc Tekavec, Darko G ognja čno. Glasilo ureja uredniški . - .rtr_ " vec, Marjan Bolhar. Božo J a Sovič. Marija Pukl in Jože Skok. Glavni urednik: Karel Kuiar, tel.: 721-082, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: I rane Ravnikar, tel.: 72 1-082 Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik. Ljubljanska *4 ka Delavska Domžale, na- ročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa številka 421-1/72 z dne 26. t I. 1974 Sekretariata za informacije Izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega d« v k,- od prometa proizvodov. * Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. .j glasilo socialistični zveze delovnega ljudstva domžale Domžale, 26. marec 1981,Leto XX St. 4 DELAVNO IN PRAZNIČNO Cela vrsta srečanj in prireditev, delovnih in kulturnih je bila ob letošnjem 8. marcu v naši občini. Na njih smo spregovorili o doseženih rezultati, o položaju ženske v naši družbi ter predvsem skušali nakazati rešitve, s katerimi bi še bolj pritegnili naše delavke M gospodinje, kmetice in intelektualke v samoupravne organe, v delegacije in ne nazadnje, da bi jim kar najbolj pomaga/i pri reševanju njihovih problemov, ki so naši skupni problemi. Eno izmed takih srečanj je bilo tudi v hali Komunalnega centra in sicer so ga organizirali OK SZDL, OS ZSS in Klub samoupravljalcev. Udeležilo se ga je zelo veliko žensk, prisotni pa so bili tudi predstavniki skupščine, izvršnega sveta in samoupravnih interesnih skupnosti. Po kratkem nagovoru Predstavnika Republiške konference SZDL je stekla živahna razprava, v kateri so ženske spregovo- rile o svojem delu, o nagrajevanju po delu v njihovih okoljih, razmerah in pogojih, v katerih delajo in ne nazadnje o vključ«. vanju v samoupravne organe, delegatski sistem in družbenopolitične organizacije. V razgovoru so se dotaknili različnih problemov, pa naj bodo to problemi izobraževanja, zaposlovanja, izpostavljena pa je bila tudi zelo aktualna tema prestbpništva med mladimi. Nekaj podatkov o trenutni gospodarski situaciji je navedel predsednik izvršnega sveta, o položaju žensk v naši občini pa je ob kratkem voščilu vsem ženskam za 8. marec govoril tudi predsednik skupščine. Sledil je kulturni program, v katerem sta nekaj pesmi zapela ženski pevski zbor tovarne TOKO ter ženski pevski zbor Društva upokojencev, sodelovali pa so tudi učenci OŠ Josip Broz Tito in recitacijska skupina pri ZKO Domžale. Kulturni program je bil pestro in prijetno sestavljen in so ga vse udeleženke hvaležno pozdravile. Po kulturnem programu je bilo tovariško srečanje, v katerem so si ženske izmenjale izkušnje, se pogovorile o svojih majhnih in velikih problemih in prisluhnile „nena-črtovanemu" zabavnemu programu, ki je tovariško srečanje samo popestril. Ob koncu samo to, da si takih srečanj - delavnih ali manj delavnih - še želimo in da ni nujno, da zopet čakamo leto dni. Naj ob tem ne pozabimo povedati, da je bilo tudi so srečanje le del uspešnega poteka priprav vseh delovnih ljudi in občanov naše občine na III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije v mesecu juniju. V. V. POPIS PREBIVALSTVA Letos bo 31. marca v vsej Jugoslaviji, natančno po desetih letih, ponovno izveden popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Priporočilo Organizacije združenih narodov, naj bi države izvajale popise prebivalstva vsakih deset let, upošteva večina držav v svetu. Popis je namreč najboljši način ugotavljanja trenutnega stanja, razen tega pa lahko s primerjanjem podatkov iz prejšnjih popisov ugotavljamo tudi spremembe v strukturah prebivalstva in gospodinjstev. V obdobju desetih let podatki predhodnega popisa namreč že tako zastarajo, da niso več uporabni za analizo stanja in niti kot osnova za načrtovanje prihodnjega razvoja. Če bi si popisi sledili pogosteje, bi za marsikatero državo predstavljali preveliko finančno breme. Naj pri tem povemo, da bo popis v Sloveniji veljal 15,8 starih milijard dinarjev, ta sredstva pa bomo zagotovili iz republiških proračunov za leto 1980, 1981 in 1982. Marija .Pukl ob slavnostnem govoru o 8. marcu Komunalnega centra Dnevu žensk v hali POPISI V JUGOSLAVIJI Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, letos, bo sedmi jugoslovanski in peti povojni popis prebivalstva (dosedanji popisi so bili leta 1921, 1931, 1948, 1953, 1961, 1971) ter drugi popoln popis stanovanj (prvi je bil leta 1971). Povojni popisi prebivalstva so poskušali osvetliti takrat pomemb- (Nadaljevanje na 2. strani) USPEŠNO DELO REZERVNIH STAREŠIN Pred dnevi so na letni konferenci ZftVS občine Domžale pregledali svoje delo v preteklem letu. Posebno pozornost so namenili delu z mladino ter uresničevanju programa splošnovojaškega usposabljanja in idejnopolitičnega izobraževanja članov ZRVS. V preglednem letnem poročilu o delu občinske konference ugotavljajo, da so program uresničili v celoti in sicer na nekaj posebej opredeljenih celotah. Zlasti uspešno so delovali na področju splošnovojaškega in idejnopolitičnega izobraževanja, koder so uresničili množico oblik dela; tako teoretičnega, kot tudi praktičnega. Udeležba v vseh oblikah izobraževanja je bila dobra, prav taki so bili uspehi. Danes lahko ugotavljamo, da so bile obravnavane in predelane vse vojaško-strokovne teme kot tudi teme, ki zadevajo družbenopolitično sfero delovanja. V družbeni dejavnosti, usposabljanju za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so dosegli pomembne uspehe v podružbljanju tega področja občanom, zlasti pa mladini. Obrambni vzgoji mladih so posvetili veliko pozornosti, saj se pri tej vzgoji prepletajo elementi ob Janja tradicij narodnoosvobodilne vojne v obliki pohodov ob "spominskih obeležjih NOB in pomnikih revolucije, orijentacijski pohodi, predavanja, razgovori z udeleženci narodnoosvobodilne vojne, pogovori o oboroženih silah. Posredovane so bile informacije o vojaških veščinah, prirejena strelska tekmovanja, predvajani vojaški filmi, seznanjenje z oborožitvijo JLA in teritorialne obrambe itd. • Ob vsem tem je bila dosežena visoka stopnja povezave z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini, kar vse je pripomoglo, da lahko ob oceni dela v preteklem letu govorimo o vnovič uspešno realiziranem programu. Ob uspešno uresničenih nalogah informativno propagandne dejavnosti ter dobrem reševanju organizacijskih, kadrovskih in splošnih vprašanj torej lahko ugotovimo, da domžalska občinska konferenca ZRVS vztraja z uspešnim delovanjem na tistih pozicijah, ki so jo zaradi uspešnosti njenega dela visoko uvrstile med enakimi organizacijami ne le v republiškem, temveč tudi v zveznem merilu. Matjaž BROJAN r IZLET: SOBOTA V BEOGRADU Občinsko združenje Zveze borcev NOV in vojaških vojnih invalidov Domžale obveščata vse svoje člane, da organizirata enodnevni izlet z vlakom v Beograd. Program izleta je naslednji: 1. dan: v petek 15.5.1981 se bomo zbrali ob 21.30 uri na ljubljanski železniški postaji (oz. pravočasno na dogovorjenem mestu) ter se ob 22.15 uri odpeljemo v turističnih spalnikih v Beograd. 2. dan: zajtrk na vlaku. Avtobusni ogled mesta z lokalnim vodičem, ki bo veljal Kalemegdanu, Kongresnemu centru Sava, Skupščini SFRJ, predvsem pa „Hiši cvetja" in muzeju „25. maj". Po kosilu še obisk Avale s spomenikom „Neznanemu vojaku". Povratek v Beograd in prosto do odhoda vlaka ob 22. uri. Vožnja v turističnih spalnikih. 3. dan: v jutranjih urah prihod v Ljubljano. Prijave in denar prinesite sami ali predsedniki iz posameznih krajev v občini v pisarno Občinskega odbora ZZB NOV Domžale, Ljubljanska c. 70, dne 1.4. od 8. do 16. ure in 2.4. od 8. do 12. ure. Cena izleta je 1.840 din. Vojaški in družinski invalidi lahko vnovčijo vozno olajšavo s tem, da prinesejo invalidsko knjižico oz. objavo in 1.440 din. Poznejših prijav ne bomo sprejemali. Vse informacije dobite na Občinskem odboru ZZB NOV Domžale, Ljubljanska 70, telefon 721-329. Odbor (Nadaljevanje s 1. strani) ne demografske situacije, povezane z najvežnejšimi vprašanji družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije. Vsak popis je pomenil korak dalje v zbiranju informacij za proučevanje prebivalstva kot aktivnega dejavnika v vseh ekonomskih procesih. Osnovni cilj prvega povojnega popisa prebivalstva leta 1948 je bil ugotavljanje številčnega stanja, teritorialnega sporeda in sprememb struktur prebivalstva, ki so jih povzročile velike vojne izgube. Sledili so še trije popisi, katerih podatki so služili načrtovanju našega nadaljnjega razvoja. POPISI V SLOVENUT Prvo štetje prebivalstva na slovenskem je leta 1754 izvedla Avstro-Ogrska, pod katero je tedaj spadala Slovenija in sicer ob uvedbi davčne reforme. Hotela je ugotoviti število hiš in število prebivalstva. Popis je potekal več mesecev. Leta 1770 je Avstro-Ogrska v zvezi z reformo svoje armade izvedla splošno štetje prebivalstva, ki je služilo kot nekak nabor. Tako {"e postalo štetje prebivalstva za več r.ot osemdeset let predvsem vojaška zadeva. Leta 1857 so se pričeli na našem ozemlju pravi popisi prebivalstva kakršne poznamo še danes. Popis so opravljali po občinah in okrajih, prvič so tega leta zbrane podatke tudi objavili. Popisi so si nato sledili vsakih deset let, do leta 1910. LETOŠNJI POPIS " Letošnji popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj je določen z zveznim in republiškim zakonom. Republiški zakon določa, da vodi in organizira popis v Sloveniji Zavod za statistiko, v občinah pa mu pomagajo občinske popisne komisije. Te komisije bodo za vsakega prebivalca zbrale osnovne podatke (ime, priimek, spol, datum rojstva, zakonski stan, šolska izobrazba itd.). Za prebivalce, ki so zaposleni, bodo s popisom zbrani še podatki o firmi in matični številki delovne organizacije, strokovni usposobljenosti in drugi osnovni podatki. Za učence in študente bodo popisovalci zbrali podatke o kraju šolanja, popisali pa bodo tudi vse prebivalce Jugoslavije, ki začasno prebivajo v tujini. S popisom gospodinjstev bomo zbrali podatke o osebah, ki gospodinjstvo vodijo in drugih članih gospodinjstva, s popisom stanovanj pa podatke o kraju, ulici, hišni številki, površini stanovanj, številu sob ipd. OBČINSKI ODBOR ZB NOV DOMŽALE E ZiM A M INTERNIRANCE' " V AUSCHVVITZU Inštitut za zgodovino delavskega gibanja in komisija za politične zapornike, izgnance in internirance pri Republiškem odboru ZZB NOV Slovenije sta si zadali nalogo, da zbereta podatke vseh tistih Slovencev, ki so bili v času vojne pregnani v zloglasno taborišče smrti Auschvvitz. Vse zapornike, ki so bili v tem taborišču prosimo, da sporočijo osebno ali pismeno na Občinski odbor ZZB NOV Domžale naslednje: 1. Priimek in ime, naslov ter številko, ki so jo dobili v tem taborišču. 2. Priimek in ime ter naslov tudi če številke niso dobili. 3. Podatki? o morebitnih sorodnikih in tistih zapornikih, s katerimi so bili skupaj pregnani, vendar so umrli v tem taborišču. Zaradi tega, ker bo izšla posebna publikacija o zapornikih v tem taborišču, in ker je obstoječi seznam dokaj pomanjkljiv, prosimo vse preživele zapornike, da čimprej posredujejo podatke na naslov: Občinski odbor ZZB NOV Domžale, Ljubljanska 70, kjer dobite tudi vse potrebne informacije, lahko tudi na telefon številka: 721-329 Domžale. Občinski odbor zzb NOV Domžale 8. MAREC JE MIMO, KAKO NAPREJ? Tako je, letošnji 8. marec smo kljub stabilizacijskim prizadevanjem, varčevalni naravnanosti in ne vem čemu, preživeli prijetno, nekateri bolj, drugi manj slovesno, ene z več šopki, druge brez rož, toda preživeli smo in ugotovili marsikaj, kar ni bilo ravno razveseljivo, pa morda ne bi bilo slabo, da v bodoče tega ne bi bilo več. Skoraj leto imamo, da marsikaj od tega, kar se je pokazalo letos, odpravimo. Prepričani smo lahko, da bomo potem v prihodnjem letu se bolj srečno praznovali dan žensk. To, da 8. marec praznujejo samo ženske, že zdavnaj ne drži več, in tudi letos ni. In to, da so tedaj tako ali drugače „obdaro-vane" vse ženske tudi ne drži več. Vsaj' enako ne in prav o tem bi radi spregovorili. Saj ne bomo letos prvič, pa tudi zadnjič ne. Čas bi že bil, da tudi na tem področju začnemo spreminjati, saj smo nekaj že, vendar gre vse to prepočasi. Nekateri, ki bi radi videli, da bi bilo kdaj drugače, so že izgubili voljo. Sindikalna organizacija sije tudi letos skupaj z drugimi prizadevala, da bi praznovali delovno, svoja stališča je objavil tudi Svet za družbeno angažiranost žensk, pa ni dosti pomagalo, vsaj v nekaterih sredinah ne. Predlog samoupravnega sporazuma o praznovanjih 8. marca je bil že v javni razpravi v lanskem letu, pa je doživel toliko pripomb, da smo sklenili, da ga dopolnimo, ločimo in na tak način dosežemo, da se ob 8. marcu spomnimo vseh žensk enako, ne pa tako kot doslej. Saj nima nihče nič proti temu, da se v delovnih organizacijah in skupnostih na tak ali drugačen način spomnijo svojih delavk, vendar verjetno ni prav, da je to od sredine do sredine različno, da v pogovoru zveš, da neka tovarišiča v 10 letih službe še ni dobila niti nagelj čka, kaj šele bon za kar precejšnjo vsoto in podobno. Druga se lahko pohvali, da sleherno leto dobi bon, pa mogoče še nagelj ček in še kaj. Kaj nismo konec koncev ženske ob 8. marcu enake. Kaj morda ženska v neki DO, kjer imajo pač sklade bolj prazne, ne zasluži, da ravno tako kot neka druga delavka, dobi takšno ali drugačno darilo. Ni nam bilo in ni nam vseeno, ali naši otroci dobijo ob novem letu enako kot sosedovi ali manj, zato smo si in si bomo prizadevali, da končno uveljavimo samoupravni sporazum, katerega rezultat bo, da bodo vsi otroci enako tako ali drugače obdarjeni ob novem letu. In prav je tako. Prav pa je tudi, da tak samoupravni sporazum sprejmemo tudi za praznovanja ob 8. marcu in dosežemo, da se bomo ob tem prazniku spomnili vseh žensk enako, saj vemo, da vsaka po svojih močeh prispevajo višji produktivni nosti, k boljšim življenjskim pogojem, k kvalitetnejšemu delu delegatskega sistema in drugem. Vendar treba je začeti takoj in ne zopet čakati na prihodnje leto. Zal so zaključni računi že sprejeti in finančna sredstva razporejena po skladih. Morda pa še ni prepozno, da s skupno akcijo v letu 1982 dosežemo tisto, o čemer že zelo dolgo govorimo in s čimer bomo (verjetno) zadovoljni vsi. To pa je sklenjen samoupravni sporazum, katerega rezultat bo: uspešno in delovno praznovanje 8. marca in zadovoljne ženske širom občine. Pri tem pa se ne pozabimo spomniti žensk tudi kakšen drug dan, pa čeprav je 8. marec že mimo: Vera OSEBNO IME Ko človek prebira časopise se izogiba tem, ki ga ne zanimajo, niso s področja njegovega dela oz. njegovega zanimanja. Verjetno za premnoge spadajo v ta krog Uradni listi in zakoni, objavljeni v njih. Pa vendar se spominjam šolskih dni, ko nam je profesor zgodovine govoril, da življenje samo oblikuje zakone. Zato imam namen povedati nekaj več o zakonu o osebnem imenu, s katerim se srečujemo v svojem vsakdanu,... Že ko prijokaš na svet, ti povedo kdo si, starši ti dajo ime ali kar več imen. Tudi priimek ti lahko dajo po enem ali po obeh, celo za kakega drugega se odločijo. Naš Janez zdaj raste v krogu domačih kot njihov Jani in tudi svoji okolici postane znan kot Jani, pa se odloči (sam seveda pri 18. letu), da se uradno preimenuje in tako da na občini vlogo za spremembo. Ko naša Mojca najde fanta, godnega za omožit in ker je že krepko šla čez trideseto leto, tudi poroki obdrži priimek, ki ga je vajena že vrsto let in po katerem jo pozna ves njen „svet". Sicer je pa izbira priimka ob tem dogodku pestra, navajam nekaj kombinacij za lažje razumevanje: priimek: priimek ženina-Arh; priimek neveste - Bob On: Arh - ta kombinacija je danes še vedno največ v rabi (da se ve) Ona: Arh - kdo sodi skupaj, op. p.) On: Arh - ta varianta se uveljavlja za (emancipirane žene, op.p.) Ona: Arh - Boh On: Arh-Bob, posamezne cvetke v travniku polnem rož (op. p.) Ona: Bob On: Bob, On: Arh-Bob, On: Arh Ona: Bob, Ona Bob-Arh, Ona: Bob ■. ■ Kombinacij je precej, možnosti mnogo, le prave volje je treba... Razveza zakonske zveze pa na priimek ne vpliva. Da je bila praksa povod za uzakonitev teh stvari, kaže šolski primer, učiteljice, ki se v polletju razveže. Po starih navadah bi morala spet imeti svoj dekliški priimek in po počitnicah pride nova tovarišiča (prejšnji priimek). Praksa kaže, da se še premnoge žene po razvezi odločajo za spremembe priimkov (razumem, če zakon traja 1 ali 3 leta, ne pa po desetih . . .) zase in za svoje mladoletne otroke, le ti danes v večini pripadajo njim. Ob obojestranskem izvrševanju roditeljskih pravic je potrebno za spremembo osebnega imena mladoletni osebi soglasje očeta in matere, pa bi veljalo razmisliti, kaj otrok s spremembo pridobi oz. izgubi. Ker je osebno ime osebna pravica občana, lahko vsak zaprosi za njegovo spremembo v občini, kjer ima stalno bivališče. Osebno ime je sestavljeno iz priimka in imena, za pravni promet izbran priimek in ime pa sestojita vsak zase po največ dve besedi. Ko otrok dopolni deset let, mora za spremembo svojega osebnega imena dati soglasje. Da se kaznuje vsaka uporaba tujega osebnega imena kot svojega in da se sprememba ne dovoli takim osebam, ki se s tem hočejo izogniti zakonitim obveznostim, pa verjetno že ni treba več poudarjati. Tako, se vam zdi, da bi o osebnem imenu želeli še kaj vedeti? Ja, potem pa le pobrskajte po Uradnem listu SR Slovenije številka 16/74! Milica Erčulj Delegacija iz Bačke Topole v naši občini: RAZGOVORI 0 OBRTNIŠTVU IN SODELOVANJU V preteklem mesecu so nas obiskali predstavniki obrtnikov iz Bačke Topole. V Domžalah so se zanimali kako je to področje urejeno pri nas V naši občini .so sredi marca bili na obisku predstavniki obrtnikov iz Bačke Topole, ki jih je vodil predsednik občinske skupščine Laslo Tanka. S predstavniki malega gospodarstva in družbenopolitičnega življenja domžalske občine, ki jih je vodil predsednik Jernej Lenič, so se pogovarjali o obrtništvu, njegovi organiziranosti in njegovem mestu v celotnem našem gospodarstvu. Člani delegacije so obiskali tudi naše obrtnike in obe POZD PLASTENKO in GOSTIŠČE REPOVŽ, kjer so se največ pogovarjali o samem delu in o vseh vprašanjih, ki so prisotni v malem gospodarstvu. Še prav poseben interes so pokazali za delo Obrtne (Nadaljevanje na 4. strani) Podpisi samoupravnega sporazuma o so vlaganj u v razširitev obrata umetnih smol v Heliosu (Nadaljevanje z 2. strani) zadruge ZORE, Združenja obrtnikov, deli sindikata v zasebnem sektorju, davčni politiki in tudi različnih oblik pomoči obrtnikom preko bančnih sredstev in ugodnosti na posameznih področjih obrti. Ravno tako so bila v ospredju vprašanja dela delegacij v posameznih sredinah, kot organiziranost obrtnikov preko Gospodarske zbornice in občinskega Združenja. Osebna izkaznica Bačke Topole: občina obsega nekaj nad 60 tisoč hektarjev in leži ob pomembni poti, ki povezuje Banat in Hrvatsko, ima 19 večjih naselij oz:roma mest, 15 krajevnih skupnosti, v katerih je okoli 15.200 gospodinjstev s približno 43.500 prebivalci. Kmetijstvo in industrija sta približno enako razvita, zaposlenih je okoli 12.000 delavcev, obrt pa je slabše razvita, saj živi v občini le 156 obrtnikov. Avtoprevoznikov skoraj ni, ker obstoja delovna organizacija, ki opravlja avtobusni in kamionski prevoz in tudi zasebnih gostincev je malo. Največ ljudi je zaposlenih na področju kmetijstva. Posebni razgovori so potekali med predstavniki tudi o tem, kako VSE ODLIKE HELIOSOVE NALOŽBE HELIOS-ova naložba ima vse odlike, ki jih v zaostrenih pogojih investiranja investicija mora imeti. Proizvodnja umetnih smol temelji na pretežni uporabi domačih surovin, lastnih strokovnih kadrih ter ustrezni laboratorijski in po/industrijski opremi. Povečana proizvodnja umetnih smol pomeni manjšo uvozno odvisnost, predstavlja zaradi že omenjenih možnosti izvoza ugodne perspektive HELIOS-ove zunanjetrgovinske bilance. Ob vsem tem pa bo zagotovila tudi ugodne pogoje za tehno- bi s to občino dosegli večje gospodarsko sodelovanje na področju prehrambene industrije, predvsem ulja, sladkorja ter masti. Dejstvo je, da obstojajo možnosti za takšno sodelovanje in tako bodo v prihodnje usmerjena prizadevanja, za večje sodelovanje na področju obrti in prenašanja nekaterih izkušenj iz naše občine na to področje| dejavnosti in da bo steklo dogovarjanje za zagotavljanje nekaterih prehrambenih proizvodov za potrebe naših občanov. V razgovorih pa je bilo nakazano tudi sodelovanje na kulturnem področju, saj je v obeh občinah veliko možnosti za takšno sodelovanje. Obisk je bil koristen, saj je v sedanjih pogojih iskanj medsebojnega gospodarskega sodelovanja tudi ena izmed oblik, kako prenašati izkušnje in zagotavljati načrtno povezovanje izven občinskih meja. K. Kušar loški in siceršnji razvoj tovrstne industrijske proizvodnje. KAKO Z INVESTICIJAMI, OPREMO? Sama investicija bo zajela poleg vgradnje že omenjenih dveh reaktorskih sistemov v že zgrajene objekte Se izgradnjo centralnega skladišča topil in posebnega objekta hladilne vode. Novo vgrajena reaktorja bosta tehnološko povezana na obstoječe infrastrukturne objekte. Pri dobavi tehnološke opreme, ki predstavlja pretežni del investicije, se je izkazal kot najugodnejši ponudnik prva Iskra—Barič. Tako bo pretežni del tehnološke opreme domač, uvožena bo le regulaeijska tehnika in nekateri inštrumenti. KOLIKO BO INVESTICIJA VELJALA? Predračunska vrednost investicije znaša 175 milijonov din. V pregledu virov financiranja znašajo lastna sredstva 16 odstotkov in združena sredstva sovlagateljev 34 % celotne vrednosti. Ostali del predstavljajo krediti Ljubljanske banke in dobaviteljev. Zelo pomembna združena sredstva združujejo vsi TOZD-i HELIOS in devet drugih partnerjev na osnovi dohodkovnih odnosov. Sredstva za investicijo bodo združile Heliosove temeljne organizacije ter BEL INKA iz Ljubljane. CHROMOS iz Zagreba, COLOR iz Medvod. INTER- EXPORT iz Beograda, INTERTRAOE iz Ljubljane, IPLAS iz Kopra, KEMIKALIJA - KEMOBO J A iz Zagreba, ME LAMIN iz Kočevja ter POLIKEM -Trgovina iz Ljubljane. Tako velik delež združenih sredstev - združevanje poteka kot je videti iz sestave sovlagateljev medrepubliško in kaže na veliko zanimanje udeležencev, tako proizvajalcev osnovnih surovin in porabnikov pa tudi ostalih partnerjev, da to pomembno investicijo še letos uresničijo. O investicijski dokumentaciji so podali svoje pozitivno mnenje predstavniki Ljubljanske banke - Združene banke. Inštitut za ekonomiko investicij, ki so projekt pregledali tudi z upoštevanjem družbenih kriterijev za prestrukturiranje gospodarstva. Vsekakor pomeni pomemben prispevek glede na vse odlike, ki jih investicija ima, pomemben prispevek ne le domžalskemu gospodar-' stvu. ' MAB ZASEBNI DELODAJALCI: KAKO ODJAVITI IN PRIJAVITI DELAVCA Ponovno vas obveščamo, da lahko pogodbe o zaposlitvi delavcev, pogodbe o delu, anekse k pogodbam ter odjave delavcev registrirate v Sekretariatu za kadrovske zadeve ŠO Domžale, Ljubljanska 94 - nad Fotostudiom Majhenič (vhod z dvorišča). Za prijavo delavca potrebujete: - pogodbo o zaposlitvi v 5-ih izvodih, ki mora biti natančno izpolnjena ter podpisana od delavca in delodajalca ter žigosana - delavsko knjižico delavca - obr. PD 0,48 - prijava potrebe po delavcu; obrazec dobite v Mladinski knjigi, dostavite pa ga Skupnosti za zaposlovanje Domžale, Ljube Sercerja 4 - obr. M-l 8,247 Prijava zavarovanja za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, ki ga oddate na Socialnem zavarovanju Domžale, Ljubljanska /0 Za odjavo delavca potrebujete: - pismeno obrazložitev o vzroku prenehanja delovnega razmerja delavca s podpisom delavca in delodajalca - obr. M—2 odjava zavarovanja ... Pogodbo o zaposlitvi ste dolžni predložiti v registracijo v roku osmih dni po sklenitvi pogodbe. Vse ostale informacije v zvezi s pogodbo o zaposlitvi lahko dobite na telefon 721-555. Vera BERNOT REKONSTRUKCIJA OBRATA SKEM HELIOSU UMETNIH SMOL V DOMŽAL- UMETNE SMOLE PRIHODNJE IZ D0MŽA I Na osnovi srednjeročne planske usmeritve, povečanih lastnih potreb in potreb ostalih partnerjev smo se delavci DO Helios odločili za pomembno rekonstrukcijo in povečanju zmogljivosti v obratu umetnih smol. V tem obratu že sedaj proizvajajo letno 9.000 ton alkidnih in poliesterskih smol, ki pomenijo pri proizvodnji premazov osnovno surovino. Po rekonstrukciji se bo proizvodnja z vgraditvijo še dveh reaktorskih sistemov dvignila na približno 20.000 ton umetnih smol letno. Tržne analize so pokazale, da je zanimanje za alkidne smole zelo veliko in da bodo nove povečane zmogljivosti zagotovile zadostne količine ne le za potrebe Heliosovih temeljnih organizacij Cač pa tudi za devetero delovnih kolektivov iz vse države. Helios za istno reprodukcijo predvideva porabo 1500 ton, medtem ko bo ostala proizvodnja na voljo tako domačim kupcem kot tudi kupcem v tujini. Od izvoza si Helios pri tej investiciji tudi mnogo obeta. Del izvoza bo zagotovljen za sovjetsko tržišče, dežele v razvoju, možnosti pa so tudi za to, da se Helios pojavi kot izvoznik umetnih smol tudi na zahodnem tržišču, od koder so naše delovne organizacije tovrstne izdelke doslej celo uvažale. Vendar pa je ob tem treba povedati, da se je investitor, to je tovarna HELIOS odločil, da se usmerijo predvsem v izvoz končnih izdelkov t.j. premaznih sredstev, saj bodo z izdelki, kjer so umetne smole osnovna surovina in pomenijo 50 odstotkov vrednosti, tako v večji meri lahko izvažali tudi vloženo delo. J V LD MENGEŠ: LOVCI V BOJU PROTI STEKLINI Množičen pojav stekline v vzhodnih predelih občine Domžale, to je v Črnem grabnu in na Moravškem je lovce naše občine postavil v „stanje pripravljenosti". Planirani načrti lovov v zimski lovni sezoni 1980/81 so bili na mah spremenjeni in osredotočeni na odstrel lisice kot glavnega prenašalca te hude in v končni fazi smrtne bolezni tudi za človeka, če pride v stik z okuženo živaljo. Z dodatnimi pogonj na lisice smo nadaljevali tudi v januarju in februarju, dokler se niso umaknile v lisičine. Eden takih pogonov je bil 24.1.1981. Tega omenjam zaradi tega, ker je bil izveden brezhibno na širšem območju Dobena, ki ga pokrivata lovski družini Mengeš in Vodice in zaradi uspeha. J V akciji proti steklini. Lovci na pohodu proti izhodiščni točki Za ta lov pri katerem je sodelovalo preko 100 lovcev in gonjačev, je bii izdelan poseben načrt z natačnostjo, ki je enaka vojaški. Vseboval je in časovno točno opredelil zbor lovcev, obrazložitev zamisli in dinamike lova, žrebanje stojišč, formiranje zapornih skupin lovcev, discipliniran premik na izhodiščni točki in razporeditev lovcev na stojišča. Po končanem pogonu pa ponoven zbor na izhodišču in vrnitev na zborno mesto. Pogon sc je pričel istočasno iz petih različnih smeri, da gonjači dvignejo in usmerijo divjad proti položajem lovcev. Kot zanimivost naj navedem, da je bil po načrtu pričetek pogona določen ob 10,50 uri. Prav v tistem trenutku pa je področje preletelo izredno hrupno potniško letalo z Brnika in onemogočilo vodjem gonjačev zvočno nakazati pričetek. Kot bi se zmenili, so vsi počakali 1 minuto, da se je hrup oddaljil in nato oddali znake. To je edini drobec, ki ni bil načrtovan, kaže pa na veliko iznajdljivost vodij. Pogon je trajal eno uro. Vmes je padlo precej strelov in nestrpno smo pričakovali, kakšen bo uspeh. Imeli smo kaj videti: padle so 4 lisice in 2 divja prašiča, ostala divjad pa je bila v tistem času že pod lovsko zaporo. Vsem, ki so se tega izredno lepega sončnega dne odločili za Dobeno, bo ta lov ostal še dolgo v spominu. Poleg lisic so najbolj nevarni prena-šalci stekline še psi in mačke. 2e itak jih v skladu z zakonom lovci držimo na kratko, zlasti pozimi v visokem snegu, ko je divjad v slabši kondiciji in ovirana pri gibanju ter spomladi, v času brejosti. Sedaj pa imamo še posebno zadolžitev s strani Izvršnega sveta in Veterinarskega zavoda Domžale, da pokončamo pse, ki se potepajo daleč od lastnika, necepljeni, brez oznake in brez nagobčnika. LD Mengeš VSEM PLANINCEM - ČLANOM P D DOMŽALE! Obveščamo vas, da lahko vplačate članarino za letošnje leto: - ali pri tovarišu Ludviku Gubenšku (naslov doma - Veljka Vlahoviča 11 Domžale), ki vas bo od 1.3. do 15.5.1981 obiskal na domu, - ali v društveni sobi PD na Krakovski 26 v Domžalah (vsak torek od 19. ure, vsak četrtek od 19,30 do 20,30 ure), - organizirane skupine planincev v VVO, OS, DO Tosama pa pri svojem mentorju oz. poverjeniku za članarino. Ob vplačilu članarine boste prejeli tudi program izletov oz. pohodov društva ter lahko nabavili tudi planinske dnevnike in še kaj. •'„,„» „~ PLANINSKI POZDRAV! w u ZaUOPD: Marija Horjak, 1. r. PREVENTIVNO CEPLJENJE PSOV Na podlagi 8. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80) z dne 30.12.1980, in v skladu z določbami Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), 228. člena statuta občine Domžale in odredbe izvršnega sveta občine Domžale, št. 322-6/81, obveščamo vse lastnike psov na območju občine Domžale, da pripeljejo svoje pse, ki so stari več kot 4 mesece na strogo obvezno cepljenje proti pasji steklini. Cepljeni morajo biti vsi psi brez obzira ali so bili že cepljenji ali ne. Stroški rednega cepljenja so 150 din, cepljenje na domu je 21C din. Za pse, ki jih lastniki ne bodo pripeljali na redno cepljenje bodo lastniki plačali po ceniku 210 din in prevozne stroške. Datum Ura. Kraj cepljenja 26.3.1981 27.3.1981 28.3.1981 28.3.1981 30.3.1981 31.3.1981 1.4.1981 2.4.1981 3.4.1981 od 7. - 8. od 8.- 11. od 11. - 12.30 od 14.- 15,30 od 16. - 17. od 7. - 10. od 10. - 13. od 14. - 16. od 16. - 17.30 od 7. - 8. od 8.30 - 9.30 od 10.- 12. od 13. - 15. od 15.30 - 17.30 od 8. - 9.30 . od 10.- 11. od 11.30- 12.30 od 13.30 - 14.30 od 15.30- 16.30 od 7.30 - 8.30 od 9. - 10.30 od 11.- 12. od 12.30- 13.30 od 14.30 - 15.30 od 7. - 8. od 8. - 10. od 10.30 od 14. - 15.30 od 7. - 10. od 10.30 - 14. od 15. - 16. od 7.- 8.30 od 9. - 10. od 10.30- 11.30 od 12.- 13.30 od 14.30- 16.30 od 8. - 9. od 10. - 11. od 11.30- 13. od 14.-15. 13. CEPLJENJE ZA ZAMUDNIKE: 4.4.1981 4.4.1981 6.4.1981 ob 7. uri ob 7.30 uri ob 8.30 uri ob 9. uri ob 10. uri ob 11. uri ob 12. uri ob 13. uri ob 7.30 uri ob 8.30 uri ob 9.30 uri ob 10.30 uri ob 11.30 uri ob 12. uri ob 12.30 uri ob 13.30 uri ob 8. uri ob 8.30 uri ob 9. uri ob 10. uri ob 11. uri ob 12. uri ob 12.30 uri ob 13.30 uri Cepljenje za zamudnike bo cepljenje. Topole, Lužar Franc Mengeš, Trdinov trg, Kuralt Karel Loka pri Mengšu, Videmšek Franc Mengeš, Trdinov trg, Kuralt Karel Dobeno, pri Ručigaju Trzin, Habatova 1, Kepic Anton Domžale, Stobovska 2, Flerin Ludvik Domžale, Stobovska 2, Flerin Ludvik Studa, pri Kos Leopoldu Dragomelj, Lukan Franc Pšata 25, Mivšek Luka Selo, Ihan, Flerin Stanko Ihan, pri Navžarju Prelog 4, Bitenc Franc, pri „Sok" Trojane, pri Smrkolj Pavlu Ožbolt, Smrkolj Ciril Blagovica 5, Cerar Janez Češnjice pri Blagovici, Šinkovec Krašnja, pri Pavletu Štruklju Trnovče pri Antonu Oražmu Lukovica, pri Zadružnem domu Šentvid, pri Andrejka r -,u.. Rafolče, pri Iglic Janezu Rova, Osolin Anton Nožice, pri Jakobu Grašiču Homec, Prešern Peter Radomlje, Prešernova 24, pri Kancu Jarše, Sr. Jarše, Gasilski dom Vir, Saranovičeva 43, pri Sraju Dob, Kogovšek Anj Trojica, Gasilski dom Krtina, Simon Franc Zalog pod Trojico, Kos Marjan Vrhpolje, Lcnček Dominik Krašce, Gasilski dom Moravče, na dvorišču pri Kooperaciji Kat arij a, pri Vidicu Gora pri Pečah, Dolinar Alojz Peče, pri Maksu Malu Gaberje pod Limbrsko goro, pri Maksu Urankarju Nožice Homec Rova Radomlje Sr. Jarše Domžale Trzin Mengeš Peče Moravče Krtina Prelog Ihan Selo pri Ihanu Pšata Dragomelj Trojane Ožbolt Blagovica Krašnja Lukovica Šentvid Rafolče Dob na istem kraju, kjer je bilo redno VETERINARSKI ZAVOD KAMNIK - DOMŽALE / 40 LETNiCA VSTAJE 40 LETNICA VSTAJE 40 LETNICA VSI a M SPOMINSKA SVEČANOST NA OKLEM Družbenopolitične organizacije in Osnovna šola Ihan so ob obletnici tragedije na Oklem - 24. februarja, pripravile spominsko svečanost, katere se je kljub slabemu vremenu udeležilo preko 500 mladincev, učencev, borcev in aktivistov. Prisotnim je spregovoril o tej največji tragediji v zadnjih letih vojne na našem območju preživeli borec te bitke Jože Kemič.V svojem govoru je orisal številne dogodke in se povrnil v čas izpred 37 let, ko je okupator utrnil življenje 72. borcem - mladim partizanom. V spomin na te dogodke je tovariš Kemič dejal: „V začetku leta 1944 je štab IV. operativne cone ocenil, da je področje med reko Savo in Moravsko dolino, slabo posedeno s partizani in da v te kraje redko zahajajo večje partizanske enote. Bohotile so se nemške postojanke na Vačah, v Moravčah, Domžalah ter imele nadzor nad tem območjem. Zelo so bile otežene kurirske zveze, ki so vodile iz Dolenjskega preko Moravske doline na Štajersko. Oteženo je bilo delo terencev in aktivistov zaradi stalnih nemških patrulj in hajk za partizani. Zato se je štab cone odločil, da na tem območju formira Kamniško-zasav-sko četo, kije bila ustanovljena 3: januarja 1944. leta od skupine okoli 30 borcev, katere je tov. Kranic zbral na Javorščici. Borci so bili deloma iz Šlandrove brigade in deloma s terena. Z» komandirja čete je bil postavljen Ivan Belec-Beli, za namestnika Janez Berlec-Nace, za komisarja pa Simon Slapar-Boris. Naloge čete so bile težke in številne. Območje njenega delovanja je bil teren od Zasavja do Moravske doline in domžalsko-kamniški teren. S svojim gibanjem in akcijami v bližini nemških postojank je četa morala pokazati svojo navzočnost z iznenadnimi napadi na manjše sovražne enote in patrulje, postavljati zasede, prekinjati zveze in komunikacije ter držati celo to območje pod svojim nadzorom. Četa je pridobivala nove borce za svoje vrste in za druge partizanske enote, zbirala je orožje, strelivo, hrano in oblačila. Omogočala je boljše zveze med Dolenjsko in Štajersko, kjer so tekle poti od glavnega štaba NOV in PO Slovenije. Prenašala je orožje in drugi material. Zaradi vse večje aktivnosti in ker se je četa v kratkem času uveljavila na tem območju, je bil sovražnik zelo pozoren nanjo ter je stalno spremljal njene premike in na vsak način poskušal preprečiti njene dejavnosti. Četa seje krepila številčno in v oborožitvi. Zato je bila v načrtu ustanovitev bataljona, ki bi deloval v sestavi Kamniško-zasavskega odreda, ki je bil ustanovljen 15. februarja 1944. Komandant odreda je postal Beli. četo pa je naprej vodil namestnik Nace. Ravno tiste dni. pred Oklom, je četa zbirala nove borce v Dolu in okoliških krajih. Dva dni pred tem se je en vod čete spopadel z nemško patruljo pri Vrhpo-lju. V kratki borbi so Nemci imeli enega mrtvega in nekaj ranjenih, od naših pa je bil ranjen namestnik komandirja Nace. Tako je bila četa v Oklem brez komandirja Belija in namestnika Načeta. Četa se je*v Oklo premaknila z Dobovelj rano zjutraj 24. februarja še po mraku. Tu je nameravala ostati kratek čas, potem bi se premaknila zopet na drugi položaj, vendar so jo tu, po zaslugi izdajalcev, Nemci izsledili in ob zori napadli. Nemška policijska formacija je bila do zob oborožena z avtomatskim orožjem, številčno veliko močnejša in okrepljena z raztrganci. Napad je bil načrtovan tako, da se sklene obroč okoli položaja čete in da se potem četa' uniči. V neenaki borbi je četa utrpela velike izgube, vendar se je 20-25 borcev uspelo prebiti iz obroča. Ko so padli prvi streli sem se nahajal v Kramarjevi hiši. Tu je bil tudi del štaba čete in še nekaj borcev. Nastala je precejšnja zmeda, ker takega napada nismo pričakovali. Padla je komanda „na položaje", na kar smo vsi skočili proti vratom in na dvorišče. Vendar so tu sovražne strojnice neusmiljeno kosile borce. Med zadnjimi sem zapustil hišo in se odločil prebijati se v dolino, kjer je bil gozd najbližji. Vendar sem kmalu ugotovil, da se tisti, ki so se poskušali prebiti v tej smeri, vračajo nazaj, ker so bili tam Nemci in je bil' preboj nemogoč. Nekaj časa sem ležal v grmovju in videl, da sovražnik strelja z vseh strani in da-smo obkoljeni. V zadnjem hipu sem opazil, da se nekaj borcev umika v hrib desno od Kramarjeve hiše. Takoj sem se odločil, da tudi jaz poskušam z umikom v tej smeri. Z zadnjimi močmi sem se pognal in uspel priteci za rob hriba, kjer je ležalo še nekaj borcev. Med njimi se dobro spominjam ranjenega vodnika Ivana iz Kamnika. Ker nismo vedeli od kod prihajajo in kje so vse Nemci, smo se hitro umikali proti Trojici. O tragediji, ki je doletela četo in kaj so vse Nemci počeli z ujetimi in ranjenimi partizani, smo izvedeli pozneje. Po napadu na Oklem so Nemci in domači izdajalci zagnali strašansko propagando govoreč, poglejte kaj smo napravili partizanom, vse smo ujeli in pobili. V teh krajih ni več partizanov. Vendar so se v tej svoji propagandi zelo zmotili. Ne samo, da je bila Kamniško-zasavska četa kmalu spet polnoštevilna in nadaljevala z akcijami, temveč je kmalu na tem območju bil ustanovljen Kamni-ško-zasavski odred, ki je imel v sestavi dva bataljona, minersko četo in še druge enote. Odred je razširil območje delovanja tudi v Savsko dolino ter v Revirje'. Ljudje teh krajev niso izgubili zaupanja v NOB. ki jo je vodila naša partija na čelu s tovarišem Titom. Še naprej so sodelovali z vsemi silami in močmi, da čimprej potolčemo okupatorja in ga naže-nemo iz naše domovine ter tako dočakamo toliko željeno svobodo. Na kraju se v imenu nas preživelih borcev in tovarišev najlepše zahvaljujem delovni organizaciji TERMIT in ZB NOV Ihan ter Domžal, ki so omogočili izgradnjo spomenika padlim borcem Kamni-ško-zasavske čete Jure VULKAN st.: p S POTI SPOMINOV: . Točno ob 6. uri zjutraj izpred avtobusne postaje odpelje avtobus iz Domžal proti Trojanam. Ura je četrt do sedmih, ko se s Konjškovega dvorišča podava na najin prvi del hoje, na osvajanje najdaljše najine načrtovane etape pohoda „PO POTEH SPOMINOV". Najin načrt in skupen dogovor je bil ta trenutek izvršen. V petek sem na Občinskem odboru ZZB NOV Domžale dvignil knjižico „VODNIK PO POTEH SPOMINOV NOB" občine Domžale, ki lepo opiše namen te akcije, ki jo pod pokroviteljstvom ZZB NOV Domžale, vodi v ta namen ustanovljena komisija. V njej je pojasnjeno da vsak dobi spominske značke, kdor se prijavi za pot spominov, katera vodi večinoma ob mejah naše občine. Značko dobi torej vsak, ki jo prehodi. Pot je trasirana preko nekdanjih partizanskih vasi, zaselkov, obišče spo-minike, obeležja, skratka kraje, ki so med NOB gostili neštevilne partizanske enote kot Kamniški bataljon, Slandrovo brigado pa še borce XIV. divizije ter še in še. Kajti borci so se po težkih borbah morali tudi spočiti in ti prebivalci so jim nudili vse. Največja sedanja vrednost poti pa je ta, da pohodnik morda obišče spotoma te ljudi, z njimi poklepeta, obudi spomine na slavno preteklost in da se pri neštevilnih spominskih obeležjih pokloni tistim, ki so darovali sebe za našo svobodo. Ljudje teh naših hribovskih vasi in zaselkov, kjer v pretežni večini pelje ..POT SPOMINOV" zaslužijo, da jih obiščemo. Mi starejši, ki smo občutili dobrote teh prebivalcev, smojili dolžni obiskati večkrat, saj so obiska vedno veseli. Mlajši pohod-niki pa, da ob spoznanju odprtosti prebivalcev samih prisluhnejo besedam o grozotah zadnje svetovne morije. \ Ko me je Dragica vpisala v seznam, s:m prejel lično knjižico s št. 997, v kateri so za pohod vsa potrebna navodila z vpisanimi obeležji, z zemljevidom, kjer jc vrisana vsa pot z mesti, kje je vzidana omarica z žitom, da z njim potrdiš v knjižici kot dokaz za prehojeno posamezno eiapo. Teh žigov je na vsej poti 19 in ko pot končno opraviš, dvigneš pri Obč. odboru ZZB NOV Domžale spominske značke: bronasto za prehojeno pot s 6 zaporednimi, žigi, srebrno za 12 različnih žigov in zlato značko za prehojeno celotno pot., Vsak, ki prehodi celotno pot bo dobil posebno spominsko značko, ki jo bodo podelili na slavnostni prireditvi ob prazniku občine Domžale. Ker pa je Milanova knjižica s št. 70 tudi čisto nedolžna, kjer so prostori za žig, pomeni, da sva oba začetnika. Z nabito glavo, s predelanim gradivom iz zemljevida sva ugotovila, strokovno seveda: kaj pa. če greva od Trojan proti Radomljam navzdol, saj je v poprečju, pa čeprav bi hodila po hribih, padca samo okoli 250 m; to pa je že nekaj, ali ne! In ko tako bistrih glav kreneva četrt pred 7. uro pod Konjskom čez cesto (namesto pred Konjskom) navzdol po klancu proti prvim oddaljenim hišam na .levi strani, se nama oči ustavijo v dolinici pod cesto. Kaj sedaj.' Pa si poiščeva prehod v varovalni ograji na cesti; stopinje so tam, kar dol greva, namesto precej daleč naokoli. Milan je zagazil v celeč, pa mu gre kljub strmini dobro, jaz pa potipam s čevljem nad 6 i Po poti roominov NOB: PRIJETNI SPOMINI Pot spominov NOB občine Domžale je bila tudi v zimskih mesecih dokaj obiskana, saj se oglašajo štvilni občani, ki so prehodili to pot že tudi večkrat. Med njimi sta tudi Tone in Marica Mavric iz Maribora, ki med drugim pišeta: „Spoznala sva mnogo krajev, ljudi, seznanila sva se z bojem in trpljenjem ljudi na tem območju v času narodnoosvobodilnega boja. Povsod, kjer sva hodila, so naju prisrčno sprejeli in naju seznanili z življenjem za časa okupacije. Niti sneg nama ni bil ovira, da ne bi obiskala vseh spominskih obeležij, ki Izpričujejo zgodovino teh krajev. Rada se bova še vrnila na to pot in jo priporočala tudi sotovari-šem. Iskreno čestitava* vsem, ki so to pot načrtovali, jo trasirali in pripravili vodnik ter tudi zgodovinski pregled o vseh dogodkih na tej zgodovinski poti." Takih in podobnih dopisov prejema komisija še več, .kar kaže na to, da je poslanstvo te poti resnično in da pomeni velik doprinos k obujanju tradicij NOB v naši občini. Komisija je prepričana, da bo pot na spomlad še bolj zaži"ela in da bo resnično postala pot tovarištva in spominov. PRAZNOVANJE DNEVA 2ENA V LUKOVICI Ob mednarodnem dnevu žena, 8. marcu, smo pripravili 7. marca 1981 prijateljsko srečanje žena iz Krajevne skupnosti Lukovica. . Na proslavi, ki je bila ob 18. uri so sodelovali: — v pozdravnem govoru predsednik SZDL Lukovica tov. Franc Capuder , — učenci osnovne šole Janko Kersnik Brdo — moški pevski zbor KUD Janko Kersnik Lukovica Skoraj 200 žena se je z burnim aplavzom zahvalilo učencem osnovne šole za prijetno izvajan program, pevski zbor. pa nagradilo za izvrstno podane pesmi, ki so prisrčno zaključile slavnostni del večera. Nežno, blago, drugič spet ponosno in borbeno se je dotaknila slovenska pesem src naših žena. Ob poskočnih zvokih veselega tria in prijateljskem kramljanju je večer prehitro minil. V zgodnjih jutranjih urah smo se srečni, zadovoljni in prijetno utrujeni razšli. V sodelovanju s KO ZVVI Lukovica smo obiskali 24 vojaških vojnih invalidk. V Krašnji, na Korenu, v Zlatem polju, Prevojah, Imovici, Spodnjih Praprečah, Gradišču in v Lukovici živijo te klene žene in prisrčno je bilo srečanje z njimi. Več kot 30 mater, starejših od 70 let, se zaradi bolezni prireditve ni moglo udeležiti. Tudi njih smo se spomnili i jih skromno obdarili. Ob tej priliki se je predsednik TVD Partizan, nogometne sekcije Lukovica tov. Franc Pavšek zahvalil tovarišicam. ki že precej let pomagajo pri raznih akcijah kluba: Marini Urbanija. Mariji Poljanšek. Mariji Urbanija, Ani Terček in Ani Jeretina. Ena sama misel nas je vodila pri pripravah na praznovanje: želeli smo dostojno počastiti in se spomniti neštetih bork in aktivistk, ki so se pogumno in odločno borile proti okupatorju in domačim izdajalcem, tovarišic, ki so sodelovale in pomagale pri obnovi porušene domovine in izgradnji samoupravne družbe ter delovanje, ki dnevno na različnih delovnih mestih ustvarja dohodek in skupno in lastno srečo. Če nam je to uspelo smo še toliko bolj ponosni in zadovoljni. Pri organiziranju prireditve so nam Finančno pomagali: SZDL Lukovica, KO ZVVI Lukovica. Krajevna skupnost Lukovica, Prostovoljno gasilsko društvo Lukovica, KUD Janko Kersnik Lukovica, Planika TOZD ..Mojca" Lukovica, Tovarna Droga Porto--rož. Vsem iskrena hvala! Nogometni klub Lukovica Urbanija Marina VEČER AMATERSKEGA.FILMA V RADOMLJAH Člani Foto kino kluba Mavrica iz Radomelj so pripravili v mali dvorani radomeljskega Kulturnega doma 23. januarja kar mali maratonski večer filmov, ki so jih posneli v zadnjem času. Pred projekcijo so si obiskovalci lahko ogledali tudi dobro pripravljeno razstavo fotografij različnih avtorjev, članov kluba. Razstavljene fotografije je ocenila posebna strokovna žirija, ki je podelila simbolične nagrade za najboljše dosežke. Razstavljena dela kažejo na tahnično dokaj kvalitetno raven amaterskih fotografov, medtem ko večini še manjkajo izkušnje pri kompoziciji. Že v začetku omenjeni „mali maraton" — projekcija amaterskih filmov - je trajal skoraj štiri ure, kar je prav gotovo marsikaterega obiskovalca, pa četudi velikega ljubitelja te kulturne dejavnosti, prav gotovo utrudilo. Predvajanje je bilo razdeljeno v dva dela. Najprej smo videli filmsko kroniko lanskih pomembnejših dogodkov v domžalski in kamniški občini, ki je delo več članov kluba. Kroniko so zelo dobro zastavili, posamezni prikazi dogodkov so si bili v glavnem enakovredni, kamera se je vseskozi sukala na pravem mestu. Z izjemo dveh, treh dogodkov, so zajeli resnično veliko število akcij in prireditev .s področja kulture, planinstva, športa, gradbenih in drugih dosežkov; film se konča s kratkim prerezom naslovnih strani časopisov, ki so prinaša/i pomembnejša sporočila. Videli smo tudi ganljiv, umetniško dobro zasnovan film, ki so ga posneli v času žalovanja za predsednikom Titom, pa film o Titovem obisku v Domžalah leta 1978 in o centralni proslavi ob 40. obletnici III. konference KPS, ki je bila lani v Vinjah. Drugi del večera so predstavljali tekmovalni filmi, ki so jih posneli posamezni avtorji, pa tudi teami. Z veliko mere za poezijo v filmu, predvsem skozi lepote narave, ki nas obdaja, je pokazal Janez Kosmač. Prikazali so tudi nekaj kratkih, a duhovitih filmov. Igrani film Predstava Franca Arka pa je pokazal, da nimajo le dobrih snemalcev in režiserjev, ampak tudi kvalitetno igralsko skupino. Kljub temu, da se zadnje čase tudi na televiziji amaterskemu fiTmu že odpirajo vrata, pa je žal ver/etno še premalo dostopen širšemu občinstvu, ki tako ne more in ne zna vrednotiti prizadevnega dela in umetniških dosežkov amaterskih filmski/i delavcev. Zato je škoda, da se ta zvrst predstavlja v glavnem le po festivalih. In ena sklepnih misli navzočih na filmskem večeru v Radomljah je bila prav gotovo, da se bo klub v prihodnosti predvsem v tej smeri odprl navzven. Tomaž Bole stopinjo, ki se rahlo vidi v novoza-padlem tankem sloju snega. Že me je neslo po zadnjici kakih 15 m. Hudiča, saj je sam led na starih stopinjah. Na vsa usta mi reče: „Bravo Jur, na start si se pa kar pripeljal." Korake usmeriva levo po poti v dolino ob pptoku Bolska, kjer čez čas zagledava prvi smerokaz, ki je višje z leve strani od glavne ceste. Sva že na trasi in kolovozna pot je obdelana precej na široko z obeh strani. Ugotovila sva, tudi pozneje se je videlo po poseki, da je nedavno nekdo vlekel s traktorjem cele jelke v dolino proti vasi; dobra podlaga v snegu za hojo. Ze po dobrih 15 minutah srečava dva šolarčka, ki utrujena hitita proti Konjšku, kajti od tam ju bo popeljal avtobus v šolo v Blagovico; punčka hodi v prvi, fantek pa v drugi razred. Za seboj sta imela kar dobro uro poti. Pot je bila zasnežena, pa ledena tudi, pa zato v takih razmerah kombi ne pride do mlina, kjer ga ti otroci sicer čakajo. Pa si zamislimo, da v naši občini po teh hribovitih predelih ni malo zaselkov, ki so zelo oddaljeni, pa tudi samotnih hiš je mnogo. 2e po kakih 20 minutah se najina pot obrne v levo. Začne se polagoma vzpenjati ter preide v serpentine. V snegu je polno sledi živali, z očmi slediva še markacijam. Pojavljajo se sem pa tja ob njih pritrjene plošče z napisom' „POT SPOMINOV", pa tudi črko D je zaslediti v določenih razdaljah in seveda na posameznih križiščih. Vzpon je zmeren, snega pa vedno več in kot stezosledca v snegu bereva, da je ta transverzala kar precej prometna Semtertja pod rahlim snegom na zaledeneh podlagi bereva sledi traktorja visoko tja v pobočje, v smeri najine j»oti pa je nedavno hodilo kakih 10 pohod-nikov. Toda stopinje se v snegu mešajo, kajti pred enim dnevom ali pa največ dvema sta bili dve sledi v nasprotni smeri. Večje stopinje tam okoli številke 45, manjše pa otroški čeveljci. Na moč živahen pogovor, ki vedno sledi takim ugotovitvam, naju je zapeljal v mislih na predsednika občinske organizacije ZZB na tovariša Savota, ki tudi te dni nabira žige po „trasi", in to seveda s svojim 7-lctnim vnučkom Boštjančkom, ki svojega dedka spremlja povsod, tudi na vseh proslavah in prireditvah ju je videti; kot dva kolega sta. Morda pa ravno sedaj „delata ta del poti in sta šla tam od Sipka na Trojane. Mogoče se motiva, nič zato, saj je, v Cešnjicah kontrolna knjiga, pa tam pogledava. Čepica na glavi postaja nekam mokra, zadihan zrak okrog naju rosi očala. Ureževa si palici, kajti korak pod snegom z zamrzio podlago počasi postaja nekam negotov, saj noga semtertja rahlo klecne. Kaj pa, če se nisva prehitro zapodila in palica drži ravnotežje. Milan strokovno čita v snegu: „Vidiš Jur, mi reče, to so sledi srne, te pa lističje, saj teh je na vsakem koraku nešteto, pa se pogostoma križajo; izginejo pod vejami dreves pod cesto ali pa nad potjo v previsu, kjer prav dobro vidiva. Morda stikajo za hrano in si v teh mrzlih dneh iščejo skrivališča, kar velja za sledi miši. Tudi veverica je naredila rahlo gaz. Tovariš mi kar naprej pripoveduje, jaz sem že bolj tiho: „Vidiš, glej, tukaj je pa srni spodrsnilo, ko se je pognala navkreber, pa spet, glej kakšne ostre kremplje ima lisica." Vkljub hudemu mrazu ta dan, nama postaja pod srajcami mokro. Brez skrbi, nahrbtnik je tu, nič ne teče iz njega. Odloživa bunde ter hodiva od markacije do markacije, pot je nekaj časa že ravna, proti zahodu se iz gozda svetlika, še nekaj korakov, pa se z desne strani odkrije pobočje planine Lipovec s pastirskim stanom. Vse je pobeljeno od zadnjega nanovo zapadlega snega. Oh, ko bi imela s seboj smuči! (Se nadaljuje) DRUZSENA SAMOZAŠČITA SKRB ZA VARNOST DRUŽBENA SAMO _>)__ SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU: PRIZNANJA ZA POŽRTVOVALNO DELO O delu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smo že večkrat pisali v našem glasilu in to predvsem ob posameznih akcijah, ki jih člani Sveta izvajajo na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu. Dejstvo je, da je delo tega Sveta zelo pomembno in da je tudi sodelavcev veliko, ki žrtvujejo dosti časa za to, da bi preventivno delovali na tem področju družbene samozaščite. Komisija za odlikovanja pri Svetu je pregledala aktivnost članov in organizacij ter predlagala Svetu, da podeli priznanja in nagrade vsem tistim, ki so se zalagali na tem področju in s svojim delom prispevali k zmanjševanju prometnih nesreč. Na priložnostni svečanosti je predsednik Sveta tovariš Franc Ravnikar pozdravil prisotne, spregovoril o namenu podeljevanja nagrad in priznanj ter prosil predsednika skupščine občine Domžale tovariša Jerneja Leniča, da prisotnim spregovori nekaj besed. Tovariš Lenič je v svojem izvajanju podčrtal pomembnost dela na tem področju in opozoril tudi na to, da živimo v času velikega razvoja tehnike in s tem tudi avtomobilske industrije. Dejstvo je, daje v naši občini število motornih vozil vedno večje, da z njihovim številom raste tudi število voznikov in to hitreje kot število prebivalcev. To brez dvoma vpliva na veliko „gnečo" na prometnih cestah in seveda zahteva tudi več varnostne kulture prav vseh udeležencev v prometu. Poleg tega premalo pomislimo tudi na to, da se na naših cestah v vse večjem številu pojavljajo tudi kolesarji, da imamo veliko občanov, ki se vozijo s kolesi s pomožnim motorjem in da imamo veliko otrok, ki dnevno koristijo zelo tranzitne poti za pot v šolo in domov. Če k temu dodamo še neprestano hitenje in tudi ,,živčnost", ki je prisotna v našem življenju, potem moramo spregovoriti o tem, da je vzgoja in preventiva v cestnem prometu postala del našega vsakdana. Veliko je bilo storjenega na tem področju, kar kažejo tudi podatki o zmanjšanju prometnih nesreč in števila mrtvih. Vendar pa ne moremo mimo nekaterih podatkov, ki kažejo na to, da stalno naraščajo nesreče s hudimi telesnimi poškodbami in da smo imeli v zadnjih štirih letih kar 394 težko poškodovanih oseb, ki so trajni invalidi. To je brez dvoma velik davek za družbo, če odmislimo materialno škodo, ki je nastala ob teh prometnih nesrečah. „Vaše delo v šolah in na ostalih področjih zelo cenimo", je nadaljeval tovariš Lenič, „saj se zavedamo, da vsako življenje, ki ga ohranimo pomeni več, kot vse materialne dobrine. Prepričan sem in to je tudi želja vseh družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine, da nadaljujete s svojim delom in s tem doprinašate k razvijanju varnostne kulture in s tem k zmanjševanju prometnih nesreč v naši občini.' Knjižne nagrade in značke SPV so prejeli: - na področju prometne vzgoje v šolah: 1. TURŠIČ Anton - knjiga in značka SPV 2. PAVLIHA Marjan - knjiga in značka SPV 3. KOVAČIČ Franc - knjiga in značka SPV 4. VRHOVEC Gašper - knjiga in značka SPV 5. KAJBIČ Marina - knjiga in značka SPV 6. KOŠTOMAJ Stane - knjiga in značka SPV 7. CUAN Alojz - knjiga in značka SPV 8. PAJER Anton - knjiga 9. SMRDELJ Zdravko - knjiga 10. ČUDEN Marjan - knjiga 11. IPAVECMajda -knjiga — na področju splošne preventivne in vzgojne dejavnosti: 1. KOŠNJEK Mirko T knjiga in značka SPV s srebrnim vencem 2. RAVNIKAR Franc - knjiga 3. AVBELJ Alfonz - knjiga 4. JARC Franc - knjiga z zlatim vencem s srebrnim vencem s srebrnim vencem z bronastim vencem z bronastim vencem z bronastim vencem z bronastim vencem V Domžalah so podelili priznanja in nagrade za prispevek pri vzgoji v cestnem prometu . 5. SEIFRID Štefan 6. PAVLOVIČ Slavomir 7. HRIBAR Janez 8. BUCIK Alojz Pismena priznanja - značka SPV s srebrnim vencem — značka SPV s srebrnim vencem — značka SPV s srebrnim vencem - značka SPV s srebrnim vencem — za dolgoletno sodelovanje z SPV: 1. AVBELJ Alfonz, Domžale 2. VRHOVEC Stane, Domžale 3. PAJER Anton, OS Venclja Perka 4. POSTAJA MILICE Domžale 5. Delavska univerza Domžale 6. AMD Moravče 7. AMD Domžale 8. AMD Mengeš 9. ZŠAM Domžale Po podelitvi priznanj in nagrad se je predsednik Sveta tovariš Ravnikar v imenu nagrajencev zahvalil in izrazil prepričanje, da 10. OŠ Janko Kersnik Brdo 11. OŠ Šlandrove brigade Domžale 12. OŠ Venclja Perka Domžale 13. OŠ Josip Broz Tito Domžale 14. OŠ Matije Blejca Mengeš 15. OŠ Jurij Vega Moravče 16. OŠ Radomlje 17. OŠ Homec 18. OŠ Dob bo tudi v bodoče delo potekalo s takšnimi uspehi, kot so bili doseženi v Zadnjih letih. K. Kušar ČIGAVA SO KOLESA? Med kazniva dejanja, ki smo jim priča tudi v naši občini, spadajo tudi kraje koles. Število teh dejanj iz leta v leto narašča, za kar lahko iščemo vzroke tudi v tem, da smo velikokrat tudi sami krivi, da ni kolesa več tam, kjer smo ga Eustili. Ker se nekaterim ne ljubi oditi peš, pač vzamejo nezaklenjeno kolo, se odpeljejo in ga pustijo tam, kamor so bili namenjeni. Brez dvoma bo energetska kriza še bolj pogojevala „prepeljavanje" s tujimi kolesi, zaradi tega ne bo odveč, če se zavedamo, daje zelo lahko vzeti kolo, posebno še, če se kar samo ponuja nekaterim, ki jim ni mar, čigava lastnina je in koliko pomeni lastniku. Številni občani so ostali brez koles, mnogi so jih dobili nazaj, saj delavci milice poznajo precej takšnih, ki jim je to „dodatni" poklic, vendar je na Postaji milice v Domžalah precej koles, ki so bili „najdeni" daleč od kraja, kjer so jih pustili lastniki. Danes objavljamo seznam najdenih koles na območju občine in prizadeti si ta kolesa lahko ogledajo in jih proti dokazu o lastništvu tudi dobijo na Postaji milice v Domžalah, in to še preden bodo šli na javno dražbo. ODMEVI: OBČANI PIŠEJO: V Občinskem poročevalcu št. 15 z dne 25. oktobra 1980 ste objavili v rubriki „slamice iz slamnika" vest, na katero želim kot vikendaš odgovoriti: „Višji standard" - za cesto Vrlipoljc-Javorščica vikendaši nočejo prispevati. Očitno se po njej ne bodo vozili, ker bodo na vikende prihajali zaradi svojega socialnega statusa - s helikopterji! Predno je uredništvo Občinskega poročevalca akceptiralo objavo zgornje vesti, bi se moralo o resničnosti te vesti prepričati pri pristojni Krajevni skupnosti Vrhpolje koliko smo takozvani vikendaši v resnici prispevali za cesto Vrhpolje-Javorščica. Naše razmere pa nam v resnici nc dovoljujejo, da bi na svoje vikende prihajali s helikopterji, kot piše v vašem poročevalcu. Že pred leti, ko smo se dogovarjali za gradnjo ceste Sela-Vrnpolje, smo tudi vikendaši pomagali pri delih in prispevali svoj določeni finančni delež, ki pa za takratni čas ni bil tako majhen. Res pa je, da nekateri takrat In tudi do danes še niso poravnah svoje obveznosti do te ceste. No, in ko je bil razgovor o tem, da je potrebno nujno urediti tudi odsek ceste od Vrhpolje proti Javorščici (za del te ceste) - je bil v zvezi za izvedbo te akcije ustanovljen poseben • odbor v katerem so bili zastopani tudi vikendaši. Krajevna skupnost Vrhpolje je na podlagi sklepa tega odbora sklicala Zbor krajanov in vikendašev Vrhpolja Sp. in Zg. Javorščica, na katerem smo bili seznanjeni kakšna finančna sredstva so potrebna za izvedbo tega dela in koliko sredstev je še potrebnih,'da bi cesto uredili na najslabšem predelu poti Vrhpolje-Javor.ščiea in sicer od ceste Vrhpolje proti Javorščici do ovinka v gozdu. Določeno je bilo, da prispevajo krajani, 'kot tudi vikendaši .vsak po 5.000.- dinarjev in to v roku enega meseca, ker so morala biti zbrana vsa sredstva za pokritje stroškov gradnje ceste pred pri-četkom del. Pri odboru za gradnjo'ceste je bila ustanovljena tudi posebna finančna komisija, ki* naj bi skrbela, da se sredstva v predvidenem času v resnici zberejo. Na podlagi zbranih prispevkov in ostalih sredstev so se pričela dela in sicer v dveh etapah: prva etapa klanec, druga etapa asfaltiranje ceste do gozda. Ker ce je delo dvakrat začelo, so se prav gotovo povečali stroški. Ves zemeljski material pri širjenju trase-ceste (omenjenega dela) je Komunalno podjetje Domžale odvažalo na cesto od začetka gozda do ovinka v gozdu proti Javorščici. In kako sedaj ta cesta-pot izgleda, prosim, da si uredništvo Občinskega glasila in pristojni inšpektor ogledata na licu mesta. Pot je tako uničeTia, da skoro ni prevozna. Čeravno smo zaradi tega protestirali in, da je bil na licu mesta ogled komisije, ki so jo sestavljali: predsednik Krajevne skupnosti, dva člana odbora za izgradnjo ceste, predstavniki Komunalnega podjetja in SlS-a za ceste Domžale, ta odsek ceste še sedaj ni vsaj toliko urejen, da bi bila za silo prevozna, čeravno bi lahko s tremi kamioni primernega odpadnega materiala pokrili nemogoče kotanje in odstranili ilovico s ceste (katero je navozilo Korr- inalno podjetje Domžale). Razu, ljivo je, da so občani in vikenda ' zaradi takega stanja dobili nezaupanje, ki izvira za tako malomarnost podjetja, ki jc gradilo cesto. Vikendaši smo prispevali določeni del prispevka kot tudi krajani v znesku din 5.000 in sicer zato, da uredimo cesto do. ovinka v gozdu. Pripravljeni smo tudi šc nadalje sodelovati in pomagati, saj gre za ureditev naše krajevne skupnosti. Želi- mo, da se uredijo partizanski predeli naše občine, saj je med NOB področje Krajevne skupnosti Vrhpolje dalo veliko žrtev, avgusta 1944. leta pa je bila požgana Sp. Javorščica. No, in nekaj še o našem standardu! Smo pošteni državljani, ki smo bih v času NOB aktivisti in borci NOV. Tudi po vojni smo aktivno delali in še delujemo in si prislužili pripadajoče pokojnine. Ves čas smo hranili in nismo zapravljali denarja za luksuz. Z delom na vikendu si krepimo in podaljšujemo življenje. Vendar pa nimamo toliko denarja, da bi se vozili s helikopterjem na delo kot nam namenja pisec. I Mi smo dali prispevke za ureditev cest v Sloveniji, dajemo tudi ostale dogovorjene prispev, ke. Tako smo dali za cesto Sela-Vrhpolje in za del ceste na Javorščico, in še bomo dali, ker se zavedamo, da morajo imeti urejeno cesto tudi hribovske vasi odkoder hodijo občani vsak dan v službo. In prav tako ti občani plačujejo iz svojih osebnih dohodkov vse prispevke za urejanje komunalnih potreb v občini, in zakaj ne bi tudi zanje vsaj kolikor toliko uredili pot po kateri se vozijo v službo. Sedaj pa še nekaj na srce odboru Krajevne skupnosti Vrhpolje! Prav bi bilo, da se skliče Zbor krajanov in vikendašev na katerem naj poda poročilo, kako so se in od kod so se zbirala finančna sredstva za gradnjo te ceste, koliko je še neporavnanih obveznosti. Krajevna skupnost naj na zboru javno pove imena dolžnikov-kra-janov in vikendašev. Smatram pa, da so solidarnostno dolžni prispevati pripadajoča sredstva za cesto Vrhpolje-Javorščica tudi krajani vasi Vrhpolje in vikendaši te vasi, saj smo za njihovo cesto prav tako prispevali Javorščani in vikendaši z Javorščice. Zavedati se moramo, da ni Krajevna skupnost Vrhpolje samo vas Vrhpolje, temveč je Krajevna skupnost Vrhpolje z vsemi pripadajočimi zaselki in vasmi, ki jih je tudi potrebno urejati. Natočiti je potrebno čistega vina v čistem kozarcu in nas nc metati vse v on koš, kajti le tako se bomo lahko pogovarjali o nadaljnjem delu na tej cesti, kajti preteklo je že toliko let, ko živimo na tem predelu, da se smatramo z krajane te Krajevne skupnosti in nam ni vseeno kako ta Krajevna skupnost dela in kako se ta Krajevna skupnost razvija. Humar Marija Ljubljana, Kavškova 17 VABILO Izvršni odbor Atletskega kluba Domžale obvešča vse člane in ljubitelje atletike v občini Domžale, da je obči zbor Atletskega kluba Domžale dne 16. aprila 1981 ob 18. uri v mali dvorani hale Komunalnega centra Domžale. Na občnem zboru bomo pregleda/i rezu/tate dosedanjega dela, sprejeli plan dela za leto 1981 in izvolili vodstvo kluba. Telesnokulturna skupnost Domžale \ S SEZNAM NAJDENIH KOLES: (Nadaljevanje z 8. strani) 1. Moško kolo, Rob šport, rdeče barve, št. 51952, najden dne 21.12.1980 v Domžalah, ljubljanska c. 71 (Rest. Pošta). 2. Moško kolo, Rog šport, številka ni znana, sive barve, zadaj imprtljažnik, najden 1.2.1981 ob reki Bistrici v Domžalah. 3. Moško dirkalno kolo, Rog, modre barve, št. 163956, kolo je novo, najdeno 19.11.1980 na dvorišču hiše Kamniška št. 1 v Domžalah. 4. Žensko kolo, Rog pony, zelene barve, št. 504770, najdeno v Domžalah,' Ljubljanska 71 (Restavracija Pošta) dne 21.12.1980. 5. Žensko kolo, Rog pony, zelene barve, št. 206743, najdeno dne 28.11.1980 ob želeniški progi na koncu ceste Urha Stenovca v Domžalah. 6. Žensko kolo, Rog pony, zelene barve, št. 566894, najdeno dne 19.10.1980 na vrtu stanovanjske hiše Trzin, Mengeška 29. 7. Žensko kolo. Rog, rdeče barve, št. ni znana, brez luči, zadnjih zavor, poškodovana pedala, najdeno 1.11.1980 ob potoku Rača v Dobu. 8. Žensko kolo, Rog pony-maxi, št. 534491 oz. 534 291, zlato rumene barve, najdeno na Cankarjevi ulici v Domžalah, dne 18.11.1980. 9. Žensko kolo, pony, modre barve, št. 194485, najden na dvorišču avtoličarske delavnice Kokalj Franca v Domžalah, dne 7.8.1980. Okoli prtljažnika jc rdeča ključavnica na ključ.je novejše izdelave. 10. Žensko kolo, Rog šport, svetlo rdeč, št. 284878, točno se ne da prebrati, ker je številka zbrušena, najdeno v okolici Domžal. 11. Žensko kolo, Rog pony, črne barve, ročno pleskano, brez številke, na krmilu plastične modre ročke, najdeno v okolici Domžal v decembru 1980. 12. Žensko kolo, Rog pony, modre barve, št. 358422, najdeno na ulici Veljka Vlahoviča 1 /b v Domžalah. 13. Žensko kolo, Rog pony mini, oranžne barve, prva številka ni znana, ostale so 37029, najden v parku pred Pošto v Domžalah, dne 7.1.1981. 14. Žensko kolo, Rog, svetlo zelene barve, brez številke, ročno pleskano, posebnosti na kolesu ni, najdeno v okolici Domžal. 15. Žensko kolo, neznane znamke, št. 937852, črne barve, kolo je staro, najdeno na ulici V. Vlahoviča 4/c v Domžalah. 16. Žensko kolo, Rog pony, rdeče barve, št. 869452, pod rdečo barvo je rumena barva, ročno prepleskano, najdeno v okolici Domžal. 17. Rog pony kolo, žensko, zlate barve, st. 09x6x8, najden samo okvir oz. ogrodje, najdeno v Domžalah na ulici V. Vlahoviča lb. 18. Žensko kolo, Rog šport, svetlo rdeče barve, številka ni znana, ker je obtolčena, starejše izdelave, najdeno v okolici Domžal, dne 11.1.1981. 19. Motorno kolo APN-4, št. motorja 903420, svetlo modre barve, letnik izdelave 1974, najdeno pred gostiščem Konjšek na Trojanah, dne. 8.9.1980. 20. Kolo z motorjem, Tomos avtomatic, št. motorja V 000099, številke so brušene, kolo z motorjerr je črne barve, na kolesu jc rumena čelada in črno-rdeče rokavice - usnjene, najdeno ob reki Bistrici v Domžalah. 21.Ogrodje pony kolesa, številka ni znana, srebrne barve, ročno pleskano. najdeno na ulici Veljka Vlahoviča 1 /b v Domžalah. 22. Moško kolo, Rog elitte, št. 263040, rdeče barve, ukradeno na Duplici dne 7.4.1980. 23. Pony kolo, Rog maxi, zelene barve, št. 195671, ukradeno dne 7.4.1980 na Duplici. 24. Diikalno kolo, plave barve, št. 838380, Rog Elitte, ukradeno 7.4.1980 na Duplici. 25. Dirkalno kolo, srebrne barve, Rog Turist, številka zbrisana, najden dne 2.12.1980. Kolo je dobro ohranjeno. 26. Rog elitte, dirkalno kolo, rumene barve, najdeno v Domžalah dne 3.12.1980, številka kolesa 140814. 27. Dva motorja Tomos - 15, z brušenimi številkami. 28. Žensko kolo, Rog Elitte, rdeče barve št. 156126, najdeno na Kolodvorski ulici v Mengšu. r--- OBČNI ZBOR KLUBA „MAVPICA" Prav gotovo ni veliko občanov v naši občini, ki ne bi že na katerikoli način slišali za Foto-kino klub Mavrica, ki ima svoj sedež v kulturnem domu v Radomljah, člani pa so iz številnih krajev naše občine in iz sosednjih občin. Klub obstoja že nekaj več kot desetletje. Res pa malo kdo tudi ve kaj več o delu in uspehih članov in kluba kot celote, zlasti na filmskem področju. Ker se ravno v teh dneh pripravljamo na redni letni občni zbor, bom nekoliko več spregovorila o našem delu. V mesecu januarju letos smo prvič uresničili zamisel, da vsako leto pregledamo in ocenimo izdelke minulega leta in jih predstavimo politični in kulturni javnosti naše občine. Umetniški svet kluba je najprej ocenil nekaj nad 60 fotografij in najboljše izbral za manjšo improvizirano razstavo. V filmskem programu, ki je sledil, pa so člani umetniškega sveta pregledali in ocenili 17 novih filmov, ki so jih člani filmske sekcije v preteklem letu „dodali" že tako bogatemu filmskemu arhivu v klubu Mavrica. V prvem delu so bili predstavljeni zanimivi dokumentarni filmi o pomembnejših dogodkih v preteklem letu in preje. Nekaj naslovov: Brazde (film govori o republiškem tekmovanju traktoristov), Slovo od Luke, Tito v Domžalah in Vinje '80. Dokumentarni film „Kronika 80" pa je predstavil kar 14 zanimivih dogodkov iz preteklega leta. V drugem delu pa smo številnim gostom, med katerimi so bili tudi člani Kino kluba Maribor in predsednik komisije za film pri Foto-kino zvezi Slovenije pokazali takoimenovane tekmovalne filme, s katerimi se udeležujemo filmskih srečanj, revij in festivalov širom nase domovine, pa tudi izven naših meja. Izmed dokaj uspelih filmov raznih žanrov je posebno izstopal igrani film „Predstava" avtorja Franca Arka. Film je rezultat resnega dela članov filmske in dramske sekcije in zlasti uspele režije. Na medklubskem festivalu jug. filmskih ustvarjalcev-amaterjev je avtor zanj prejel bronasto plaketo. Kaj pa drugi uspehi? Naj jih nekaj naštejem! Na festivalu jugoslovanskega dokumentarnega filma FADF v Mariboru je Karel Steiner prejel tretjo nagrado -bronasto plaketo za film „Valj". Za isti film je na MAFAF-u, festivalu, ki poteka vsako leto vzporedno s profesionalnim festivalom v Pulju, prejel knjižno nagrado ..Filmoteke 16" iz Zagreba. Na istem festivalu je Toni Miiller dobil za film KOMU priznanje in denarno nagra- I NION IMKRNAIIONALE DU CINEMA NON PROFESSIONNKL C.oncours dc Baden 1980 Suissc A OUI Toni Muller do Študentskega centra Univerze v Zagrebu. Klub Mavrica pa je za zelo dober izbor filmov prejel priznanje in denarno nagrado organizatorja festivala. Igor Lipovšek je na festivalu „2isel" v Omoljici prejel nagrado za najboljši film o življenju mladih na vasi. To je film ..Pomagamo preživeti". Na zveznem festivalu, ki je bil lani v Slovenj Gradcu je v izjemno močni konkurenci film KOMU vzbudil pozornost in v zvrsti igranega filma dobil prvo nagrado - zlato plaketo. Na republiškem festivalu v Prevaljah pa smo za igrani film „Po borovnice" Janeza Kosmača osvojili tretjo nagrado -bronasto plaketo, film Jezdeci, ki pripoveduje o odisejadi mladih članov našega kluba s kolesi po Evropi, pa je prinesel klubu in avtorjem pohvalo, oz. diplomo. Naš največji uspeh v preteklem letu pa jc diploma in praktična nagrada - ura, ki jo je s svojim filmom KOMU prislužil Toni Muller na festivalu mednarodne filmske amaterske organizacije UNICA v Badnu v Švici. Pred nekaj dnevi pa nas je ,,Mavri-čarje" razveselila novica, da je na letošnjem MAFAF-u v Mariboru humoristični dokumentarec debitanta v klubu Darka Zoreta z naslovom ..Gasilski turnir" prejel tretjo nagrado - bronasto plaketo. Marsikaj bi še lahko zapisali o foto-amaterjih in filmarjih iz kluba Mavrica, med drugim tudi to, da z dokaj potrpljenja premagujemo številne probleme in težave od prostorskih, tehničnih, finančnih in vedno bolj tudi tistih zaradi pomanjkanja materiala. Zavedamo se, da težav še ne bo tako kmalu konec, kljub temu načrtujemo tudi za letošnje leto snemanje več dokumentarnih in igranih filmov. Veliko pozornosti pa bomo posvetili tudi izobraževanju v klubu, pa tudi v filmskem in foto krožku na osnovni šoli Radomeljske čete, ki ju uspešno vodimo. Majda Soštarič Jože ZULE - poslovodja bencinskega servisa PETROL Domžale Predvsem ni več panike zaradi podražitve goriva. Sicer je manj prometa, pa ne pretirano. Mislim, da smo razvajeni, povsod gremo z avtom, pa če jc to potrebno ali ne. Počasi bo treba preiti na kolesa, če jih bo seveda kje mogoče kupiti. Sicer pa tudi na naši bencinski črpalki občutimo pomanjkanje avtomateriala in pa nezadostne količine kurilnega olja. Miran KOSlR - poslovodja bencinskega servisa PETROL Domžale Ker stranke pričakujejo rast cen gorivu, nas velikokrat sprašujejo kdaj in za koliko se bo cena povzpela. Pri našem poslovanju se to pozna samo pri upadanju količin prodanega goriva, dočim finančno se ni nič spremenilo. Pa tudi dela ni zato nič manj. Avto je postal luksuz. Vendar pa vkljub temu so podražili tudi avtobusni prevoz, tako da so občani na istem. Ali r.a „natrpan" avtobus ali pa s svojim avtom za vsako malenkost. Franjo KOLOMAS - zasebni taksist v Domžalah Za začetek naj povem, da se ljudje v Domžalah bolj malo vozijo s taksijem. To gre predvsem na račun dobrih avtobusnih vez in pa dejstvu, da ljudje niso navajeni na ta način prevoza. Glede cen se ravnamo po ljubljanskem VIATORJU. Ker pa je Viator dvignil cene (bencin), bomo čez mesec dni prisiljeni storiti tudi mi. Prometa bo vsekakor manj zaradi tega. Mogoče se bo promet povečal, ko bo zgrajeno novo stanovanjsko naselje. Skok cen bencina — koliko nas zadeva? Vsakogar, ki ima avto je prizadela zadnja rast cen tekočemu gorivu. Se bomo pa manj vozili, si mislijo občani. Kaj pa pravijo delavci, ki jim je bancin tako rekoč vsakdanji kruh? PODJETJE ZA PTT PROMET TOZD PTT DOM2ALE, n.sol.o. Komisija za delovna razmerja OBJAV LJA prosta dela in naloge DOSTAVLJAČA PTT POŠILJK NA POSTI MENGEŠ Kandidati naj pismene vloge pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: TOZD Ptt Domžale, Ljubljanska 74, 61230 Domžale. Delovni in športni uspehi Konjeniškega kluba Krumperk Taksisti v naši občini bi morali imeti tudi vsaj telefon in parkirišče označeno s tablo, na kateri naj bi bile tarife prevoza. Tako "bi bilo laže porabnikom in nam taksistom. Peter KEPIC - vodja poslovalnice VEKTOR Domžale Trenutno še nismo dvignili cen prevoza. Poleg goriva pa so se dvignile tudi cene avtogumam za 60 - 90 %. Tako je poslovanje še bolj otežkočeno. Tudi razdrobljenost tovora se je povečala zaradi stabilizacije. Vse to pa se odraža v osebnih dohodkih naših voznikov tovornjakov. Še v težjem položaju je privatni sektor. Opožarj o tudi na naše parki-' rišče ( i tska ulica), ki pa ni namenjeno temu. V O KOROŠKIH SLOVENCIH Na pobudo RK ZSMS in OK ZSMS Domžale so mladi iz domžalskega Centra srednjih šol povabili v svojo sredino tovariša Domeja, predsednika Zveze slovenske mladine na Koroškem, da bi jim orisal zgodovinsko dogajanje na ozemlju, kjer danes živi še okrog 20.000 Slovencev in opisal trenutni položaj naše manjšine v sosednji Avstriji. S številnimi diapozitivi smo se lahko prepričali o prenekaterih izkopaninah, ki še danes spominjajo, da so pred mnogimi leti tu živeli predniki današnjih Slovencev, ki so se med leti 568-820 naselili ne samo na celotno ozemlje današnje dežele Koroške, temveč so prodrli na sever prek Visokih in Nizkih Tur, v porečje gornje Mure, Amože in Traune. V latinsko pisanih virih te dobe omenjajo Slovence pogosto kot Karan-tance, to je prebivalce Karantanije ali Koroške, kakor bi rekli danes. Karantanija je bila zavarovana na vseh straneh s težko prehodnimi gorami, zato je imela vse možnosti, da kot naravna utrdba postane prvo središče slovenske državnosti. Z izgubo domačih karantanskih knezov leta 820 sc je začelo obdobje agrarne kolonizacije nemških kmetov, ki so jih nemški fevdalci naseljevali med Slovence na celotnem slovenskem ozemlju, kar jc imelo za posledico nasilno in načrtno germanizacijo Koroške, ki se še do sedaj ni končala. Nemci so uporabljali vsa sredstva, predvsem pa gospodarski pritisk, ki je bil tembolj učinkovit, ker Koroški Slovenci niso imeli ne lastne slovenske buržoazije, ne industrijskega delavstva, vrh tega pa tudi zelo malo posvetne inteligence. Koroški plebiscit leta 1920 je pomenil usodni zaključek boja za severne meje Slovenije in države SHS po prvi svetovni vojni, saj je za priključitev k Avstriji glasovala več kot polovica glasovalcev. Leta 1930 je nacistični program oznanjal Koroškim Slovencem še težje čase, vendar pa so se ' v začetku II. svetovne vojne po robu postavile manjše skupine koroških partizanov, ki so se proti koncu vojne močno pomnožile. V letih 1947 do 1949 se je zvrstila vrsta konferenc, na katerih je Jugoslavija postavljala zahtevo po priključitvi Koroških Slovencev k matični državi, vendar so 20. junija 1949 velesile odbile našo zahtevo, pač pa so priznale ureditev položaja z vrsto določil, znanih kot člen 7 pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije. V nasprotju s prevzetimi obveznostmi pa jc Avstrija v prihodnjih letih omejila pravice slovenske manjšine: odpravljena je bila- obvezna dvojezična šola t3r uvedeno posebno prijavljanje k pouku slovenščine, zakon o dvojezičnih krajevnih napisih pa je ostal le na papirju. Kljub močnim pritiskom osrednje protislovenske organizacije KARTNER HAIMATDIENST pa je politično in kulturno življenje naših rojakov dokaj pestro. Izdajajo časopise Koroški vestnik, Naš tednik in Kladivo in revije Družina in dom, Mladi red, Mladje, v Podjuni pa so Slovenci zgradili svoj dvojezični vrtec in kulturni dom. Božo Jašovič ROKOVNJAČ ZONTA Pravi pravšnji rokovnjač druzega ne potrebuje nego kos mesa, suheha ali pravkar odrtega, kakšno golido mleka, žlahtne kapljice ali kakove podobne tekočine in kako staro capo, da pokrije najbolj ven štrleče dele. Naš poglavar in vladar gmajne nam je jel o skromnosti venomer razlagati, kajti namreč takovi smo rokovnjači v istini že od pamtiveka bili. Pa pride na večer k nam sosedov Tonči, rekoč, da se mu godi velika krivica, ko ne more iti za vseh štirinajst dni v Kranjsko goro. V prvi sli sem kanil narediti z mojimi ferla-karji kratko akcijo, nabiralni samoprispevek, da bi tudi Tončiju regresirali vakance, pa se je pobič naknadno izdal, da vakanc niti ne zasluži, kajti njegove ocene v izkazu korakajo ena-dve.....Nak", sem si rekel, moji tovariši izpod smreke pa so bili istntega mnenja, da izravnavamo razlike samo za resne in poštene primre in slučaje. Ravno par dni bo tega, ko je moji sovprežnici soseda jela razkladati, da nimajo barvnega televizornika, kar jih jako žre in nazaj daje v vsej svoji bližnji in daljni žlahti. „Jako fino bi se mi zdelo, če bi Zon ta to uredil kakega večera s kakšnim takim, ki ima kar dva do tri." To izgovorivši, je tako milo zaplakala, da bi se je istinito kmalu usmilil. Piko na i je poslednjikrat na svojem obisku v naši jami pristavil tudi moj nesojeni kolega Janez Toča, rekavši, da mu je odveč hoditi ob torkih peš, tako da bo jel razmišljati o tretjem hišnem konjičku, al. 11 ravno dva že imajo pri hiši, on in mladoletna hčerka, katere je bore malo doma, odkar ji je za polletno, izspričevalo podaril bolho za deset komadov. Kmalu bi me istotako pretental, da bi zbral pest korajže in dve nadurni uri, kolikor je treba imeti na voljo za takšno operacijo. Pa sem si rekel, saj je tudi sam rokovnjač in nai vzame sam, kjer je te robe preveč. Se najbolj v dilemo pa me je spravil sam Veliki Groga, ko je nekaj razkladal, da mu Mozolovina preveč ne diši, saj je že na daleč jasno, da noben pameten človek noče več delati na napol hribovski zemlji, kakova leži okoli Mozola. Pred nas je stopil z idejo, da bi Mo-zolovino prodal za majhne denarje, kje na ravnem pa bi kupil kakšno kseftno stvar, kot je gostilna z domačo košto, napol originalnim vinom in luštnimi rokovnjačicami. Take stvari da menda danes nesejo. Debelo sem ga gledal, ko je jel omenjati nekak diskač in podobne novotarije, kar moja ušesa jako težko prenesejo celo v besedi. Eno pa se mi je odprlo: Tudi sam Groga se je mnogo, premnogo spremenil in je začel ceio Polonico meriti le po tem, kolikovo 7.alogojwjczov ima. %s i NAŠA KRI REŠUJE ŽIVLJENJA kn, a:T10 zdrave občane od 18. do 60. leta starosti, da se udeležijo J^^Mlajalrfce^ akcije 1981 in nudijo bolnim in ponesrečenim zadostne ♦«i e •^•Prosimo, da koristite naša prevozna sredstva z odhodom ročno po planu. Za vase humano in solidarnostno dejanje najlepša hvala! DATUMSKI RAZPORED KRVODAJALSTVA Naziv OZD, zavoda ali ustanove Plan štev. 1 • Lck Mengeš 2. Gasilsko društvo Peče 3. Induplati TOZD Peče 4. KO RK Peče 5- KO RK Moravče o AMD Moravče '. Gasilsko društvo Moravče 8. Termit - peskokopi Moravče 9- Rašica TOZD Moravče 1 0.Mizarska delavnica Moravče }!• Osnovna šola Moravče j2. Gasilsko društvo Krašcc 3. KO RK Vrhpolje 4- Gasilsko društvo Vrhpolje 5. KO RK Krtina 6 KO RK Rafolčc M. KO RK Prevojc Četrtek, 2.4.1981 '8. Melodij 19 t.., .! —ija Mengeš Trak Mengeš I ile Mengeš Tamiz Mengeš AMD Mengeš Opekarna Mengeš Induplati TOZD Slamnik Mcngis KO RK Trzin Gasilsko društvo Trzin KP( Jable KO RK Mengeš Kovinotehna Mengeš Dom počitka Mengeš I TA Mengeš Emona - obrat Mengeš Semesadika Mcneeš . Komunalno go-podarstvo Mengts Hiilrometal Mengeš Zavarovalnica Triglav Mengeš Osnovna šola Mengeš Obrtnik Mengeš Zaloga piva Inion Mengeš Prehrana Mengeš Varnost Mengeš Poklicna šola Domžale P' TIK. 3.4.1981 \\ Papirnica Količevo *4- Melios TOZD Količevo KO RK Jarše 4° Gasilsko društvo Jarše Biotehnična fakulteta Rodica *8 TOKO TOZD Studa - Domžale *l- CSS Usnjar, in galanterij. Domžale 50- TOKO TOZD Usnjarna 51. OS Venclja Perka Domžale 5^- Termit - uprava Domžale 53. Avtoscrvis Domžale 54. Zdravstveni dom Domžale 20. 21, 22, 23, 24. 25. 26. 27, 2i, 30, 31, 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 34. 40, 41, 42 T°REK, 7.4.1981 56. TO ??• Hel Šfi t^,'1"'03 Količevo S7 i°,Ko uPrava in TOZD Domžale SS i!elios T0ZD in uprava Domžale So ^nive«alc Domžale fi? I,erutnina obrat Ccrnelo °f- Napredek Domžale 30 5 10 10 30 5 5 15 15 5 5 3 10 3 5 30 20 40 45 35 55 5 10 5 70 Ura 6,00 6.30 6,30 6,30 7,00 7,00 7,00 7,00 7,00 7,00 7,00 '7,00 6,30 6.30 7,15 10.00 10.00 30 6,00 30 6.00 15 6,00 10 8.00 10 8,00 10" 8.00 20 8.00 10 8.00 5 8.00 10 8.00 20 8.00 5 8.00 5 8.00 5 8.00 5 10,00 10 10,00 } 10.00 15 10.00 15 10.00 S 10.00 s 10.00 3 10.00 3 10.00 '10 10.00 30 10,00 40 6,00 35 6,00 20 6,30 5 6,30 8 6,30 60 8.00 30 8,00 10 8,00 5 9,30. 5 9.30 20 9,30 20 9.30 6,00 6,00 8,00 8,00 10,00 10,00 10,00 10,00 Zbirno mesto svoje prevozno sredstvo pred trgovino Peče pred trgovino Peče pred trgovino Peč c Avtobusna post. Moravče AvObusna post. Moravče Avtobusna post. Moravče Avtobusna post. Moravče Avtobusna post. Moravče Avtobusna post. Moravče Avtobusna post. Moravče Avtobusna post. Moravče pred cerkvijo Vrhpolje pred cerkvijo Vrhpolje pred šolo Krtina pred Martinčkom R. pred gostilno Skarja pred tovarno , pred tov rno pred tov. no pred tovar, o pred Trakom Mengeš pred Opekarno pred Trakom Mengeš Avtobusna postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin Avtobusna postaja Trzin Avlobusna postaja Trzin pred Trakom Mengeš pred Trakom Mengeš pred Trakom Mengeš pred Trakom Mengeš pred šolo Domžale pred tovarno pred tovarno železniška postaja Rodica železniška postaja Rodica železniška postaja Rodica pred tovarno Studa pred šolo pred obratom pred šolo pred upravo Stob pred servisom pred ZD Domžale pred tovarno pred upravo Domžale pred upravo pred tovarno pred gostil. Rcpanšck pred go»til- Rcpanšek pred obratom Ccrnelo pred upravo Domžale SREDA, 8.4.1981 ' 63. Mlinostroj Domžale 64. To sama Domžale 65. Termit obrat Ihan 66. Emona obrat Prašičereja 67. Emona obrat Perutnina 68. KO RK Ihan 69. Gasilsko društvo Ihan 70. CSS Ekonomska šola Domžale 71. KO RK Domžale 72. OS Slandrove brigade Domžale 73. Zavod za glasbeno izobraŽevanje 74. Delavska univerza Domžale 75. Fruktal-Alko Domžale 76. Komunalno podjetje Domžale 77. Dom upokojencev Domžale 78. SDK Domžale 79. Ljubljanska banka Domžale 80. Gostinsko podjetje Domžale 81. Postaja milice Domžale 82. Občinsko sodišče Domžale 83. Beton obrat Domžačc 84. ptt Domžale 85. Slaščičarna Bistrica Domžale 86. BIRO 71 Domž ale 87. OS Josip Broz Tito Domžale 88. AMD Domžale 89. Vzgojno varstveni zavod 90. ZORA Domžale 91. Lekarna Domžale 92. POZD Repovž Domžale 93. SIS Stanovanjska skupnost 94. IMP Dijaški dom Domžale 95. Zdravstvena skupnost Domžale 96. Strokov, služba SIS Domžale 97. Metalka Domžale Četrtek 9.4.1981 98. Induplati Jarše 99. Skupščina občine Domžale 100. Helios - Oljarna Domžale 101. Žito Vir 102. Emona Vir 103. KORK Vir 104. Gozdno gospodarstvo Vir 105. Gasilsko društvo Vir 106. TOSAMA Domžale 107. Slovenijales Radomlje 108. Induplati TOZD Radomlje 109. KO RK Radomlje - Rova 110. POZD Plastenka Radomlje 111. Gasilsko društvo Radomlje 112. Osnovna šola Radomlje 113. KORK Dob 114. Gasilsko drušlvo Dob 115. Osnovna šola Dob 116. Elektro Podrečjc 117. KO RK Dragomclj 118. Ribogojnica Dragomclj PETEK, 10.4.1981 119. Induplati Jarše 120. KORK Trojane 121. Gasilsko društvo Trojane 122. Gostišče Konjšck Trojane 123. KORK Blagovica 124. KO RK Krašnja 125. KO r K Zlato polje 126. KO RK Lukovica 127. Mojca Lukovica 128. Osnovna šola Brdo Krvodajalci naj ne prihajajo na akcijo tešči. Nikakor pa naj ne jedo mastne prehrane. Priporočljivi so čaji in sadni napitki. Občinski odbor RK Domžale 30 6,00 pred tovarno 60 6,00 pred tovarno 10 8,00 pred obratom Ihan 20 8,00 pred obratom Ihan 10 8,00 pred obratom Ihan 10 8,00 pred trgovino Ihan 5 8,00 pred trgovino Ihan 25 8,00 pred šolo 30 8,00 pred občino Domžale 10 8,00 pred občino Domžale 3 8,00 pred občino Domžale S 8,00 pred občino Domžale 5 8,00 pred občino Domžale 10 8,00 pred občino Domžale 5 8,00 pred občino Domžale 3 9,30 pred občino Domžale 5 9,30 pred občino Domžale 5 9,30 pred občino Domžale 3 9,30 pred občino Domžale 3 9,30 pred občino Domžale 5 9,30 pred občino Domžale 10 9,30 pred občino Domžale 3 9,30 pred občino Domžale 5 9,30 pred občino Domžale 5 9,30 pred občino Domžale 10 9,30 pred občino Domžale 10 9,30 pred občino Domžale 3 9,30 pred občino Domžale 3 9,30 pred občino Domžale 3 9,30 pred občino Domžale 5 9,30 pred občino Domžale 5 9,30 pred občino Domžale 3 9,30 pred občino Domžale 5 9,30 pred občino Domžale 3 9,30 pred občino Domžale 50 6,00 pred tovarno 25 6,00 pred občino 10 6,00 pred Žiro Vir 10 6,00 pred Žito Vir 3 6.00 pred Žito Vil 10 6,00 pred Žilo Vii 3 6.00 pred Žilo Vir 5 6,00 pred Žilo Vil 50 8,00 pred Žito Vir 40 8,00 pred tovarno Radomlje 10 8,00 pred bivšo Opekarno R.' 20 8,00 pred Spornom Radomlje 5 8,00 pred Pozdom na Rovi 5 8,00 pred Spornom Radomlje 5 8.00 pred Spornom Radomlje 10 9,30 pred avtobusno post.Dob 5 9,30 pred avtobusno post.Dob 5 9,30 pred avtobusno post.Dob 5 6.00 pred Žitom Vir 10 10,00 pred gostil. Bunca Drag. 3 10,00 pred gostil. Burica Diag. 50 6,00 pred tovarno 10 7,00 pred gostilno Konjšck 5 7.00 pred gostilno Konjšck 5 . 7.00 pred gostilno Konjšck 40 7.00 pred avtobus.post. Blagov 30 9.00 pred gostil. Pavle Krašnja 10 9,30 v Obršah 10 9,30 Zadružni dom Lukovica 15 9,30 pred tovarno 5- 9,30 Zadružni dom Lukovicu t /✓✓NA// "OBRTNIK" p.o. MENGEŠ, Prešernova 2 OBVESTILO Cenjene občane obveščamo, da imamo na zalogi vso opremo za krste in krste različne kvalitete. Opravljamo tudi prevoze pokojnikov na vseh relacijah. "OBRTNIK" p.o. Mengeš, Prešernova 2 telefon 737-227 /O ljubljanska banka BANKA DOMŽALE Oddelek poslovanja < prebivalstvom Referat Pionirska hranilnica RAZPIS Medšolsko tekmovanje za najboljšo likovno, literarno in fotografsko delo UDELEŽBA Tekmovanja se lahko udeležijo: — predšolski otroci v okviru programa v vzgojno varstvenih ustanovah; — učenci osnovnih sol v okviru šolskega programa ali posameznih krožkov; - dijaki srednjih šol v okviru šolskega programa ali posameznih krožkov. TEMA Tema je tudi letos prosta, udeleženci tekmovanja si jo torej izberejo sami. Avtorji naj bi v svojih literarnih, likovnih in fotografskih prispevkih in filmih razmišljali predvsem o sebi in o vsem, kar jih obdaja, kar jih veseli, kar jim je všeč, lahko pa tudi o tam, česar ne marajo. VRSTE IZDELKOV Likovna dela: poljuben material in tehnika (slika, grafika ipd.). Literarna dela: proza (spis, basen, humoreska) in pesmi. Fotografska dela: fotografija (18x24 cm). PODATKI O UDELEŽENCU ' — ime in priimek avtorja, leto rojstva in razred; - ime, kraj in naslov iole ali vzgojno varstvene ustanove; - ime in priimek vzgojitelja, učitelja ali mentorja; — oddelek, krotek ali razred, v okviru katerega je bilo delo izdelano. NAGRADE Likovna dela: nagrajena bodo po tri najboljša dela. Literarna dela: nagrajena bodo po tri najboljša dela. Fotografska dela: nagrajena bosta po dva najboljša dela. Podeljenih bo 8 nagrad. Vrednost posamezne nagrade je 1.000,00 din. Nagrado prejme šola, krožek ali razred, skupina v VVZ, v okviru katere je avtor sodeloval na mediolskem tekmovanju. Prispevkov ne vračamo. ROK IN NASLOV Žirija bo ocenila vsa dela, ki bodo prispela do 30. aprila 1981 na naslov: Ljubljanska banka - Banka Domžale, Pionirska hranilnica, 61230 Domžale, Ljubljanska c. 62. SLOVENIJALES, lesna in pohištvena industrija RADOMLJE Komisija za medsebojna delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge ZIDARJA Pogoji: Kvalificiran zidar z najmanj dve leti delovnih izkušenj Pismene ponudbe sprejema komisija za medsebojna delovna razmerja 15 dni po objavi. HELIOS Kemična industrija Domžale Ljubljanska 114, n.sol.o. Komisiji za delovna razmerja TOZD Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo in TOZD Kemična tovarna Domžale OBJAV LJATA prosta dela in naloge 1. VEČ SKLADIŠČNIH IN PROIZVODNIH DELAVCEV 2. DVEH SNAŽILK /za TOZD Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo/ Za objavljena dela in naloge je predvideno poskusno delo, določeno s Pravilnikom o delovnih razmerjih. Kandidate vabimo, da se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku DO Helios v Domžalah, Ljubljanska 114, v roku 15 dni od dneva objave. Razpisna komisija pri delovni organizaciji KINEMATOGRAFI DOMŽALE p.o. RAZPISUJE delovna opravila in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednjo strokovno izobrazbo in najmanj petletno prakso na delih s posebnimi odgovornostmi in pooblastili, — da ima moralno etične vrline in da je družbenopolitično aktiven, — da ima smisel za vodenje tovrstne organizacije. Delo individualnega poslovodnega organa se združuje za manj kot poln delovni čas. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili sprejema Razpisna komisija 15 dni po objavi na naslov: Kinematografi Domžale, Ljubljanska c. 61. . Tovarna pozamenterije TRAK MENGEŠ Glavni trg 18, Mengeš \ OBJAV LJ A prosta dela oziroma naloge 1. SKLADIŠČNEGA DELAVCA Pogoj: zaželjena je končana osnovna šola. 2. VEC DELAVK ZA DELO NA TKALSKIH IN PLETILSKIH STROJIH Pogoj: zaželjena je poklicna izobrazba tekstilne smeri. Delo se združuje za nedoločen čas in je predpisano poskusno delo. Kandidatom, ki bodo združili delo, nudimo stimulativne osebne dohodke in urejen splošni družbeni standard. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na zgornji naslov. V kadrovsko splošnem sektorju lahko dobijo kandidati tudi vse ostale informacije. Avtovlečno službo vršim na vseh relacijah N ON-STO P NOVAK Pavel Tovarniška 27 Preserje, p. Radomlje Tel. (061 j 721-784 DISK D0M2ALE ORGANIZIRA CIKLO KROS Novo ustanovljen kolesarski klub DISK iz Domžal organizira 28. marca ciklokros okrog Grobelj. V primeru slabega vremena bo kros 4. aprila. Proga bo dolga 2500 m. Start bo pri Jeretinovi jami ob Slomškovi ulici. Start šolske mladine bo ob 10. uri. Učenci bodo organizirani v skupine po 5 tekmovalcev iz 7. in 8. razredov. Mentorji šolskih kolesarjev naj pošljejo prijave na naslov kluba DISK Domžale, Poljska 17, 61230 Domžale. TEKMO V A LNE SKUPINE: 1. Učenci 2. Učenke 3. Mladinci 4. Mladinke 5. Člani in članice 6. Starejši člani in članice 7. in 8. razred 7. in 8. razred 15 do 25 let 15 do 25 let 25 do 35 let od 35 let dalje Prijave bomo sprejemali tudi na startu od 9.30 do 10. ure. Start članov bo ob 11. uri. Starta se v časovni razliki 1 minute. Vsak udeleženec bo dobil čaj in frimsko značko, prvi trije iz vsake skupine pa dobijo diplomo. Štartnina je za pionirje prosta, mladinci plačajo 30 din in člani 50 din. VSI NA KOLO ZA ZDRA VO TELO I D16 " - Domžale POJASNILO K ODLOČBAM URBANISTIČNE INSPEKCIJE Da bi se izognili zmotnim pritožbam nekaterih občanov zoper odločbe urbanistične inšpekcije, objavlja le-ta naslednje pojasnilo: 1. Na odločbo urbanistične inšpekcije se lahko pritoži stranka, na katero je ta naslovljena urno na republiški urbanistični inšpektorat, v roku 15 dni po prejemu odločbe. 2. Drugi občani (na katere' ni odločba direktno naslovljena) nimajo položaja aktivne stranke niti stranskega udeleženca v postopku. Taka oseba po izvršilnem naslovu ni upravičena vložiti pritožbo zoper odločbo ali izvržbe urbanistične inšpekcije. OPOMBA: Za pojasnilo pod tč. 2 se sklicujem na sodbo vrhovnega sodišča SRS, št. 348/80-9 z dne 13.11.1980 Urbanistični inšpektor: Mitja MILOVANOVIČ.dipl.ing.arh. OGLAS Nujno potrebujem mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje preskrbljena. Ponudbe oddajte v uredništvo OP. PREKLIC Podpisani preklicujem besede obrekovanja zoper Radoševič Milana, Sejmiška 29, Domžale in se mu zahvalim, da je odstopil od tožbe. Vidergar Ivan, Pristava 9, Mengeš. TURISTIČNA POSLOVALNICA SAP VIATOR DOMŽALE SE VAM PREDSTAVLJA! Spoštovani bralci, ne bi vas radi obremenjevali z dolgočasnim branjem, temveč bi vas radi obvestili o naši vsestranski dejavnosti. Ni potrebno, da se prijavljate za izlete, potovanja ali letni dopust, zimovanje in prevoze v Ljubljani, to lahko storite tudi v naši poslovalnici SAP-VTATOR v Domžalah, Ljubljanska c. /v Veleblagovnici/. Prihranjena vam bo pot, obenem pa je osebni stik najboljši in najhitrejši. Vaša agencija SAP-VIATOR ZA VAS. — organizira izlete, potovanja, strokovna potovanja z vsemi prevoznimi sredstvi — prodaja letalskih vozovnic — rezervira hotelske in gostinske storitve — organizira letovanja in zimovanja — pripravlja programe avtobusnih prevozov po vaši želji — nudi programe naših največjih agencij: ATLAS, JUGOTURS, KOMPAS, za katere se lahko prijavite v naši poslovalnici — vse turistične informacije Hvaležni smo vam, da ste obvestilo prebrali, še hvaležnejši vam bomo, če se boste oglasili pri nas. SAP VIATOR Poslovalnica Domžale Vodja poslovalnice: Boris Smrkolj, 1. r. OGLAS V nočeh od 27. do 29. novembra 1980 je bil odko-pan in neznano kam odpeljan z avtomobilom OREH, visok od 4 - 5 m, veje pa je imel do tal. Če kdo kaj ve o tem, naj javi na naslov proti nagradi 500 din — tajnost zajamčena. RESNIK Jože, Škocjan 1, 61233 Dob pri Domžalah. OGLAS V Domžalah ali oližnji okolici rabim dvosobno stanovanje za dobo enega leta. Lahko plačam tudi vnaprej. Ponudbe oddajte na uredništvo OP. OGLAS Iščem sobo v okolici Domžal. Pripravljena sem pomagat delat tudi po službi. Ponudbe oddajte v uredništvu glasila. OGLAS Prodam rabljen šotor za tri osebe, velikosti 3x4,50 m z dnevnim prostorom. Prodam tudi televizijo znamke „Iskra" po ugodni ceni. Naslov: TELBAN, Vaška pot 21, Radomlje. v. ZAHVALA DRUŠTVU PRIJATELJEV MLADINE, OSNOVNI SOLI SLANDROVE BRIGADE IN VENCLJA PERKA IZ DOMŽAL V okviru kulturne dejavnosti Doma upokojencev Domžale so nas ob 8. marcu obiskali organizatorji Društva prijateljev mladine in učenci osnovnih šol Šlandrove brigade in Venclja Perka iz Domžal. Prireditelji so za naše žene ir, matere pripravili lep kulturni program in jim prinesli čestitke, šopke in darila. Vsi, ki živimo in delamo v domu, smo izredno zadovoljni za tako human posluh šole in DPM, ki nas redno obiskujejo in prinašajo v dom razvedrilo In poživitev za starejše občane, ki preživljajo jesen svojega življenj;: v našem domu. Z neposrednimi medčloveškimi odnosi se krepijo medgenera-cijske vezi, ki bistveno vplivajo s počutje starejših ljudi. Starejši ljudje ob srečanjih z mlajšimi, dobijo občutek, da so v okviru minulega dela dali svoj delež v aktivni dobi — tudi pri osveščanju pristnejših odnosov med ljudmi. Organizatorjem DPM, vsem tovarišicam in učencem osnovnih šol šlandrove brigade in Venclja Perka se v imenu Domske skupnosti stanovalcev in Delovne skupnosti doma prisrčno zahvaljujem za redne prireditve v domu in neposredno sodelovanje. Franc Gostinčar ZAHVALA Ob boleči izgubi natega dragega očeta IVANA BREZNIKA gradbenega delovodja - Dolenčevega ata iz Rafolč 12 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem Številu spremili na zadnjo pot in mu darovali toliko cvetja. Posebno se zahvaliuicmo za nudeno pomoč v času zdravljenja dr. Pippu dr. Cerarju ter osebju Kliničnega centra v Ljubljani. Iskreno se zahvaljujemo tov. Redeniku, predsedniku Društva upokojencev za poslovilni govor, pevcem KUD .Janko Kersnik" iz Lukovice, duhovniku za lep cerkveni obred ter dobrim sosedom za pomoč v času žalosti. Žalujoči: njegovi otroci in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi nase drage in skrbne žene, mame, stare mame, sestre in tete PAVLE BORŠTNAR iz Vrhove Ij se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v globoki žalosti pomagali in tolažili, izrekli sožalja, darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste jo obiskovali med težko boleznijo, jo bodrili, jo imeli radi, nam pa kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. Se posebej hvala sosedi Anici Jeretina za nesebično pomoč. Posebna zahvala naj velja DO TOKO in UNIVERZA LE Domžale, ter DO TOZD CARAZE Ljubljana za podarjeno cvetje in spremstvo. Iskrena hvala g. župniku za poslovilne besede in opravljen obred. Lepa hvala pevskemu zboru Janko Kersnik iz Lukovice in cerkvenemu zboru Brdo, za ganljive žalostinke. Prav iskrena hvala vsem, ki ste imeli radi našo mami! Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi našega skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCETA LEBAR-ja iz Prevalj 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste počastili njegov spomin, sočustvovali z nami in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje in nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, dr. Logarju za večletno zdravljenje, med. sestri Nadi Rak za lajšanje bolečin, g. župniku za govor in lepo opravljen poslovilni obred ter dobskim pevcem. % Žalujoči vsi njegovi. ZAHVALA Ob smrti naše ljubljene mame JULKE KOCMUR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožaljc, ali nam v težkih trenutkih kako drugače stali ob strani, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala vsem dobrim sosedom, pevcem in župniku za opravljeni obred. Globoko žalujoči otroci: Angelca, Zinka, Andrej, Ljubo, Jože z družinami, brat, sestri, vnuki, pravnuka. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, starega očeta ANTONA ROGLJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se toplo zahvaljujemo članom Mengeške godbe, Mešanemu pevskemu zboru ,.Svoboda" Mengeš za ganljivo in ubrano Igranje in petje in tovarišu Slavku Pisku za lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena, hčerka in sin z družinama. V SPOMIN 1. marca mineva žalostno leto. odkar je kruta usoda nepričakovano iztrgala iz naše sndine našega najdražjega sina, brata in strica JOŽETA PROSENCA z Vrha nad Krašnjo Med nami jc ostala praznina, v naših srcih velika bolečina. Ce bi solza te zbudila, te ne bi črna zemlja krila. Odšel si od nas mnogo, mnogo prazgodaj. Nikoli te ne bomo pozabili - vedno boš živel z nami. Zahvaljujemo se vsem. ki se tc spominjajo in obiskujejo ivoj prerani grob. Mama, ata in sestre z družinami. ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame, sestre in tete TEREZIJE NARAT rojene Hribar se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožaljc. Najlepša hvala sosedom iz Radomelj za denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi krajevnim organizacijam ZB NOV Prevojc, Lukovica in Zlato polje, govorniku Kocjanu za poslovilne besede in Oktetu Tosama za zapete žalostinke. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Vsi njeni. Življenja polne so bile vse mere ljubezni, dela, upanja in vere . . . ZAHVALA ob smrti HELENE CERAR Jakcove mame s Skrjančevega Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob smrti naše drage mame izrekli sožaljc, darovali cvetje ali namesto cvetja v dobrodelne namene in se udeležili tako številnega pogreba. Obenem prisrčna zahvala radomeljskemu gospodu župniku za tople in domače besede ob slovesu. Iskrena hvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru. Posebej se zahvaljujemo dr. Petru Cerarju, ki je dolga leta zdravil našo mamo. Njeni najbližji. IZJEMNI USPEHI IHANSKIH SMUČARJEV Letošnjo sezono so uspehi ihanskega smučanja še posebej izraziti. Nekoliko boljši so bili pogoji za treniranje zaradi obilice snega, pa tudi stroški so bili nekoliko manjši. Pregled o tem, kaj vse so v tej sezoni 1'980/81 dosegli, pa sva opravila s tajnikom kluba Francem Rakom: V__J Koliko je bilo letos nastopov? Doslej smo bili na 31 tekmovanjih. S člani, mladinci in pionirji smo sodelovali na republiškem in državnem prvenstvu; za to tekmovanje smo morali imeti opravljeno ustrezno kategorizacijo. Kakšna pa je bila bera med kolajnami? Naši tekmovalci so letos osvojili kar sedemindvajset kolajn. Od tega števila širi na republiškem in pet na državnem prvenstvu. Tekmovalci, ki so se odrezali na državnem prvenstvu v Delnicah, so tako tudi potencialni kandidati za zimske olimpijske igre v Sarajevu. Torej je bila uspešna ihanska ekipa kot celota? Vsekakor je letošnja sezona najuspešnejša sezona ihanskega smučanja nasploh, saj toliko kolajn doslej šc nismo osvojili. Poglejte! Po uspehih na državnem prvenstvu v Delnicah smo 4. ekipa v državi — le Triglav Kranj. Olimpija in Kranjska gora so pred nami. Za nami so se uvrstili favoriti Gorje, Kamnik, Dol. In kateri so ti uspešni tekmovalci državnega prvenstva? Medalje na državnem prvenstvu so osvojili Marko POVIRK, Drago KLOPČIČ, Boštjan LEKAN. Mateja POGAČNIK, Zvonka KOKALJ, Nada DROBNIČ ter Helenca HRIBAR. Skupno so ti tekmovalci osvojili (bodisi v posamičnih tekmovanjih, bodisi v štafetah) tri srebrne in dve bronasti medalji.. Kaj pa republiško prvenstvo? Kakšne uspehe ste tam dosegli? Tudi na republiškem prvenstvu smo bili uspešni: Isti tekmovalci so na tekmovanju osvojili dve srebrni in eno bronasto medaljo. Slišali smo, da imate zastopnike °elo že v državni reprezentanci. Res je. Dve naši tekmovalki sta nastopili v državni reprezentanci v Avstriji in Nemčiji in sicer na evropskem pionirskem prvenstvu. Pogačnikpva je osvojila 6. mesto, Kokaljeva pa 7. mesto. V konkurenci tekmovalk iz trinajstih držav *° se pred njiju bolje uvrstile le tekmovalke iz Finske in Avstrije. No v štafeti, ki je osvojila na tem evropskem prvenstvu celo bronasto medaljo ~Aa tekli tudi obe naši tekmovalki Kokaljeva in Pogačnikova. Povedati pa moram, da imamo tudi v mladinski in pionirski državni selekciji pet zastopnikov našega kluba. Kako pa večno težaven problem -denar? Glede pretekle sezone smo dobili minimalna sredstva. Glede na veliko število tekmovanj in odaljenost ta sredstva ne zadoščajo. Sredstva pokrivajo le tekmovanja do republiške ravni, saj tako opredeljujejo občinski kriteriji. Nujno bo treba zagotoviti sredstva za vrhunski šport, ki naj bi jih zagotovila TKS Domžale. Glede na oddaljenost tekmovanj so največji strošek gotovo prevozi... Res je. Glavno breme financ so prevozi, saj gre v ta namen kar 40 odstotkov denarja - to so stroški za gorivo. Če ne bi imeli lastnega prevoza, zagotovo ne bi mogli obstojati. Kako pa z zaledjem oz. perspek-l tivo? K sreči imamo zaledje na šoli, kjer je za smučanje izredno zanimanje, pri vodstvu šole pa razumevanje. Rezultat je ta, da imamo zadosti pionirskega kadra. Vsakoletne šole v tekih se udeleži vedno mnogo otrok, tako da se za prihodnost smučarskega teka v Ihanu pravzaprav ne bojim. Kako pa, da se Ihanci ne morete uveljaviti tudi v članski konkurenci? Da. Večkrat se že očita, da imamo zelo dobre tekmovalce s katerimi dosežemo lepe rezultate celo v državnem merilu, le do ravni mladincev. Zakaj ne naprej? Status tekmovalcev - tekačev predvsem ni urejen, kar lahko vidimo iz državne in republiške ravni, saj imamo v državi malo članskih vrhunskih tekmovalcev. V Ihanu ne moremo zagotoviti ne materialnih pogojev, pa tudi organizacijsko je to za naše razmere še nedosegljivo. To s6 težave, ki nastajajo, ko se mora tekmovalec z večjimi ambicijami odreči pravzaprav vsemu. Na svojo škodo, ker to v celoti ni urejeno za vso državo. To je zvezno vprašanje, ki so ga uspešno rešili le pri alpskem smučanju. Kaj pa rekreacijska dejavnost? V klubu samo se že posvetili rekreaciji. Delovala bo posebna sekcija, ki bo skrbela za rekreacijo ne le v Ihanu, pač pa tudi v okolici. V občini naj bi imeli stroj za izdelavo — teptanje prog, ki bi lahko izdelal proge po vsej občini. Tako bi se lahko rekreirali vsi. Telesnokultuma skupnost je že predvidela denarna sredstva za to, da bi taK stroj lahko dobili že v prihodnji zimi. To bi bil eden od zagotovljenih pogojev za razvoj smučarskega športa in smučarske rekreacije, ki je v občini v velikem razmahu. • M. Brojan SMUČARSKI TEK Zadnjo soboto v januarju smo imeli v Ihanu tekmovanje v smučarskih tekih. Udeležilo se ga je blizu sto rekreacije željnih tekmovalcev iz Ihana in bližnje okolice. Kljub temu, da snežne razmere niso bile idealne, se je sama tekma dobro odvijala. Proga je bila dolga le borih pet kolometrov, pretežno ravninska, navkljub temu pa je v nekoliko daljšem spustu pokazala zobe nekaj desetim neveščim krmarjem, ki so hočeš nočeš ugotovili, da je možno smučati tudi po zadnji plati, a žal veliko, veliko počasneje kot sicer. Po prihodu v cilj pa zopet manjše sitnosti - čakarje rezultatov. Zal organizatorji nismo imeli terminala kot pri LB, da bi sc opravičili, kajti čakati v hladnem dopoldnevu ni prijetno. Delali smo namreč po ne ravno najnovejšem ROP-sistemu (ročna obdelava podatkov). REZULTATI: Moški do 35 let: 1. Orešek Brane, 2. Lenček Alojz ml., 3. Hromeč Marjan, 4. Krajšek Primož, 5. Orešek Miha, 6. Cevec Janez, 7. Hromeč Milan, 8. Rožič Sašo, 9. Dime Lojze, 10. Slovnik Bogdan. Moški od 35 do 45 let: 1. Kovač Polde, 2. Goropečnik Janez, 3. Cerar Marjan, 4. Kavčič Lado, 5. Slovnik Zvone. Moški nad 45 let: 1. Urankar iNiko, 2. Lenček Alojz, 3. Hribar Simon, 4. Zabret Franc, 5. Kokalj Lojze. Ženske do 35 let: 1. Hribar Pavla, 2. Krajšek Andreja, 3. Canžek Marija, 4. Kokalj Nada, 5. Rožič Mateja. Ženske nad -35 let: 1. Hribar Helena (edina, vendar hitrejša od vseh mlajših vrstnic). J. Gregorič Mladi uspešni ihanski smučarji - tekači PRVENSTVO CENTRA SREDNJIH ŠOL NA STAREM VRHU V okviru športnega dne, 19. februarja 1981 je Center organiziral za svoje dijake prvenstvo v veleslalomu, ki se ga je udeležilo 46 tekmovalcev in tekmovalk. Prvenstvo je obenem pomenilo tudi kot kvalifikacijsko tekmovanje za nastop na bližnjem občinskem tekmovanju. REZULTATI: - mlajše mladinke: 1. Mojca Šimenc (ESS) 37,9, 2. Jolanda Ravnikar (ESS) 43,8, 3. Polona Korbar (ESS) 44,6; - starejše mladinke: 1. Ada Humar (ESS) 38,4, 2. Milena Bremšak (ESS) 38,5, 3. Evridika Juvan (ESS) 41,1; —; mlajši mladinci:: 1. Sašo Kovačič (UGS) 36,0, 2. Drago Sever (UGS) 36.3, 3. Tone Zupan (ESŠ) 37,0; - starejši mladinci: 1. Vido Badalič (PS) 39,3, 2. Bojan Novak (ESS) 39.4, 3. Vojko Savkovič (PS) 40,7; - člani: 1. Tomo Kastelic (UGS) 36,5, 2. Anton Plahutnlk (UGS) 38,0. M. 2 s s DG PODELITEV PLAKET TELESNE KULTURE OBČINE DOMŽALE Množična telesna kultura je vedno bolj prisotna tako v šolskih športnih društvih, organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in telesnokultumih organizacijah, vendar se redko kdaj vprašamo kdo so ljudje, ki delujejo na področju tako športne rekreacije, kot kvalitetnega športa. Večina krajanov v krajevnih skupnostih, kot občani občine Domžale, radi prisluhnemo o uspešnosti naših ekip oz. posameznikov, vedno imamo pred seboj dobre športnike, redko kdaj pa pomislimo na ljudi, ki vedno ostanejo anonimni, vendar so organizatorji celotne dejavnosti na področju telesne kulture. r Tem delavcem sta Telesnokul-turna skupnost Domžale in Zveza telesnokultumih organizacij Domžale v letu 1977 prvič namenili večjo pozornost, saj so se v. tem letu prvič podelila priznanja telesne kulture za dolgoletno in požrtvovalno delo. Takrat smo prvič glasno povedali, da brez amaterskega dela tako klubskih funkcionarjev, kot strokovnih delavcev ne gre. Telesnokulturna skupnost Domžale in Zveza telesnokultumih organizacij Domžale sta tudi v naslednjih letih nadaljevali z podelitvami priznanj za dolgoletno delo (priznanje, Bloudkova značka), priznanie pa so prejeli tudi športniki, ki so dosegli izredne uspehe (osvojitev naslova republiškega prvaka in naslova državnega prvaka) na področju kvalitetnega športa. Tako sta Telesnokulturna skupnost Domžale in Zveza telesnokultumih organizacij Domžale 19.3.1981 pripravili podelitev plaket telesne kulture (zlata, srebrna, bronasta) animatorjem telesne kulture v telesnokultumih organizacijah ter športnikom in športnemu kolektivu za izjemne uspehe v tekmovalnem športu. Predsednik izvršnega odbora Telesnokulturne skupnosti Domžale Janez Cerar se je v kratkem nagovoru zahvalil vsem za požrtvovalno delo na področju telesne kulture, mladim športnikom pa je zaželel še večjih športnih uspehov, saj prejem plakete pomeni pohvalo za že dosežene rezultate ter spod- budo za naprej. Plakete za dosežke v vrhunskem športu za leto 1980 so prejeli: Zlata plaketa: Avbelj Marjan, Urbanija Bernard, Gregorič Peter, Dime Rajko, Vavpetič Vide in AMD Lukovica. Bronasto plaketo: Matičič Primož, Verbič Peter, Mav Maks, Šuštaršič Vanda, Osenk Marjan, Grandovec Lado, Zle Marko, Hrovat Brane, Dime Roman, ekipa pionirjev Smučarskega kluba Ihan in ekipa pionirk Smučarskega kluba Ihan. Plakete za dolgoletno delo v telesni kulturi za leto 1980 so prejeli: Zlata plaketa: Šuštar Janko, Sonc Ivo, Mulej Franc, Grilj Sašo, Steiner Danilo, Vulkan Frenk. Srebrna plaketa: Lekan Jože, Laznik Stane, Vulkan Jurij, Primožič Jože, Dolenc Lojze, Pintar dr. Gregor, Milic Ljubo, Prelovšek Maks, Lede-rer Dimitrij, Marolt Jože, Andro-mako Dane, Lipovšek Otmar. Bronasta plaketa: Majcen Lado, Dedič Kati, Kosmatin Milan, Pevec Drago, Ručman Lojze. Bolhar Stane. Plakete za dosežke v vrhunskem športu je podelil predsednik izvršnega odbora Telesnokulturne skupnosti Domžale Janez Cerar, plakete za dolgoletno delo v telesni kulturi pa predsednik Zveze telesnokultumih organizcij občine Domžale Tone Sitar. Marjan GORZA MOŽJE S PlSCALKALI VABIJO: Na vsakem športnem tekmovanju mora biti poleg tekmovalcev tudi sodnik. Vsaka športna panoga ima svoje sodnike. Veliko težje je sodnikom v kolektivnih športih, kjer se borita dve ekipi z več igralci, zaradi hitre in pravilne odločitve pa je potreben dober pregled nad igralci na igrišču. Med vsemi športnimi sodniki pa so nogometni prav gotovo najbolj izpostavljeni različnim vplivom od vremena do gledalcev. Za sojenje na nogometnem igrišču je treba imeti dovoli telesne in psihične pripravljenosti saj igra traja poldrugo uro na dokaj veliki površini med 22 igralci. Nogomet je v domžalski občini zelo množičen in deluje devet klubov s pionirskimi, mfadinskimi in članskimi eki- pami. V tekmovalni sezoni je tako dovolj dela za vse sodnike, ki želijo uspešno opraviti svoje delo. Zaradi kvalitetnejšega in lažjega dela pa želimo v svoje vrste pridobiti nove člane. V februarju organiziramo tečaj bodočih nogometnih sodnikov v Kamniku, kamor vabimo fante in dekleta, kateri imate veselje in smisel za nogometno igro, da se prijavite do 20. januarja 1981 na: MNZS Kamnik-Dom-žale, Stadion Mekinje Cankarjeva c. 61240 Kamnik. ..Medobčinska nogometna zveza sodnikov Kamnik-Domžale" je ob ustanovitvi imela 18 članov, po dveletnem uspešnem delu pa nas je že 35 od tega 14 iz domžalske občine. MNZS Kamnik - Domžale Domžalski košarkarji tesno z združenim delom: Združeni v KK Helios Domžale Pred nekaj dnevi je prišlo v Domžalah do prvega tesnejšega sodelovanja enega od športnih kolektivov z združenim delom. Na osnovi medsebojnega propagandno-ekonomskega sodelovanja bo znana domžalska tovarna barv in lakov prevzela pokroviteljstvo nad člansko ekipo domžalskih košarkarjev, ki uspešno tekmuje v II. zvezni ligi zahod. Košarkarski klub Domžale kot nosilec košarkarskega športa v domžalski občini je v svojem tridesetletnem delovanju dosegel določeno stopnjo kakovosti in množičnosti. S svojo osnovno nalogo — popularizacijo košarkarskega športa je pomagal pri razvoju te panoge v ostalih krajih naše občine — Mengeš, Radomlje, Moravče, Črni graben, ter v sosednji kamniški občini. Ob tem pa je razvil tudi kakovost, saj domžalski košarkarji uspešno sodelujejo že vrsto let v zvezni konkurenci in republiški ligi. V uspehih, ki so rezultat teh dolgoletnih prizadevanj tiči razlog, da so delavci HELIOS-a v težavnem gospodarskem tenutku zaznali tisti kakovostni športni kolektiv, ki je vreden podpore saj govore o uspehih tega kolektiva tudi podatki in številke. Množičnost — temelj kakovosti — Pionirji so osvojili republiško prvenstvo leta 1962 in 1964, ter bili 5. v letu 1979. — Mladinci so osvojili leta 1963 drugo mesto. — Članska ekipa je osvojila leta 1968 republiško prvenstvo in nato osem let neprekinjeno tekmovala v II. zvezni ligi. Leta 1977 je ekipa osvojila republiško prvenstvo ter tekmovala eno sezono v II. zvezni ligi. V letu 1978 so bili člani 3. v republiki. V letu 1979 so bili 2. v republiki, ter tudi v letu 1980 so bili 2. v republiki. — Med posamezniki sta zrasla v klubu tudi državna reprezentanta Nana GUBE R IN IČ in Darko HOČEVAR. Republiški reprezentanti pa so bili med mladinci: Tone GRILJ, Borut ZAKRAJŠEK, Dušan KOVAČIČ, ter med kadeti GOVEKAR, GOLOB in MAJDIČ. Široka košarkarska aktivnost med pionirji Po letu 197S je KK Domžale postal nosilec enotne politike razvoja košarkarskega športa V kamniško-domžalski regiji v skladu s portoroškimi sklepi. Zastavljeni cilji so dali pozitivne rezultate tako pri razvoju množičnosti, kot tudi kvalitete v obeh občinah. Pionirska košarka se odvija v okviru šolskih športnih društev pod pokroviteljstvom košarkarskih kolektivov (KK Domžale odgovarja za OŠ Šlandrove brigade, OŠ Josip Broz Tito, OŠ Venclja Perka, OŠ Dob in OŠ Brdo; TVD Partizan Mengeš za OŠ Tomo Blejc Mengeš; TVD Partizan Moravče za OŠ Jurij Vega Moravče; ŠŠD Radomlje za OŠ Radomeljske čete). V vsaki osemletki (Domžale 8 šol, Kamnik 4 šole) redno vadi in tekmuje po liga sistemu 660 učencev v Domžalah in 230 učencev v Kamniku in to: — starejši pionirji in pionirke (7. in 8. razred) — mlajši pionirji in pionirke (5. in 6. razred) — super liga obeh skupin na ravni regije (občina Domžale-Kamnik) Kako poslej? Poleg tradicionalnih oblik sodelovanja športnega kolektiva z delovno organizacijo HELIOS bodo delavci iz Domžal poskrbeli za pestrejšo rekreativno ponudbo med Heliosovimi delavci, med katerimi jih že danes tekmuje 120 v 10 športnih panogah. Potrebe so namreč še večje, saj je dobršen del Heliosove proizvodnje (barve, laki) tak, da delavcem redna telesna vadba lahko njihovo počutje zelo izboljšuje. V HELIOS-u zato upajo, da bo najkakovostnejši domžalski športni kolektiv vzpodbudil tudi take, ki doslej na športne terene še niso zahajali nito kot tekmovalci, niti kot gledalci. To pa bo prav tako pomembna pridobitev, ki jo bo povezovanje košarkarjev s Heliosom zagotovo prineslo.