G-ospodarske stvari. Sklepi I. avstrijskega kmečkega shoda na Dan aja. (Dafle.) II. Pogodba z Ogersko. 1. Zakon o pogodbi z Ogersko raora določiti, da se prispevki za stroške za zunanje zadeve in za okupacijske pokrajine jednako odmerijo za obe državni polovici, za skupno vojno pa po razmerju v vojni službujočih državljanov. 2. Vsi zastopniki kmečkih občin morajo zahtevati, da se določi kvota 56 : 44. 3. Dohodke na colnini mora vsaka polovica posebej imeti. 4. Trgovinska pogodba se ne sme skleniti za dobo desetih let, ampak le do decembra 1903. 5. V varstvo domačega kmetijstva ustanoviti se mora medcarinska meja za žito in žitne izdelke. 6. Mlinarsko obrt je treba takoj razveljaviti brez odškodnine napram Ogerski. 7. Blancotermino-kupčija z žitom se mora strogo prepovedati. 8. Dovoljenje za skladanje blaga inozemskim osebam in firmam za nižjo ceno nego je deželanom mogoče, se mora prepovedati; isto tako se inozemskim firmam skladnine prosti čas ne sme čez tri dni na noben način podaljšati. 9. Inozemskim oSebam in tirmam se ne srae višja refakcija dovoliti, nego domačim. 10. Voznina za kmetijske produkte se mora v obeh državnih polovicah določiti po jednotnem kilometerskem tarifu. 11. Obe polovici se zavežeta vse pristojbinske doklade po medsebojnem sporazumljenju določiti. Statistična pristojbina raora takoj odpasti. 12. Izdelovanje in prodaja umetnega vina se mora v obeh državnih polovicah strogo zabraniti. 13. Jednaka postava mora urediti dohod blaga in zamenjanje domačih izdelkov s tujimi prepovedati. 14. Zivinozdravniški predpisi se morajo v obeh drž. polovicah jednako uravnati ter skupno in vestno nadzirati. 15. Preskrbovanje živinske soli za znižano ceno domačim kmetovalcem se izroči tostranski vladi. 16. Pri obnovitvi bančnega privilegija se mora ozirati na interese kmetijstva in vpliv od ogerske strani z vsemi sredstvi zabraniti. 17. Za razsojevanje prepirov, bodisi radi colnine ali trgovine se ustanovi avstrijskoogersko razsodišče, katero obstoji iz parlamenlaričnega zastopstva obeh polovic; predseduje mu predsednik najvišjega skupnega računskega dvora. Razsodba tega sodišča je pravomočna; zoper njo se ne more pritožba vložiti. (Dalje sl6di.) Važna naredba c. kr. finančnega in trgovinskega ministerstva z dne 26. nov. 1897 št. 272. Od dne 1. januvarija 1898. leta naprej sme in more vsakdo plačati dačo ali štibro ter pristojbine pri vseh davkarijah potom c. kr. poštnohranilničnega urada. Ta naredba ima ta pomen, da v bodoče ni treba nikomur, kdor hoče ali raora placati dačo ali štibro, hoditi v mesto ali trg k davkariji, da ni treba muditi dneva in tratiti denarja, ampak da se to lahko hitro, brez daljnega pota opravi pri vsakem c. kr. poštnem uradu. Samo do najbližnje c. kr. pošte je treba iti, tu se dobijo za 5 kr. položni listi ali položnice, te se primerno izpolnijo — kar stori rad poštar sam tudi — položi denar in vse Je gotovo. Da se morejo na pošti položnice pravilno izpolniti, treba je vzeti plačilne bukvice seboj. S položnico je združena dopisnica, ta se mora tudi natanko izpolniti na pošti, ker na tej dobi plačnik pobotnico ali potrdilo od davkarije po pošti nazaj, da ve, da je prišel denar v prave roke. Plačnik dobi tedaj na pošti za plačan denar prejemnico (empfangschein) in še posebno potrdilo od dotičnega urada, kateremu se je denar poslal. Ko se denar na pošti položi, velja to tako, kakor če bi se bil štel v davkariji; obresti ne rastejo več, ce znesek zadostuje. Ta nova naredba je velika dobrota in je le želeti, da bi se je vsi, ki imajo z davkarijo opraviti, tudi posluževali! Sejmovi. Dne 11. decembra pri Sv. Lovrencu v Prošinu in v Poličanah (za svinje). Dne 13. decembra v Studenicah, Žaleu, JurkloStru, pri Sv. Duhu na Stari gori in pri Sv. Petru pod Sv. goratni. Dne 14. dec. v Polju in Ljutomeru. Dne 15. dec. pri Sv. Križu na Slatini in v Imenem (za svinje). Dne 16. dec. na Bregu pri Ptuju (za svinje).