G D TS ST I Glasilo Zveze geodetov Siovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDK528=863 ISSN 0351 - 0271 Letnik 39, št. 3, str. 157-248, Ljubljana, oktober 1995 Glavna, odgovorna in tehnična urednica: mag. Božena Lipej Programski svet: predsedniki območnih geodetskih društ(0' in predsednik Zveze geodetov Slovenije Uredniški odbor: mag. Boris Bregant, mag. Božena Lipej, Gojmir Mlakar, profdr. Branko Rojc, dr. Radoš Šumrada, Joe Triglav UDK klasifikacija: mag. Boris Bregant Prevod v angleščino: Ksenija Davidovič Prevod v nemščino: Brane Čop Lektorica: Joža Lakovič Izhaja: 4 številke letno Naročnina: za organizacije in podjetja 15 000 SIT, za člane geodetskih društev 1 000 SIT. Številka žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. Tisk: Povše, Ljubljana Naklada: 1 350 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-211/92 mb z dne 2.3.1992 šteje Geodetski vestnik med proizvode, za katere se plačuje 5% davka od prometa proizvodov. Copyright © 1995 Geodetski vestnik, Zveza geodetov Slovenije Letnik 39 3 1995 E D TS ST Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDC 528=863 ISSN 0351 - 0271 Vol. 39, No. 3, pp. 157-248, IJubljana, October 1995 Editor-in-Chief, Editor-in-Charge, and Tec/mica/ Editor: Božena Lipej, M.Se. I Programme Board:. Chainnen of Territorial Swveying Societies and the President of the Association of Swveyors of Slovenia Editoria/ Board: Boris Bregant, M.Se., Božena Lipej, M.Se., Gojmir Mlakm; ProfDr. Branko Rojc, Dr. Radoš Šwnrada, Joe Triglav UDC Classification: Boris Bregant, M.Se. Translation into Eng/ish: Ksenija Daviclovič Translation into Gennan: Brane Čop Lectar: Joža Lakovič Subseriptions ancl Eclitorial Aclclress: Geodetski vestnik - Eclitorial Staff, Kristanova u/. 1, SI-61000 Ljubljana, Slovenia, Tel.: +386 61 312315, Fax: +386 61132 20 21, Emai/: bozena.lipej@gu.sigov.mail.si. Published Quarterly. Annual Subseription 1995: SIT 15 000. Personal Subscription (Surveying Society Membership) 1995: SIT 1 000. Drawing Aecount of the Association of Surveyors of Slovenia: 50100-678-45062. Printecl by: Povše, Ljubljana, 1 350 copies Geodetski vestnik is in part finaneecl by the Ministry for Seience and Technology According to the Minist1y of Cu/ture letter No. 415-211/92mb c/ated Mareh 2nd, 1992, lhe Geodetski vestnik is one of the proclucts for whieh a 5% produets sales tax is paid. Copyright © 1995 Geodetski vestnik, Association of Surveyors Slovenia Vol. 39 3 1995 točec 19 .. -21. ro. 1995 eoOezija in nove sistemske ureOitve GE DEZIJA IN NOVE SISTEMSKE UREDITVE STROKOVNO POSVETOV ANJE 28. GEODETSKI DAN OTOČEC, 19.•21„OKTOBER 1995 ZVEZA GEODETOV SLOVENIJE DOLENJSKO GEODETSKO DRUŠTVO OŽJI ORGANIZACIJSKI ODBOR mag. Franci Bačar Jurij Hudnik Roman Novšak Mojca Ožbolt-predsednica mag. Pavel Zupančič ŠIRŠI ORGANIZACIJSKI ODBOR Damjan Gregorič Iztok Ilc RomanJaneš Vlado Kocjan Albert Rejc Slavko Rokavec Janez Slak Vilma Jan-Špiler Iztok V rani čar REDAKCIJSKI ODBOR mag. Franci Bačar Matjaž Grilc Jurij Hudnik mag. Božena Lipej dr. Anton Prosen-predsednik Rozika Sraka VSEBI CON A TS IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION Maruška Šubic URADNA EVIDENCA ZEMLJIŠKIH TRANSAKCIJ IN CEN ZEMLJIŠČ Kovač: KOT TEMELJ TRŽNO USMERJENEGA GOSPODARSTVA 163 Maruška Šubic OFFICIAL RECORDSOF LAND TRANSACTIONSAND PRICESAS THE Kovač: BASIS OF A MARKET-ORIENTED ECONOMY 170 Danijel Boldin: UPORABA DIGITALNIH PROSTORSKIH PODATKOV PRI URBANISTIČNI ZASNOVI MESTA JESENICE USE OF DIGITAL SPATIAL DATA IN URBAN PLANNING FOR THE CITY OF JESENICE 177 Vasja Bric: RAZVOJ DIGITALNE FOTOGRAMETRIJE- ZAJEMANJE ZGRADB DEVELOPMENT OF DIGITAL PHOTOGRAMMETRY - CAPTURE OF BUILDINGS 184 Božo Koler: KAKO SPREJETI STANDARDE ZA POTREBE SLOVENSKE GEODEZIJE HOW TO ADOPT SLOVENIAN STANDARDS FOR THE NEEDS OF GEODESY 190 Edvard Mivšek: SPREMEMBE V POSTOPKU VZPOSTAVITVE DIGITALNEGA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA TER SPREMLJANJE IN NADZOR NADALJNJEGA IZVAJANJA PROJEKTA VZPOSTAVITVE CHANGES IN THE PROCESS OF ESTABLISHING DIGITAL LAND CADASTRE AND IN ITS MANAGEMENT 195 Dušan Petrovič, DRŽAVNA TOPOGRAFSKA KARTA 1 :25 000 - NOVA SLOVENSKA Branko Rojc: SISTEMSKA KARTA NATIONAL TOPOGRAPHIC MAP SCALE 1:25 000- NEW SLOVENE SYSTEM MAP 202 Martin Puhar: MODEL DELOVANJA DIGITALNEGA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA KOT POSLEDICA NAČINA VZPOSTAVITVE IN DOSEDANJEGA NAČINA DELOVANJA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA MODEL OF THEFUNCTIONING OF A DIGITAL LAND CADASTRE ASA RESULT OF JTS METHOD OF ESTABLISHMENT AND EXJSTING METHODS OF FUNCTIONING 208 " Albin Rakar: KATASTER KOMUNALNIH NAPRAV MED MOJSTRSKO MISELNOSTJO IN RAČUNALNIŠKO OBSEDENOSTJO PUBLIC VTILITIES CADASTRE - BETWEEN THE CRAFT MENTALITY AND COMPUTER OBSESSION 215 Roman Rener: STROKOVNE USMERITVE GEODEZIJE V NOVI DRŽAVI- KATASTER IN KARTOGRAFIJA PROFESSIONAL ORJENTATIONS IN GEODESY IN THE NEW STATE - LAND CADASTRE AND CARTOGRAPHY 222 Grega Sever, ZASNOVA IN IZDELAVA DIGITALNE DRŽAVNE TOPOGRAFSKE Dalibor Radovan: KARTE 1:25 000 PREPARAT/ON AND PRODUCTION OF A DIGITAL NATIONAL TOPOGRAPHJC MAP SCALE 1:25 000 229 Florijan Vodopivec, Dušan Kogoj: VISOKI STROKOVNI ŠTUDIJ GEODEZIJE FOUR-YEAR UNJVERSITYCURRICULUM FOR GEODESY 237 Borut Pegan Žvokelj: STANDARDI PROSTORSKIH PODATKOV: PREGLED IN OCENA STANJA IN UPORABNOSTI NEKATERIH STANDARDOV S PODROČJA PROSTORSKE INFORMATIKE STANDARDS OF SPATIAL DATA: EXAMINATION AND ESTIMATE OF THE S!TUATION OF SPATIAL STANDARDS AND THEJR USAGE 243 IZ ZNANOSTI IN STROKE D AE v LJIS DENCA HTRANSA v UDK 333.61 +333.133(083.8) 061.3(497.12 Otočec)"1995":528 CIJIN ZE CE ZE ISC TTEM v T O USMERJENEGA GOSP DARS A viš.pred. mag. Maruška Šubic Kovač FGG-Institut za komunalno gospodarstvo, Ljubljana Prispelo za objavo: 1995-06-23 Pripravljeno za objavo: 1995-06-23 Izvleček V članku prikazujemo potrebe in možnosti, vključno z ukrepi za vzpostavitev, vzdrževanje in vodenje evidence zemljiških transakcij in cen zemljišč v Sloveniji. Ključne besede: cene zemljišč, Geodetski dan, Otočec, nepremičnine, trg zemljišč, uradna evidenca zemljiških transakcij, zakon, 1995 1 UVOD razmejitvijo sedanjih zemljišč v družbeni lasti in njihovim lastninjenjem bodo stavbna zemljišča na območju mest in naselij mestnega značaja in na drugih območjih v Sloveniji tudi v zasebni lasti. Zasebna lastnina lahko predstavlja omejitveni dejavnik nadaljnje rasti in razvoja mest in naselij, če država ne bo formalno uredila razmerij med javno in zasebno lastnino ter planom in trgom. Za ureditev teh razmerij in kontroliranje trga zemljišč bo država morala poznati tudi razmere na tem trgu in po vzoru razvitih evropskih držav vzpostaviti in vzdrževati evidenco transakcij z zemljišči in njihovimi cenami. V zvezi z oblikovanjem evi~~nce zem_ljiških trans~kci~ in cen zemlj!šč, k~ S_? bila v prometu, lahko za SlovemJo postavimo naslednJo hipotezo: UpostevaJoc razmere na trgu zemljišč v preteklosti lahko že v tki. prehodnem obdobju iz administrativnega na tržno vrednotenje zemljišč vzpostavimo začasno uradno evidenco transakcij in cen stavbnih zemljišč, ki so bila v prometu. Taka evidenca omogoča hitrejši prehod na tržno vrednotenje zemljišč le v primeru, ko sta tržno vrednotenje in takšna evidenca zakonsko opredeljena in so v zakonodaji opredeljeni in sankcionirani vsi potrebni ukrepi za njeno uspešno vzpostavitev, vzdrževanje in vodenje. Geodetski vestnik 39 (1995) 3 2 EVIDENCA ZEMLJIŠKIH TRANSAKCIJ IN CEN ZEMLJIŠČ, KI SO BILA V PROMETU Evidenca predstavlja namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem, hkrati pa tudi zbirko takih podatkov (SAZU, 1970). Ko govorimo o evidenci, moramo torej: o opredeliti njen namen oziroma uporabnost, ki izhaja iz določenih potreb o omogočiti sistematično spremljanje in vpisovanje podatkov. Pri nas se zatika že pri neenotni uporabi terminov evidenca, register in kataster (Republiška geodetska uprava, 1993) ter pri postavitvi njihovih definicij. Izkušnje iz preteklosti pa kažejo tudi, da smo zakonsko opredelili kot evidenco tudi samo vpisovanje podatkov "o čem". Vzemimo kot primer evidenco stavbnih zemljišč. Danes (1995-05-23) še veljavni Zakon o stavbnih zemljiščih (Ur.l. SRS št. 18/1984) določa, da je treba o stavbnih zemljiščih voditi ustrezno evidenco, ne opredeljuje pa natančnega namena vodenja take evidence. Strokovne podlage za vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč je Institut za komunalno gospodarstvo izdelal že leta 1985 (Rakar et al., 1985). Po teh podlagah naj bi evidenca stavbnih zemljišč vsebovala poleg fizičnih tudi finančne podatke, vključno z analizo cen stavbnih zemljišč. Zakonodajalec je imel do takega predloga določene pomisleke, kar je, gledano deset let kasneje, povsem razumljivo. Posledica tega je, da sprejeta evidenca stavbnih zemljišč (Ur.l. SRS št. 11/1988) ne zajema kompleksnega gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, kot je to podano v strokovnih podlagah instituta in ne motivira za geodetske zadeve pristojnih upravnih organov k njeni vzpostavitvi. 3 NAMEN EVIDENCE ZEMLJIŠKIH TRANSAKCIJ IN CEN ZEMLJIŠČ, KI SO BILA V PROMETU ržno gospodarstvo je povezano s trgom zemljišč in s tržnim vrednotenjem zemljišč, pri čemer je za državo pomembno predvsem naslednje: 1) Zakonska opredelitev tržnega načina vrednotenja zemljišč predstavlja samo potreben, ne pa tudi zadosten pogoj za uveljavitev tržnega vrednotenja stavbnih zemljišč. Poleg ostalih pogojev (Rakar et al., 1993) je za tržno vrednotenje potrebna uradna evidenca transakcij z zemljišči in njihovimi' cenami. Prav zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov, potrebnih za tržno vrednotenje stavbnih zemljišč, ki jih iz takšne evidence lahko dobimo, ceniki v Sloveniji v večini primerov še vedno uporabljajo administrativni način vrednotenja stavbnih zemljišč po obstoječi metodologiji (Ur.l. SRS št. 8/1987). Ko ceniki uporabljajo tržne metode vrednotenja zemljišč, prihaja do večjih razlik med ocenjenimi vrednostmi za primerljiva zemljišča, kar je še posebej problematično pri projektu gradenj slovenskih avtocest. Ker država (morda nenamenoma) nima uradne evidence zemljiških transakcij in cen zemljišč, ki so bila v prometu, ima vsaka predlagana vrednost zemljišča enako možnost, da jo ocenimo kot tržno vrednost. Pridobivanje zemljišč v javno lastnino tudi zaradi tega poteka počasi. 2) Spremenjena struktura lastništva na zemljiščih pri nas in ustavno zagotovljena enakost med zasebnim in javnim lastništvom na stavbnih zemljiščih bo vplivala tudi na drugačno razmerje med javno in zasebno lastnino ter planom in trgom, kar lahko vpliva na rast in razvoj slovenskih mest v prihodnosti, če država ne bo kontrolirala razmer na trgu zemljišč. V tržnem gospodarstvu država ne posega direktno na Geodetski vestnik 69 (1995) 3 področje oblikovanja cen zemljišč, na kar smo bili navajeni v preteklosti. Cene zemljišč se oblikujejo prosto glede na ponudbo in povpraševanje na trgu stavbnih zemljišč. Za uveljavitev posebnih državnih ukrepov mora država poznati razmere na trgu zemljišč, še posebej cene zemljišč. o stanju na trgu zemljišč, o transakcijah in cenah zemljišč so pomembni za udeležence na trgu zemljišč. Izvor potreb, ki dajejo tem podatkom omenjeno pomembnost, je prikazan na sliki 1. BODOČI LASTNIK - KUPE::C ------------l najemna pogodba zakonodaja omejitve za najernnike LASTNIK lastninska pravica pravica do omejitve uporabe zemljišča TRG ZEMLJIŠČ LASTNIK - PRODAJALEC hipotečna pogodba zakonodaja USTANOVA, KI DAJE IIlPOTEKARNE KREDITE omejitve za ustanove Slika 1: Preglednica podatkov o transakcijah in cenah zemljišč kot predpogoj za vzpostavitev in delovanje trga zemljišč Geodetski vestnik 39 (1995) 3 Pomembnost informacij o stanju na zemljiškem trgu je bila posebej poudarjena tudi na kongresu FIG-a v Berlinu (Schaar, 1995). Vendar samo ugotovljene potrebe po podatkih o razmerah na trgu zemljišč in cenah zemljišč niso zadosten pogoj za vzpostavitev, vzdrževanje in vodenje omenjene evidence. V zakonu je treba določiti potrebne ukrepe in sankcije, ki bodo omogočali vzpostavitev, vzdrževanje in vodenje take evidence. 4l POTREBNI UKREPI ZA SISTEMATIČNO SPREMLJANJE IN VPISOV ANJE PODATKOV Med potrebne ukrepe za vzpostavitev, vzdrževanje in vodenje evidence zemljiških transakcij in cen zemljišč, ki so bila v prometu, štejemo: o ustanovitev neodvisne upravne organizacije, ki bo to evidenco vzpostavila, vzdrževala in vodila, o izobraževanje strokovnjakov za vzpostavitev, vzdrževanje in vodenje te evidence ter strol,covnjakov za analizo zbranih podatkov, o ocenjevanje vrednosti zemljišč na enotnih obrazcih, o obvezno posredovanje teh obrazcev neodvisni upravni organizaciji, vključno s pripadajočimi sankcijami, o zagotovljeno javnost rezultatov, o predpisano tržno vrednotenje zemljišč in obvezno uporabo podatkov in rezultatov, ki izhajajo iz te evidence, vključno s pripadajočimi sankcijami, kar podrobno prikazujemo na sliki 2. 5 IZKUŠNJE V SVETU IN PRI NAS Visoka stopnja razvitosti tržnega vrednotenja zemljišč v Nemčiji ima tudi svojo zgodovino. V Nemčiji so bile v petdesetih letih razmere na področju ocenjevanja vrednosti stavbnih zemljišč podobne našim sedanjim, saj so prešli iz zakonsko omejenih cen zemljišč na njihovo prosto oblikovanje. Ker so tako ceniki kot tudi uradne službe pogosto dajale pristranska cenilska poročila, so se odločili za ustanovitev neodvisne institucije izvedenskih odborov, ki bodo (Friedrich, 1984): o dajali nepristranska izvedenska mnenja o stalno spremljali cene zemljišč o omogočali vsakomur pridobitev informacij o smernih vrednostih zemljišč. Čeprav so se v preteklosti večkrat pojavile težnje po privatizaciji izvedenskih odborov, oziroma po tem, da bi bilo odločanje o izvedenskih odborih prepuščeno posameznim deželnim zakonom (Friedrich, 1984), so danes pristojnosti izvedenskih odborov enotno določene z zveznim gradbenim zakonom (BBauG) za vso državo. lede na tovrstne izkušnje iz Nemčije bi morali tudi pri nas opredeliti, da tako uradno evidenco lahko vodi samo neodvisna upravna organizacija, ki nima lastnih interesov na trgu zemljišč ne kot kupec ne kot prodajalec zemljišč. Najprej bi morali ustanoviti posebne referate pri upravnih e~otah, dolgoročno pa posebn~ urade za nepremičnine. Seveda obstojajo ob tej uradni evidenci tudi zasebne evidence cenilcev nepremičnin in nepremičninskih društev, vendar nimajo značaja uradne evidence. Uradna evidenca je lahko ena sama in enotno oblikovana za celotno državo. Več zasebnih evidenc vodi le k neenotnemu ocenjevanju tržnih Geodetski vestnik 39 (1995) 3 POTREBNJI UKREPI: CENJILCI ·· ··· ··· ·····································~ Predpisani obrazci i,.( .. REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE PODJETJA ZA PROMET NEPREMIČNIH BANKE 1 GEODETSKA. UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE SODIŠČE ZEMLJIŠKA KNJIGA ODVETNJIKI NOTARJI za ocenjevanje . vrednosti zemljišč · (,,.-- ~IV~•--------------,-0-bv_e_zn_o __ i. NEODVISNA UPRAVNA ORGANJIZACIJA Evidenca zemljiških transakcij in cen zemljišč, ki so bila v prnmetu priprava podatkov, analiza podatkov, rezultati, letno poročilo posredovanje l podatkov · Izobraževanje strokovnjakov za vzpostavitev, vzdrževanje, vodenje evidence Izobraževanje strokovnjakov za analizo zbranih podatkov Predpisana javnost rezultatov Predpisano tržno vrednotenje zemljišč in obvezna uporaba i podatkov in rezultatov ! iz evidence · Slika 2: Potrebni ukrepi za vzpostavitev, vzdrževanje in vodenje evidence zemljiških transakcij in cen zemljišč, ki so bila v prometu, v Sloveniji Geodetski vestnik 39 (1995) 3 vrednosti zemljišč. Uporaba podatkov in rezultatov, ki izhajajo iz te evidence, mora biti pri tržnem vrednotenju zemljišč obvezna in sankcionirana. azvoj evidence transakcij in cen zemljišč, ki so bila v prometu, je odvisen od razvoja trga stavbnih zemljišč in se ustrezno tudi spreminja. Na Institutu za komunalno gospodarstvo smo v letu 1994 oblikovali obrazce za evidentiranje transakcij in cen nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so bila v prometu. Skupaj z revijo Nepremičnine smo jih posredovali večjim nepremičninskim podjetjem v Sloveniji. Obrazci so bili zasnovani tako, da so vsebovali najmanjše možno število podatkov, potrebnih za analizo trga in cen nezazidanih stavbnih zemljišč v Sloveniji. Predvidevali smo, da imajo izpolnjevalci v večini primerov tovrstne podatke. Rezultate analize smo objavili v reviji Nepremične (Šubic Kovač, 1995). Na podlagi tega poskusa evidentiranja zemljiških transakcij in cen zemljišč, ki so bila v prometu, lahko trdimo, da je možna vzpostavitev takšne uradne evidence tudi v tki. prehodnem obdobju. Z razvojem trga zemljišč je treba sicer enotne obrazce za ocenjevanje vrednosti zemljišč ustrezno razvijati. V omenjenem poskusu je bilo posredovanje obrazcev prostovoljno. Če želimo stalno spremljati razmere na trgu zemljišč, je treba zakonsko opredeliti obvezno posredovanje teh obrazcev neodvisni upravni organizaciji, vključno s sankcioniranjem. Sankcioniranje se lahko izvaja pri overovitvi kupoprodajne pogodbe ali pri vpisu v zemljiško knjigo. Rezultati analize podatkov iz evidence morajo biti javni in dostopni vsem udeležencem na trgu zemljišč. Javnost rez.ultatov vpliva na zmanjšanje odklona ocenjenih vrednosti zemljišč tako s strani prodajalcev kot cenilcev od cen zemljišč, ki se realizirajo na trgu. 6 VZGOJA KADROV Pri vzpostavitvi, vzdrževanju in vodenju te evidence sodelujejo strokovnjaki iz različnih področij. Zaradi neposredne povezanosti evidence z nekaterimi geodetskimi evidencami (zemljiški kataster, kataster komunalnih naprav, kataster zgradb, evidenca o predpisanem varovanju prostora in o omejitvah pri posegih v prostor) je pri vzpostavitvi, vzdrževanju in vodenju evidence pomembna vloga geodetskega strokovnjaka. Z razširitvijo znanja geodetskih strokovnjakov na področje gospodarjenja z zemljišči pa bi geodeti sodelovali tudi pri analizi zbranih podatkov, kar je v skladu s trendi, ki jih ugotavljata Hoisl in Enemark (Hoisl, Enemark, 1995) v članku kongresa mednarodne zveze geodetov (FIG). V preteklosti so se geodeti v nekdanjih socialističnih državah posvečali predvsem zemljemerstvu (land measurement). Menita, da je zaradi spremenjenih razmer nujno treba v visokošolske in univerzitetne programe v teh državah vključiti predmete s področja gospodarjenja z zemljišči (land management). Osnutka visokošolskega in univerzitetne&_a programa na Oddelku za geodezijo na FGG pa kažeta ravno nasprotno tendenco. Stevilo ur, posvečeno gospodarjenju z zemljišči, ki je bilo že v obstoječem programu razmeroma skromno, naj bi se še zmanjšalo. Ob tem bi se lahko vprašali, katerim trendom sledi slovenska geodetska stroka. 7 SKLEP Potrebe po vzpostavitvi uradne evidence zemljiških transakcij in cen zemljišč, ki so bila v prometu, bodo v tržnem gospodarstvu in pri tržnem vrednotenju zemljišč Geodetski vestnik 39 (1995) 3 obstajale tudi v Sloveniji. Ker zakonodaja s področja prostora in geodezije še ni sprejeta, je še čas, da vanjo vgradimo tudi vse potrebne ukrepe, ki omogočajo vzpostavitev, vzdrževanje in vodenje take evidence. V kolikšni meri bodo slovenski geodeti sodelovali pri tem, pa je seveda odvisno od preferenc slovenske geodetske stroke. Literatura: Friedrich, H., Zur Regelung der Grundstueckswertennittlung durch Bundesrecht. V.- Bodenpolitik in Stadt und Land. Bonn, Instituts fuer Staedtebau, Bodenordnung und Kulturtechnik der Universitaet Bonn, 1984, str. 217-227 Hoisl, R., Enemark, S., Education and Further Professional Training in Land Management during the Process of Transfonnation in Eastem Europe. V· Fram Centrally Planned to Market Economy Contributions of Land Regulation and Economics. Papers to the Intemational Symposium. Berlin /Intemational Federation of Surveyors (FIG)!, 1995, str. 288-297 Rakar, A. et al., Oblikovanje celovitega modela in opredelitev instrumentov zemljiške politike s posebnim oziram na zajemanje mestne rente v Ljubljani. Ljubljana, Institut za komunalno gospodarstvo pri FAGG, 1993 Rakar, A. e.t al., Strokovne osnove za nastavitev evidence stavbnih zemljišč. Ljubljana, Institut za komunalno gospodarstvo pri FAGG, 1985 Republiška geodetska uprava, Geodetski zakon - teze (6. verzija). Ljubljana, 1993, str. 10 Schaar, H. The Valuation System for Creation of Market Transparency in the Federal Republic of Gennany. V.- Fram Centrally Planned to Market Economy Contributions of Land Regulation and Economics. Papers to the Intemational Symposium. Berlin /lntemational Federation of Surveyors (FIG)!, 1995, str. 349-356 SAZU, Inštitut za slovenski jezik, Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1970, str. 607 Šubic Kovač, M, Nekateri rezultati analize prvega dela raziskave trga nezazidanih stavbnih zemljišč v Sloveniji. Nepremičnine, 1995, letnik 3, št. 1, str. 22-23 Recenzija: Biserka Cizar (v delu) dr. Miran Ferlan Geodetski vestnik 39 (1995) 3 UDC 333.61+333.133(083.8) 061.3(497.12 Otočec)"J995":528 LRECO S OFLA SACTIO S AND P EBASIS OF AM TEDECONO Maruška Šubic Kovač, MSc. Faculty of Civil Engineering and Geodesy - Municipal Economics Institute, Ljubljana Received lune 23, 1995 Revised lune 23, 1995 Abstract The article deals with the needs and possibilities in the field of official records of land transactions in Slovenia, including legal measures required far their establishment, maintenance and management. Keywords: Geodetic workshop, land market, land prices, law, official records of land transactions, Otočec, real estates, 1995 l INTRODUCTION CES T- ith the division and ownership transformation of presently socially-owned land, the urban zones in the area of cities and urban settlements and in other areas in Slovenia will also become privately owned. Private ownership can present a large limiting factor for further growth and development of cities and settlements if the relationships between public and private property, planning and the market are not formally regulated by the state. In order to regulate these relationships and control the real estate market the state will need to know the situation in this market and establish and maintain records of land transactions and prices following the models of developed European countries. In connection with the formation of records of transactions and prices of land, the following hypothesis can be set for Slovenia: Considering the circumstances in the real estate market in the past, temporary official records of transactions and prices of land can be established as early as during the so-called transition period from administrative to market-dependent valuation of land. Such records will enable a more rapid transition to market valuation of land only if market valuation and such records are legally regulated and if all necessary measures for their successful establisi\ment, management and maintenance are defined in the legislation, along with sanctions. Geodetski vestnik 39 (1995) 3 2 RECORDS OF TRANSACTIONS AND PRICES OF LAND Records are a means of purposeful and systematic monitoring and recording of data on certain events and items, including collections of such 6000 Slika: Vzpostavitev DZK-ja v primeru delovanja PP INKAT, PP EVELA in PP ZKTOC Geodetski vestnik 39 (1995) 3 Izvedba postopkov vzpostavitve DZK-ja se lahko razlikuje predvsem glede na način reševanja časovne neusklajenosti zaradi različnega vnosa sprememb oziroma postopkov vzdrževanja, nastalih v obdobju vzpostavitve DZK-ja. Vzdrževanje v tem času lahko izvedemo s programskim paketom EDIT, ki je sicer namenjen editiranju podatkov ali s programskim paketom INTGU, ki je namenjen vzdrževanju podatkov. Vzpostavitev DZK-ja lahko v grobem delimo na naslednje postopke: priprava podatkov, zajem podatkov, editiranje, analize, kontrole in vzpostavitev, vzdrževanje DZK-ja. V nadaljevanju bo opisan potek časovnega in vsebinskega usklajevanja podatkov v posameznih postopkih vzpostavitve DZK-ja. Shematično je celoten postopek prikazan na sliki. Priprava podatkov postopku priprave podatkov dosežemo časovno usklajenost med opisno bazo ZK točk, lokacijsko in opisno bazo parcel in evidenco elaboratov z vrisom vseh sprememb v katastrske načrte in z izvedbo vseh sprememb v katastrskem operatu (PP IN.KAT), evidenci elaboratov (PP EVELA) in bazi točk (PP ZKTOC). Opisane baze med seboj vsebinsko niso usklajene. Neusklajenost je rezultat ločenega vodenja delov evidence v vsej zgodovini zemljiškega katastra. Priprava digitalnih podatkov je izvedena v programskih paketih IN.KAT, EVELA in ZKTOC (datoteka ZKB in VK-datoteke) - glej sliko do časovnega preseka I. Zajem pod~tkov postopku zajema podatkov izvajamo le transformacijo analognih lokacijskih podatkov parcel (katastrskih načrtov) v digitalno obliko. Podatkov vsebinsko ne spreminjamo. Operiramo z bazami podatkov, ki so bile pripravljene v pripravi podatkov. Zaradi tega so podatki časovno med seboj še vedno usklajeni. S prenosom lokacijskih podatkov parcel v digitalno obliko je že možna primerjava opisnih in lokacijskih podatkov parcel, zato lahko v postopku zajema ugotovimo vsebinsko neusklajenost podatkov, ki pa jo v praksi v tej fazi ne odpravljamo. Editiranje ditiranje se zaradi specifičnosti reševanja nalog izvaja izključno na geodetskih upravah. V postopku editiranja se opravlja vsebinsko usklajevanje, lahko pa tudi časovno usklajevanje. Glede na željen način vnosa sprememb v času vzpostavitve DZK-ja ločimo dva načina editiranja: a) Editiranje z vsebinskim usklajevanjem ( opisano v vertikali pod B v sliki) v primeru editiranja z vsebinskim usklajevanjem usklajujemo naslednje podatke: • lokacijsko in opisno bazo parcel (vsaka parcela v grafiki ima svoj zapis v opisni bazi in obratno), • lokacijsko bazo parcel in bazo ZK točk s postopkom napenjanja na območjih numeričnega katastra in postopkom identifikacije na območjih grafičnega katastra (vsaka ZK točka leži točno na lomu parcelnega dela), • lokacijsko bazo parcel in ZK točk z opisno bazo parcel, kjer usklajujemo digitalizirane in pravno veljavne površine parcel. Geodetski vestnik 39 (1995) 3 V praksi se v postopku editiranja izvaja tudi časovno usklajevanje, zato ker v postopku priprave podatkov zaradi ločenega vodenja evidenc nikdar ne bomo uspeli podatke popolno časovno uskladiti. Vendar morarrro opozoriti, da se tod izvaja časovno ~sklajevanje na časovni presek I (glej sliko). b) Editiranje z vsebinskim in časovnim usklajevanjem ( opisano v vertikali pod A v sliki) V primeru editiranja z vsebinskim in časovnim usklajevanjem postopamo v začetku enako kot v primeru editiranja z vsebinskim usklajevanjem. Razlika je v podaljšanju postopka, kjer izvedemo tudi vse postopke vzdrževanja, ki so nastali v vmesnem obdobju od časovnega preseka I do časovnega preseka IL V praksi moramo vse postopke, ki smo jih od priprave podatkov naprej izvedli v programskih paketih INKAT, EVELA in ZKTOC izvesti tudi v programskem paketu EDIT. To pomeni, da moramo vnesti spremenjene ZK točke, spremenjene lokacijske podatke parcel in številko parcele, opisni del baze pa enostavno prenesen'lo iz PP INKAT-a. S tem bazo lokacijskih podatkov (L) iz časovnega preseka I uskladiirno z opisno bazo (O) iz časovnega preseka H (glej sliko). V nadaljevanju moramo za obravnavano katastrsko občino začasno ustaviti vse postopke vzdrževanja podatkov zemljiškega katastra v PP INKAT, PP ZKTOC in PP EVELA do dokončne vzpostavitve DZK-ja vPP INTGU Analize, kontrole in vzpostavitev baze podatkov V vseh treh naštetih postopkih izvajamo različne operacije nad podatki. V tej fazi ugotavljamo stopnjo reševanja neusklajenosti in v številnih primerih vračamo podatke v ponovno editiranje. Vsebinsko in časovno usklajenost rešujemo na podoben način, kot smo to delali v fazi editiranja. Po zaključenem postopku ostane neusklajenost kot vsebinska neusklajenost podatkov. Postopek analiz in kontrol je tisti postopek, v katerem v popolnosti pregledamo podatke pred začetkom rednega vzdrževanja. Rezultat analiz je vsebinsko in časovno usklajen tisti del baze (stopnja časovne uskladitve je odvisna od naših zahtev), ki je nujno potreben za nadaljnje vzdrževanje. Rezultat postopka analiz in kontrol je popoln elaborat, ki omogoča tudi oceno kvalitete podatkov obdelovane katastrske občine in oceno kvalitete izvedbe celotnega postopka vzpostavitve DZK-ja. V postopku analiz in kontrol izvajamo tudi pripravo ostalih nujno potrebnih podatkov za tekoče vzdrževanje. Vendar na teh podatkih ni neskladij, saj jih pripravljamo na osnovi usklajenih baz. Vzdrževanje podatkov v PP INTGU Vzdrževanje podatkov ločimo glede na željen način vnosa sprememb v času vzpostavitve DZK-ja v dva načina: a) V primeru editiranja z vsebinskim usklajevanjem (opisano pod B v sliki) V tem primeru imamo v PP INTGU vzpostavljene časovno neusklajene baze podatkov, saj prevzamemo iz tekočega vzdrževanja s časovnim presekom II naslednje baze (O): opisno bazo parcel, opisno bazo ZK točk in evidenco elaboratov, iz časovnega preseka I pa naslednje baze (L): lokacijsko bazo parcel, lokacijsko bazo ZK točk, bazo listov. V začetni fazi usklajujemo baze Liz časovnega preseka Iz bazami O iz časovnega preseka II. V PP INTGU izvedemo vse postopke v okviru obstoječih, že uporabljenih številk postopkov (5000 ! 1 ! . l 1 1 l ., r ) , ' t ! ' l ,1 i l f ! ~ 1 ; ; Keywords: automation, digital land cadastre, Geodetic workshop, inconsistency, model of operation, Otočec, parcel database, 1995 1 UVOD vtomatizacija kot eden izmed ciljev posodobitve evidence zemljiškega katastra v okviru projekta DZK predvideva v končnem cilju tudi vodenje vseh zemljiškokatastrskih podatkov v digitalni obliki. Ena izmed novosti novega koncepta je vključitev grafičnega dela zemljiškega katastra v digitalni sistem - grafični del evidence tedaj imenujemo lokacijski del. Delovanje kateregakoli digitalnega informacijskega sistema zahteva precej več eksaktnosti pri poslovanju s podatki, predvsem v smislu njihove medsebojne usklajenosti. To pa še ne pomeni tudi vsebinske pravilnosti podatkov v smislu pravega stanja, torej primerljivosti z dejanskim stanjem v naravi. Usklajenost podatkov v podatkovni bazi poznamo tudi pod pojmom integriteta podatkov, ki ji sodobni sistemi za upravljanje z bazo podatkov posvečajo veliko pozornosti. Ponavadi imajo že vgrajene mehanizme, ki omogočajo enostavno definiranje in preverjanje pogojev usklajenosti. V primeru, da določenemu pogoju stanje v podatkovni baze ne zadošča več - porušijo se vezi med deli podatkovne baze, uporabnik to lahko zazna celo kot popoln zastoj sistema. Pri snovanju novega sistema se poskušamo že v začetku izogniti neusklajenostim v bodoči bazi podatkov. Zato oblikujemo tudi posebne postopke usklajevanja podatkov pred njihovo vključitvijo v sistem. Pri klasičnem (ročnem) poslovanju s podatki ali pa ločenem vodenju podatkov (kot je to primer v zemljiškem katastru, kjer grafični del baze parcel vodimo na klasičnih analognih načrtih, opisni del pa že v digitalni obliki) neusklajenosti velikokrat niti ne opazimo. Šele digitalni način vodenja podatkov nam na osnovi avtomatskih primerjav prikaže razlike - nesoglasja. Osnovni koncept DZK-ja je reševal vzpostavitev in vzdrževanje idealne, popolnoma usklajene baze parcel. Prvi pilotni projekti so pri povezovanju lokacijskega in opisnega dela v procesu vzpostavitve baze podatkov jasno pokazali, da v tej fazi ni mogoče rešiti vseh neusklajenosti, vsaj ne v primerno kratkem časovnem razdobju. Zatorej je nujno predvideti možnost delovanja DZK-ja tudi v primeru določenih nesoglasij. 2 NESOGLASJA V BAZI PARCEL esoglasja, ki jih bomo v podatkovni bazi DZK-ja še dopuščali, so že omenjene razlike med lokacijskim in opisnim delom baze parcel. Za razumevanje nesoglasja v bazi parcel si najprej oglejmo definicijo usklajenega stanja: Lokacijski in opisni del baze parcel sta usklajena, če za vsako parcelo velja: o da je pravilno vpisana v oba dela podatkovne baze • da je število parcelnih delov v obeh delih enako in o da so lastnosti parcelnih delov v obeh delih baze parcel enake (nekatere opisne lastnosti parcele so zapisane tudi v lokacijskem delu - vrsta rabe, razred, površina; to sicer pomeni določeno podvajanje podatkov, vendar lahko le na ta način ugotovimo in odpravimo nesoglasja). Geodetski vestnik 39 (1995) 3 Manj stroga definicija dopušča različno število zapisov o delih parcel v lokacijskem in opisnem delu baze parcel, če je to posledica združevanja parcelnih delov enakih vrst rabe in razredov (v opisnem delu). Opisni in lokacijski del baze parcel morata biti usklajena v okvim vsote površin enakih vrst rabe. Predpostavimo, da je vzpostavljena podatkovna baza DZK-ja, kjer je osnovna enota opazovanja parcel katastrska občina in je bila vzpostavitev baze regularna. Nesoglasja, ki se v bazi parcel načeloma lahko pojavijo (torej jih dopuščamo), lahko razdelimo v dve osnovni skupini: o število parcelnih delov ali (in) lastnosti v opisnem in lokacijskem delu se ne ujema o parcela v celoti manjka ( ali je odveč), bodisi v opisnem, bodisi v lokacijskem delu baze parcel. 3 VZROKI NESOGLASIJ V BAZI PARCEL el nesoglasij nastane v času od oddaje načrtov v skaniranje do vključitve podatkov v DZK, oziroma do začetka delovanja DZK-ja. V tem času digitalizirane slike načrtov ne vzdržujemo, medtem ko se opisni del spreminja. Ta nesoglasja (imenujemo jih tudi časovna nesoglasja) sicer lahko odpravimo v fazi priprave - editiranja podatkov, tako da v procesu editiranja uvedemo vse spremembe tudi v lokacijski deL Takim nevšečnostim se lahko enostavno izognemo tako, da v začetno stanje podatkovne baze DZK-ja prevzamemo opisno stanje, prevzeto točno v času oddaje načrtov v skaniranje. Vzdrževanje podatkovne baze DZK-ja se mora vrniti v čas oddaje načrtov v skaniranje. Podobna situacija nastopi, če v podatkovno bazo DZK-ja prevzamemo ažurno stanje opisnega dela in neažurno stanje lokacijskega dela. Vzdrževanje je potrebno ponoviti le za lokacijski deL rugi del nesoglasij nastane zaradi nepravilnosti v evidenci, v opisnem ali lokacijskem delu (govorimo o klasičnem delovanju evidence). Mnogih takih nepravilnosti (gre za dejanske napake, ki pa jih kljub temu še naprej imenujmo nesoglasja) niti ne znamo odpraviti, saj ne moremo ugotoviti vzroka nastanka, ugotovitev dejanskega stanja pa zahteva izvedbo zapletenega upravno-tehničnega postopka. Vemo, da to ponavadi brez posebej izraženega interesa stranke ni v interesu službe. Prav zaradi tega se v začetnem stanju podatkovne baze. parcel v DZK-ju praktično ne moremo izogniti razlikam med lokacijskim in opisnim delom, četudi nam v procesu vzpostavitve uspe odpraviti vsa časovna nesoglasja. 4 MODEL DELOV ANJA DZK-JA V PRIMERU NESOGLASU ... IN TUDI SICER Cilj geodetske službe bo prav gotovo odprava vseh nesoglasij v evidenci, če bo zagotovljen primarni pogoj, to je, da je model delovanja zemljiškega katastra DZK tak, da dopušča nesoglasja v začetnem stanju digitalne baze podatkov, da omogoča njihovo odpravo in v nadaljnjem delovanju ne povzroča novih. To je edini način približevanja usklajenemu stanju, ki bo lahko časovno dolgotrajen proces - časa, v katerem je treba ( ali mogoče) odpraviti neusklajenosti, ni mogoče in ga niti ni smiselno predvideti. Pomemben vidik pri vzdrževanju zemljiškega katastra je upravna veljavnost podatkov, ki je lahko v primeru neusklajenega stanja vprašljiva, čeprav velja Geodetski vestnik 39 (1995) 3 pravilo, da je uradno stanje vse, kar evidenca vsebuje in prikazuje. Omejimo se le na nesoglasja, katerih vzrok ni časovna razlika med oddajo načrtov v skaniranje in začetkom delovanja DZK-ja. Tedaj lahko kot upravno veljavne prikazujemo podatke v obeh delih baze parcel: • upravno veljavne opisne lastnosti parcele v opisnem delu • upravno veljavna oblika in lega parcele v lokacijskem delu. Upravna veljavnost je tudi tista kategorija, zaradi katere moramo ob vsaki spremembi uradne evidence o tem obvestiti in pridobiti soglasje prizadetih strank - lastnikov parcel, katerih opisne in/ali grafične lastnosti so se spremenile. Prav ta zahteva pa lahko v določenih primerih po nepotrebnem ovira ali celo zaustavi postopek. Zakaj po nepotrebnem? V klasičnem načinu vodenja lokacijskih podatkov ponavadi ni težav. V digitalnem sistemu pa zaradi večje grafične natačnosti zarisa parcel, ki je pravzaprav odvisna od interne natančnosti računanja koordinat, zaznamo že malenkostno spremembo meje parcele. Čeprav taka sprememba dejansko ne vpliva na spremembo upravno veljavnega opisnega dela (sprememba zarisa pri vrinjeni linijski točki je, kar se tiče upravno veljavne površine, zanemarljiva), pa eksaktnejši način ugotavljanja sprememb v digitalnem sistemu zazna tudi to in seveda zahteva spremembo opisnega dela baze parcel. S spremembo se morajo strinjati tudi lastniki parcele (tako da se ne pritožijo na ustrezno odločbo). Takšno ravnanje predvideva tudi osnovni model delovanja DZK-ja. Upravni organ se sicer lahko odloči, da stranke o spremembi ne bo obveščal - tedaj ne sme priti do vsebinske spremembe opisnega dela. Problem nastopi, če na parceli, ki je tangirana le tehnično (spremeni se zaris, opisne lastnosti, med katere spada tudi upravno veljavna površina, pa ne), ugotovimo nesoglasje. Tedaj je morebiti nujna tudi vsebinska sprememba opisnega dela, kar pa lahko, tudi samo zaradi načelnega nestrinjanja stranke, zaustavi postopek. Lahko rečemo, da po nepotrebnem. 4.1 Ločeno obravnavanje lokacijskega in opisnega dela baze parcel Rešitev opisanega problema zahteva prilagoditev modela delovanja DZK-ja, ko gre za vzdrževanje baze parcel. Rešitev, imenovana ločeno obravnavanje lokacijskega in opisnega dela baze parcel predvideva, da se sprememba izvede le v lokacijskem delu, medtem ko opisni del za določeno parcelo ostane nespremenjen. To je v DZK-ju sicer neobičajno, pomeni pa, da je novo stanje opisnega dela enako staremu, torej ostane nespremenjeno. Spremeni se le zaris, bodisi tako malo, da ne vpliva na spremembo uradno veljavne površine in seveda ostalih lastnosti v opisnem delu, ali pa gre za prilagoditev stanja lokacijskega dela stanju v opisnem - odprava nesoglasja. Možno je tudi, da je vzrok nesoglasja v opisnem delu in ga ne želimo odpraviti (zaradi že znanih možnih zapletov). Na ta način je zemljiški kataster pravzaprav deloval že sedaj, spomnimo se le sprememb zarisov, ko se upravno veljavne površine ne spremninjajo. Postavlja se tudi nekaj vprašanj. Kdaj smemo metodo ločenega obravnavanja sploh uporabiti: le, kadar gre dejansko za nesoglasje, ali tudi sicer? Če lahko tudi sicer, ali je možno predpisati cenzus maksimalne spremembe površine parcele, do katere je še dovoljeno parcelo obravnavati na ta način? Ali ta cenzus lahko velja tudi za parcelo, katere vse meje so bile predhodno že ugotovljene v MUP-u? Ali je to lahko Geodetski vestnik 39 (1995) 3 originalna parcela postopka, to je parcela, za katero je bila vložena zahteva za spremembo? 4.2 Koncept 11epopolno izmerjene parcele Poseben primer zemljiškega katastra je nepopolno izmerjena parcela. To je pravzaprav kršitev pravila, ki pravi, da moramo parcelo, ki je v postopku originalna, določiti (izmeriti) v celoti. Izjemoma, ko gre za velike in težko dostopne parcele (na primer gorska parcela, od tod tudi delovno ime primer gorske parcele), ni treba izmeriti v celoti, saj to ne bi bilo racionalno in ne rentabilno. Običajno izvedba postopka v DZK-ju ni problematična, razen če je na parceli točno določeno nesoglasje - eden od naslednjih pogojev nepopolno izmerjene parcele: 1) parcela je v postopku (S)premenjena ali pa nepopolno (B)risana - niso vsi deli parcele (B)risani(**), 2) parcela ima v starem štanju opisnega dela več kot en parcelni del (če je del en sam, slučaj ne .more zadostiti pogoju v točki 5)), 3) parcela ima tudi v novem stanju opisnega dela več kot en parcelni del (če ima v novem stanju en sam del, potem smo že izmerili celo parcelo), 4) parcela v novem stanju nima vpisanih vseh lastnosti delov parcel, ker pač niso bili določeni (če pa so, potem je popolno izmerjena), 5) parcela je v starem stanju nedvoumno v nesoglasju - obstaja vsaj en parcelni del, ki v lokacijskem delu nima znanih lastnosti, oziroma se le-te ne ujemajo z lastnostmi v opisnem delu (sicer jo lahko obravnavamo kot vse ostale, saj poznamo oziroma lahko izračunamo vse potrebne parametre), 6) ostanek parcele, to je tisti, ki ni bil izmerjen, je večji od neke minimalne površine (katere?) - edini upravni pogoj, 7) ostanek parcele ima v novem stanju enako parcelno številko kot v starem (sicer je ostanek parcele nova parcela, ki pa mora kot nova imeti znane vse lastnosti). (**) Uporabljeni oznaki (S) in (B) sta poleg še dveh - (D)odano in (N)espremenjeno značilni oznaki, ki povesta, kaj se je z določenim parcelnim delom v postopku zgodilo. oncepta ločenega obravnavanja opisnega in lokacijskega dela baze parcel ter epopolno izmerjene parcele se med seboj na neki način dopolnjujeta. To je razumljivo, če poznamo načelo delovanja DZK-ja. Ta pri napredovanju postopka od začetka ( dodelitev številke IDPOS) do zaključka (izvedba v bazo) predvideva tudi avtomatsko generiranje izrekov odločb in sicer na osnovi primerjave starega ter novega stanja (novo stanje oblikujemo v tehničnem postopku). V ta izrek pridejo v normalnem primeru vse stare parcele, ki so kakorkoli (S)premenjene ali (B)risane. Izrek odločbe je argument, na osnovi katerega se v fazi izvedbe dejansko spremeni stanje v opisnem delu, medtem ko so argumenti za spremembo v lokacijskem delu ustrezne oznake parcel (S)premenjeno ali (B)risano. V normalnem primeru poteka sprememba usklajeno v oba dela. V ločenem obravnavanju želimo spremembo na parceli uvesti le v lokacijski del, medtem ko naj opisni del ostane nespremenjen. Parcelo je treba iz izreka odločb izločiti - to mora predlagati uporabnik. Na drugi strani pa v primeru nepopolno izmerjene parcele le-ta ne izpolnjuje pogojev za Geodetski vestnik 39 (1995) 3 vključitev v izrek Tak primer mora sistem odkriti avtomatsko, ponovno na osnovi primerjave starega in novega stanja. Uporabnik ima možnost ukrepanja v primeru napake pri obdelavi tehničnega postopka. 4.3 Ostali problemi zaradi nesoglasij rugi sklop nesoglasij so primeri, ko določena parcela manjka ali pa je odveč v enem izmed delov baze parcel. Postopek vzdrževanja mora biti v nekaterih primerih posebej prilagojen (ne poteka po vseh standardnih fazah kot predvideva osnovni model delovanja DZK-ja). Možni primeri nesoglasja tipa manjkajoča parcela so trije: o parcela je v lokacijskem in opisnem delu, vendar je v opisnem delu (U)kinjena o parcela je v lokacijskem delu in je ni v opisnem o parcele ni v lokacijskem delu, v opisnem pa je in nima oznake, da je (U)kinjena. Vsak od naštetih primerov ima tehnično dve rešitvi, odvisno od tega, v katerem delu baze parcel odkrijemo nepravilno stanje. Vedno pa je cilj uveljavitev enega izmed dveh pravilnih stanj: o parcela je v lokacijskem in opisnem delu in nima oznake, da je (U)kinjena o parcele ni v lokacijskem delu, v opisnem pa je in ima oznako, da je (U)kinjena. 5 ZAKLJUČEK Računalniško podprto poslovanje s tehnično zahtevnimi podatki ima določene zakonitosti, ki lahko bistveno vplivajo na vzpostavitev in model delovanja. Obravnavana problematika je lahko še posebej občutljiva, saj brez možnosti odpravljanja opisanih nesoglasij normalno delovanje zemljiškega katastra praktično ni možno. Na kratko opisani model delovanja DZK-ja omogoča postopno izboljševanje podatkov v bazi parcel v smislu njihove medsebojne usklajenosti. Nesoglasja med opisnim in lokacijskim delom baze parcel bomo odpravili, ko se bo na določeno parcelo nanašala prva uradna zadeva in bodo na osnovi upravno-tehničnega postopka dani vsi parametri za odpravo nesoglasja. Samo delovanje DZK-ja ostaja tako praktično na enaki ravni kot je klasično poslovanje zemljiškega katastra. Upravni organ mora s svojo strokovnostjo in zavestjo skrbeti za čim večjo kvaliteto podatkov v evidenci, digitalni sistem ga le opozarja na nepravilnosti in mu jih omogoča odpraviti. Pri načrtovanju modela delovanja DZK-ja v primeru nesoglasij med lokacijskim in opisnim delom baze parcel (in tudi sicer) se ne srečujemo samo s tehničnimi, pač pa tudi z upravnimi problemi. Pri oblikovanju pravil delovanja evidence smo med obstoječim načinom delovanja (ki je (bil) od okolja do okolja različen), obstoječimi pravili - predpisi, ki niso vedno v skladu z obstoječim(i) načini(i) delovanja (obratna trditev je sicer pravilnejša) in pa novo nastajajočo zakonodajo oziroma predpisi. Oboje bo moralo biti prilagojeno tudi sodobnejšim tehnološkim možnostim, ki pa ne smejo prevladati nad samim modelom. Razčistiti bo treba tudi vprašanja, ki so se pojavljala pri načrtovanju modela, in so večinoma bolj upravna kot tehnična. Geodetski vestnik 39 (1995) 3 Literatura in viri: Date, C.J., An Introduction to Database Systems. Vol. II. Addison-Wesley, 2, Integrity, str. 35 Kontrolirana gradnja digitalne baze podatkov grafičnega dela evidence zemljiškega katastra. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1991, letnik 35, št. 3, str. 160-164 Mivšek, E., Kvalitetno izboljšanje zemljiškega katastra v izgradnji digitalne baze. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1992, letnik 36, št. 3, str. 234-237 Šuntar, Digitalna baza podatkov zemljiškega katastra v GIS. Magistrska naloga. FAGG OGG, Ljubljana, 1992 Recenzija: Janez Kobilica (v delu) Joe Triglav Geodetski vestnik 39 (1995) 3 -• C z •• sq &. • o UN ASTE APRAV ISELN ED OJST STJO I L IŠ O v C OBSEDEN STJO · prof dr. Albin Rakar FGG-Institut za komunalno gospodarstvo, Ljublj·ana Prispelo za objavo: 1995-06-23 Pripravljeno za objavo: 1995-06-23 Izvieček Pri katastru komunalnih naprav doslej hiso bile nikoli uradno izkazane potrebe po njegovih podatkih, zato sta bila njegova vzpostavitev in vzdiievanje ves čas pogojena z razmerami v geodetski službi in stroki. V članku so prikazani kronologija in razvojni problemi vzpostavitve in vzdrževanja katastra komunalnih naprav, možnost uporabe njegovih podatkov in razlogi za njihovo briskiranje ter možni scenariji nadaljevanja razvoja tega področja. Ključne besede: faktorji odločanja, Geodetski dan, informacijsko-upravljalski sistemi, kataster komunalnih naprav, komunalne naprave, Otočec, 1995 Zusammenfassung Beim Leitungskataster wurde amtlich niema/s der Bedarf nach seinen Angaben laut, daher war sein Aufbau und die Leitung die ganze Zeit von den Bedingungen im Vermessungsdienst und im Fach der Geodaesie abhaengig. Der Artikel stellt die Chronologie und die Entwicklungsschwierigkeiten beim Aufbau und der Leitung des Leitungskatasters var, und weist auf die moegliche Verwendung seiner Daten, die Gruende fuer :seine Brueskierung sowie die Optionen zur weiteren Entwicklung auf diesem Gebiet hin. Stichwoerter: Entscheidungsfaktoren, Geodaetentag, Informationssystem, Leitungskataster, Otočec, technische Infrastruktur, 1995 1 UVOD UDK (UDC) 625. 74+625. 78(083.8) 061.3(497.12 Otočec),,1995":528 IH s o bstoj potreb je eno od gibal slehernega razvoja, pojavljanje novih in dodatnih pa določa njegovo dinamiko. Povedano se kaže predvsem na področju materialne proizvodnje, kar zasebni producenti zelo dobro vedo, nekoliko manj opazno, vendar Geodetski vestnik 39 (1995) 3 dosledno, pa tudi na ostalih področjih. Izdelava in vzdrževanje katastra komunalnih naprav pri tej ugotovitvi ni izjema. Pred slabimi dvajsetimi leti je bila na Geodetskem dnevu v Velenju izražena tale misel (Gaber, 1977): ,,Iz prakse pa vemo, če ni sistema glede vzdrževanja, če ni „konkretno predpisana uporabnost podatkov" (podčrtal A. Rakar), potem je pač naša volja enkrat takšna, drugič drugačna". Za razliko od katastra komunalnih naprav, tako je nadaljeval avtor, pa na primer noben prenos nepremičnin ni možen brez evidentiranja v zemljiškem katastru, na njegovi osnovi izdajamo vrsto potrdil, „torej obstoja sistem glede na uporabnost, ki je uspešen in nas torej sili, da moramo zemljiški kataster vzdrževati" (Prav tam). Za potrebe našega prispevka lahko zgornjo misel samo nekoliko dopolnimo in postavimo tole izhodiščno tezo: Kataster komunalnih naprav velja resda kot uradna evidenca (Mlakar, 1991), vendar doslej praktično nobeno potrdilo ali drug uraden dokument ni bil sankcionirano vezan na te podatke. Uradno izkazanih potreb po podatkih katastra komunalnih naprav torej nikoli ni bilo, zato sta bila njegova vzpostavitev in vzdrževanje ves čas pogojena izključno z razmerami v geodetski službi in stroki. Vzpostavitev in vzdrževanje katastra komunalnih naprav je postalo tako v prvi vrsti konjukturno mašilo za geodetsko službo in stroko, ko jima je primanjkovalo dela in denarja na drugih, bolj donosnih področjih, kot so komasacije ali nova izmera. V zadnjih petih letih pa je postalo to zelo priljubljeno in iskano področje predvsem za podjetja, ki so morala amortizirati in odplačevati drago računalniško opremo. Od tod do ukinitve katastra komunalnih naprav kot uradne evidence pa je potreben manj kot korak. Toda, ali si to dejansko lahko privoščimo? 2 KRONOLOGIJA IN RAZVOJNI PROBLEMI VZPOSTAVITVE IN VZDRŽEVANJA KATASTRA KOMUNALNIH NAPRAV ataster komunalnih naprav smo pri nas uzakonili kot tehnično evidenco leta 1968, strokovne priprave zanj pa so začele vsaj pet let prej (Senčar et al, 1967). V primerjavi z najrazvitejšimi evropskimi državami smo resda kasnili za dvajset let (Koenig, 1973), vendar bi s premišljenim pristopom ta razkorak lahko postopoma zmanjševali, ne da bi bile v ta namen potrebne kakšne posebno velike žrtve in odpovedovanja. Naša temeljna napaka je bila v tem, da pristop ni bil premišljen. Temeljna razloga za vzpostavitev katastra komunalnih naprav sta bila, po mojem, predvsem dva: pospešen razvoj motorizacije je v začetku šestdesetih let zahteval rekonstrukcijo tedanjih ulic in drugih prometnih poti v mestih. Pri teh delih pa so gradbeniki vedno znova zadevali ob podzemne instalacije različnih vrst in nekatera srečanja te vrste so se končala tudi s smrtnim izidom. Te čisto operativne potrebe gradbenikov so takrat našle svoj odmev v recesiji geodetske službe in stroke, ki je za svoje brezposlene strokovnjake iskala trajno delo in s tem trajni vir zaslužka. In to je bil drugi razlog, čeprav nekateri, ki so bili takrat še v plenicah, tega ne bodo nikoli priznali. Iz teh razmerij, kjer so bili na eni strani incidentni primeri s smrtnimi posledicami, na drugi strani pa strokovnjaki brez ustrezne zaposlitve, je nastal prvi Zakon o katastru komunalnih naprav. Ta zakon so pisali geodeti, ki nosijo tudi pretežni del odgovornosti, da se ne ta ne kasnejši, ki so jih tudi pisali oni, niso nikoli v celoti izvajali. Pisci zakona so predpostavljali, da je celotno območje Slovenije pokrito tudi s poligonometrično in poligonsko mrežo ter s temeljnimi topografskimi Geodetski vestnik 39 (1995) 3 načrti 1:500 in 1:1 000. Izhajali so tudi iz prepričanja, da je zbirni kataster komunalnih naprav, ki je izdelan po pravilih geodetske službe, edini cilj tega projekta ter da je vsak preddelavec gradbene stroke v popoldanskem času končal tudi srednjo geodetsko šolo (pojmov študij ob delu in iz dela takrat še niso poznali). Briskiranje dejstva, da zbirni kataster komunalnih naprav, v obliki in vsebini kot je bil uzakonjen, ne zanima ne tistih, ki bi morali zanj prispevati podatke, torej komunalnih podjetij in tudi ne onih, ki bi morali te podatke uporablljati, torej urbanistov in planerjev, je že na samem začetku ustvarilo nezaupanje v sam projekt in tudi v njegove pobudnike. Upravljalca komunalnih objektov in naprav so podatki katastra zanimali le v toliko, kolikor so mu pomagali odkrivati in odpravljati napake na podzemnih vodih. Ta mojstrska miselnost je seveda popolnoma legitimna iz naslova zanesljivosti delovanja sistema, ni pa vselej legalna glede na določila Zakona o katastru komunalnih naprav. Ker so zakon pisali geodeti, so ga z vso potrebno vnemo tudi zagovarjali, komunalci pa so ob tem postajali dežurni krivec za njegovo neizvajanje. rugi zakon, ki je bil sprejet leta 1974, ni v ničemer razrešil prej naštetih dvomov. Le dodatno je obremenil geodetsko službo z zahtevo, da je treba kataster komunalnih naprav izdelati povsod tam, kjer le-te so, in ne le v mestih in naseljih, za katere je bila predvidena izdelava urbanističnega načrta. Na žalost (ali na srečo davkoplačevalcev) država in geodetska služba nista in ne bost.a nikoli ocenila, koliko časa in strokovnjakov bi za to potrebovali, in tudi ne, koliko bi to stalo. Edino, kar s tem v zvezi zagotovo vemo, je plačnik. Sicer pa v drugi polovici sedemdesetih let kataster komunalnih naprav ni bila več konjunkturna tema geodetske službe in stroke. V obdobju investicijsko-graditeljske konjunkture geodeti še nikoli niso bili brez dela, pa tudi parola o pomenu in vlogi geodezije v družbenem sistemu informiranja se je v tistem času prodajala več kot odlično. Ob tem je prekrila tudi spoznanje, ki je takrat postajalo že dejstvo, da geodeti sprejemajo zakone, ki jih kasneje ne morejo izvajati. ačetek osemdesetih let lahko označimo kot zasuk od navezave na geodetske točke k poizvedovanju na terenu. Takratni vrh geodetske službe in stroke je najbrž ocenil, da bo težko še naprej govoril o velikem pomenu geodezije, če le-ta v družbeni sistem informiranja ne more prispevati niti podatka o dolžini vodovodnega omrežja v takratni SR Sloveniji. Isti vrh je takrat tudi že spoznal, da do tega podatka najbrž nikoli ne bo prišel, če bo upošteval takrat veljavne normativne ureditve glede katastra komunalnih naprav. Tako je nastala ideja o grafičnem prikazu komunalnih naprav, ki jo je Republiška geodetska uprava sankcionirala z internim odlokom, ter poskrbela, da je takratni Izvršni svet SR Slovenije namenil tudi potrebna sredstva. Rezultat naštetih prizadevanj je strnjen v Dopolnitvah kataloga podatkov geodetske službe za leto 1987, kjer dobesedno piše: ,,GPKN se je začel izdelovati leta 1981 neodvisno od KI(N organizacij in je izdelan za vse občine v SR Sloveniji." Avtor tega podatka osebno ni preverjal, vendar nima nobenega razloga, da bi vnaprej dvomil v izjavo Republiške geodetske uprave. Avtorju tudi doslej (junij 1995) še ni uspelo izvedeti, ali in kje so bili objavljeni sumarni podatki iz zbirnikov inventarnih listov po občinah, in tudi ne, ali so se tako objavljeni podatki šteli kot uradni. Proti koncu osemdesetih let je najprej geodetsko stroko in nato še geodetsko službo zajela prava „gisomanija" in kdor ni takrat v enem stavku uporabil vsaj Geodetski vestnik 39 (1995) 3 dvakrat besedo sloj ali atributna baza, ni imel pri tedanjih geodetskih ustanovah česa iskati. No, ustanove, ki so poskušale GIS-e tudi tržiti, so dovolj zgodaj spoznale, da komunalna podjetja bolj zanima uporabniški sistem kot pa sam GIS in da bo potrebno med obema sistemoma narediti neki kompromis (Pegan Žvokelj, 1990). Do . tega kompromisa seveda nikoli ni prišlo, kajti reformator javnega sektorja je v začetku devetdesetih let najprej odvzel identiteto komunalnim dejavnostim in jih uradno prekrstil v obvezne lokalne jav11e službe varstva okolja, nato je začel na vse mogoče načine disciplinirati nekdanje komunalce. Vzporedno s tem je razvil tezo o Sloveniji v računalniku ter iniciral projekt digitalne baze infrastrukturnih objektov, DBI. Geodetska služba in stroka je pri tem početju reformatorju vdano in brezprizivno asistirala. Rezultat vsega tega početja pa je na kratko takle: v začetku osemdesetih let je bila pokopana ideja prvega in drugega Zakona o katastru komunalnih naprav, letc;t 1987 je bila pokopana ideja o grafičnem prikazu komunalnih naprav, oboje pa naj bi bilo subsumirano v digitalni bazi infrastrukturnih objektov oziroma v evidenci o infrastrukturnih objektih in napravah, kot jo imenuje 6. inačica tez za geodetski zakon. Kakorkoli že, ko je bil porabljen zadnji republiški dinar za izdelavo GPKN-ja, je prenehalo tudi zanimanje geodetske službe in stroke za ta projekt. Teza o Sloveniji v računalniku je prišla geodeziji še kako prav, da se je lahko znebila neprijetnega bremena, ki si ga je sama naložila z zakoni o katastru komunalnih naprav. Dokončno razbremenitev pa sta po formalni plati prispevala Zakon o javnih gospodarskih službah in Zakon o lokalni samoupravi. Izhajajoč iz njunih določil je, v kolikor se za to odloči, pristojna za vzpostavitev in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, lokalna skupnost. Od kdaj in zakaj ti podatki države ne zanimajo več, je seveda popolnoma drugo vprašanje. 3 MOŽNOST UPORABE PODATKOV KATASTRA KOMUNALNJ!H NAPRAV IN RAZLOGI ZA NJIHOVO BRISKIRANJE Institut za komunalno gospodarstvo je v prvi polovici osemdesetih let v raziskovalnih in diplomskih nalogah ter v člankih in referatih opozarjal na možnosti, ki jih nudijo podatki katastra komunalnih naprav za določanje vrednosti komunalnih fiksnih fondov ter neposredno s tem povezano amortizacijo, povečano vrednost zaradi minulih družbenih vlaganj, stvarno vrednost stavbnih zemljišč in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (glej literaturo: Bogataj et aL, 1986, Rakar et al., 1981, Rakar, 1982, Rakar, Makuc, 1985, Rakar et al., 1982, Rakar, Šubic, 1984, Rakar, 1990). Povedanih in napisanih stvari na to temo na tem mestu ne kaže še enkrat ponavljati, zato si raje poglejmo razloge, zakaj ponujene rešitve niso nikoli našle mesta v ustreznih zakonskih in podzakonskih aktih in zakaj je imel kataster komunalnih naprav kot ena od geodetskih evidenc vedno le obrobno vlogo. Država (prej republika) in vlada je na projekt gledala skoraj izključno skozi dioptrijo potrebnih finančnih sredstev. Trenutno pa jo dolžina meje s sosednjo republiko zanima veliko bolj kot dolžina vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja. Komunalnim podjetjem je veliko bolj ustrezalo obračunavanje in uporaba sredstev amortizacije v skladu z vsakokratno dnevno politiko, kot pa da bi bilo oboje povezano z uradnimi podatki katastra komunalnih naprav. Podobno bodo v bodoče ravnale lokalne skupnosti, ki so postale 2. julija 1993 uradno lastnice teh objektov in Geodetski vestnik 39 (1995) 3 naprav, vendar jim tega zaenkrat še ni nihče posebej povedal. Enaka ugotovitev velja tudi glede programa del in stroškov za tekoče in investicijsko vzdrževanje komunalnih objektov in naprav. Tudi skladom stavbnih zemljišč je veliko bolj ustrezalo, da so s prispevki vlagateljev k tekočim in minulim družbenim vlaganjem v prvi vrsti v vsakem konkretnem primeru sklenili finančno konstrukcijo. V ta namen so bili odstotki in pavšalni zneski veliko bolj uporaben instrument kot pa podatki katastra komunalnih naprav. Geodeti v upravnih in drugih organizacijah so se obnašali, ne da bi sicer za to vedeli, v skladu z ekonomskimi načeli. Za določen denarni znesek (v slovenščini prevedeno predstavlja ta znesek mesečno plačo) so pač skušali narediti čim manj in ker po zbirnem katastru komunalnih naprav ni bilo posebnega efektivnega povpraševanja, ga preprosto niso vzdrževali. Zasebni geodeti se bodo seveda prisiljeni obnašati v skladu z ekonomskimi načeli, kar pomeni, da bodo morali razpoložljivo opremo in porabljen čas vnovčiti na trgu. Ta pa bo zanje veliko bolj ugoden, če bodo ob vsakem posegu v prostor dobili naročilo za posnetek komunalnih vodov, kot pa če bodo investitorju ti podatki že na voljo v tekoče vzdrževanem katastru komunalnih naprav. In tako je krog sklenjen. Zadovoljni s~ vlada, komunalna podjetja, skladi stavbnih zemljišč in uradna geodetska služba. Se posebej bodo ob takem stanju zadovoljni zasebni geodeti in zasebna podjetja za promet z nepremičninami. Lokalne skupnosti pa o tem vsaj zaenkrat ne vedo še popolnoma nič. 4 SKLEP e samo telo, tudi sistem je v ravnotežju, če nanj ne deluje nobena sila, oziroma če je rezultanta sil, ki naj delujejo, enaka nič. In pri projektu katastra komunalnih naprav so trenutno medsebojne silnice tako uravnotežene, da bo projekt zaradi pomanjkanja notranje energije preprosto zamrl in propadel, ne da bi okolje to sploh zaznalo. In tako smo zopet pri obstoju potreb kot gibalu razvoja. Podatki katastra komunalnih naprav nudijo določene zelo kvalitetne informacije, ki po eni strani omogočajo sprejemanje racionalnih odločitev, po drugi strani pa onemogočajo državnim in lokalnim politikom, da zlorabijo svojo moč in položaj. Kajti sleherna informacija pametnemu pomaga, tistega na oblasti pa omejuje in zmanjšuje njegovo samovoljo. Določanje pogojev in cen pri oddaji stavbnih zemljišč je tipičen primer zlorabe položaja na lokalni ravni, ki bi ga obvezna uporaba podatkov katastra komunalnih naprav močno omejila. S te strani torej ni realno pričakovati potreb po teh podatkih. Tudi geodeti se bodo v naslednjih petnajstih letih ukvarjali v prvi vrsti z lastninjenjem zemljišč in vračanjem premoženja, kar pomeni, da jim je zaslužek več kot zagotovljen. Ostane tako še čisto operativna raven, natančneje incidentni primeri s smrtnimi izidi. Takrat bo glede na to, da smo vendarle na pragu drugega tisočletja, dozorelo spoznanje, da niso problem katastra komunalnih naprav sloji in atributne baze, ampak da je od vsega začetka temeljni problem merilo 1:1. V takem merilu se problemi namreč izvorno pojavljajo in v večini primerov žal tudi operativno rešujejo. Vsa ostala merila, torej tudi merilo 1:3 250 ali 1:28 500 so le modeli stvarnosti, ki strokovno usposobljenim upravljalcem in razumnim politikom omogočajo sprejemanje racionalnih odločitev glede gospodarjenja s komunalnimi fiksnimi fondi in ukrepov za preprečevanje incidentnih situacij na sistemih. Geodetski vestnik 39 (1995) 3 v Ce bo to spoznanje razvidno iz trinajste inačice tez za geodetski zakon, je bil namen tega prispevka več kot dosežen. Literatura: Bogataj, M. et al., Informacijski sistem v komunalnem gospodarstvu. FAGG-Institut za komunalno gospodarstvo, Ljubljana, 1986 Gaber,.!., Izdelava in problematika zbirnega katastra komunalnih naprav v Velenju. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1977, letnik 21, št. 1, str. 45-47 Gassner, E., Thuenker, H., Die tehnische Infrastruktur in der Bauleitplanung. Institut fuer Staedtebau, Berlin, 1992 Jenič, M., Nekateri vidiki gospodarjenja s stavbnimi zemljišči v SR Sloveniji. Diplomska naloga. FAGG-Oddelek za gradbeništvo, Ljubljana, 1989 Koenig, A., 20 Jahre Erfahnmg in der Vcnnessung und Kartierung unterindischen Leitungen. Vennessungsamt der Stadt Bern, 1973 Kolar, J. et al, Komunalne naprave. FAGG-Geodetsko-komunalni oddelek, Ljubljana, 1974 Majcen, S., Mlaka,; G., Naloge v zvezi z izvajanjem predpisov o katastru komunalnih naprav. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1977, letnik 21, št. 1, str. 37-44 Mlakar, G., Kataster 2. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1991 Pegan Žvokelj, B., Poskus nastavitve računalniško podprtega infonnacij"skega sistema za plinovodno omrežje, objekte in naprave v Ljubljani. Diplomska naloga. FAGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana, 1990 Rakar, A., Aktualni problemi gospodarjenja s stavbnimi zemljišči v SR Sloveniji. IB - Revija za planiranje, Ljubljana, 1989, št. 8 Rakar, A., Metode valorizacije komunalnih fondova. Stambena i komunalna p1ivreda, 1982, št. 11-12, sir. 37-44 Rakar, A., Nekateri ekonomski vidiki urejanja prostora. Sedlarjevo srečanje, Otočec, 1990 Raka;; A., Nekate1i vidiki gospodarjenja s stavbnimi zemljišči v ZR Nemčiji. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1986, št. 3, str. 191-198 Rakar, A., Poskus oblikovanja izhodišč za nastavitev evidence stavbnih zemljišč. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1983, letnik 27, št. 4, str. 165-171 Rakar et al., Metode za vrednotenje komunalne infrastrukture. Ljubljana, Institut za komunalno gospodarstvo pri FAGG, 1981 Rakar, A. et al., Metodologifa za ugotavljanje sorazmemega deleža investitorjev. Ljubljana, Institut za komunalno gospodarstvo FAGG, 1982 Rakar, A., Makuc, J., Valorizacija objektov in naprav komunalne hidrotehnike na osnovi podatkov GPKN- primer mesta Maribor. Geodetski vestnik, Ljubljana, letnik 29, št. 2-3, str. 91-104 Rakar, A., Šubic, M, Vloga amortizacije v komunalnem gospodarstvu. Ljubljana, Institut za komunalno gospodarstvo, 1984 Senčar, J. et al., Mreže komunalnih vodova, snimanje i evidencifa. Savetovanje o snimanju i evidenciji podzemnih komunalnih instalacija. Split, 1967 Trček, S., Racionalizacija komunalnega urejanja naselij. Gradbeni center Slovenije, Ljubljana, 1968 Viri: FAGG-Institut za komunalno gospodarstvo, Oskrbovalni sistemi na področju komunalnega gospodarstva v SR Sloveniji. URP Komunalno gospodarstvo. Letna poročila za obdobje 1981-1985 Ministrstvo za okolje in prostor, Zakon o urejanju prostora in graditvi - delovni osnutek, l. december 1993 Rakar, A., DBI - Poskus oblikovanja seznama odprtih vprašanj sistemske in strokovno-metodološke narave. Intemo gradivo izključno za potrebe PTI-ja, 1994 Geodetski vestnik 39 (1995) 3 Rakar, A. et al., Strokovne osnove za nastavitev evidence stavbnih zemljišč. Ljubljana, FAGG-Institut za komunalno gospodarstvo, 1985 Republiška geodetska uprava, Katalog podatkov geodetske službe. Ljubljana, 1985, 1986, 1987 Recenzija: prof dr. Marija Bogataj Aleš Seliškar (v delu) Geodetski vestnik 39 (1995) 3 i' ST K E EZIJEV UDK (UDC) 528.001.1(497.12) 347.235+912(084.3):528.93 061.3(497.12 Otočec),,1995":528 RITVE D ŽA TASTE I TO RAFIJA mag. Roman Rener Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, Ljubljana Prispelo za objavo: 1995-06-23 Pripravljeno za objavo: 1995-09-26 Izvleček Z osamosvojitvijo in nastankom nove države Slovenije ter uvajanjem tržnega gospodarstva so pred geodetsko stroko postavljene nove zahteve. V tej vlogi pa se geodezija nekako ne znajde najbolje. V članku so opisani novi momenti, ki ključno vplivajo na strokovne usmeritve naše stroke in položaj v današnji družbi. Podrobneje sta analizirani dve ključni polji: zemljiški kataster in topografski-kartografski sistem. Ključne besede: Geodetski dan, geodezija, Otočec, strokovne usmeritve, topografsko-kartografski sistem, zemljiški kataster, 1995 Abstract The gaining of independence, the establishment of the Republic of Slovenia and implementation of the new market economy have changed the demands on geodesists. However, geodesy has not yet become accustomed to the new circwnstances. The influence of these new factors on the profession of geodesy is described. Land cadastre and topographic-cartographic system are discussed in detail. Keywords: Geodetic workshop, geodesy, land cadastre, Otočec, professional orientations, topographic-cartographic system, 1995 UVOD Geodezija s svojimi podatki oskrbuje različne uporabnike in je eden bistvenih dejavnikov družbenega in ekonomskega razvoja. Lahko bi jo prišteli med dejavnosti, ki z bazičnimi prostorskimi in ostalimi podatki oskrbujejo druge veje in omogočajo njihov razvoj. Podpora geodetskih podatkovnih baz služi predvsem davčni politiki, upravljanju z nepremičninami, planiranju in izrabi prostora, vojski, policiji itd. Razvoj novih tehnik in digitalnih orodij je bistveno spremenil ustaljene tokove v geodeziji, kar se kaže v dveh smereh: Geodetski vestnik 39 (1995) 3 a) v organizacijskem in strokovnem odnosu do geodetskih evidenc Poleg ustreznega strokovnega geodetskega znanja je treba obvladovati nove računalniške tehnike in orodja. Prav gotovo je predhodno omenjeno dejstvo postavilo pred geodezijo velik izziv po vzpostavitvi ustreznih digitalnih baz. Tako imenovani GIS-i omogočajo vrsto aplikac~, predvsem pa se učinkovitost kaže v različnih analizah in oblikovanju novih kvalitet podatkov oz. izvedenih podatkih. Prednosti so predvsem v hitrosti, večji obsežnosti in količini pojavov, ki jih analiziramo in v ceni končnih produktov po vzpostavitvi digitalnih baz. Pravzaprav se je v svetu v zadnjih nekaj letih že uveljavilo novo ime geomatika (geomatics) in temu ustrezno je že v izredno hitrem vzponu polje, ki ga lahko imenujemo kar „geomatics industrija". b) Odnos drugih vej in uporabnikov do geodetskih podatkov Druge veje in uporabniki geodetskih podatkov lahko z novimi tehnikami in računalniškimi orodji enostavno in največkrat tudi brez ustreznega strokovnega znanja pridejo do geodetskih podatkov. Po drugi strani pa lahko izvajajo tudi velik del analiz iz digitalnih geodetskih podatkov, za katere bi geodeti morali imeti primarni interes. S tem prihaja do izgube avtonomnosti geodetske stroke in na ta način tudi dosedanje vloge geodeta v družbi. To pomeni, da je treba izvesti redefinicijo geodezije. V zadnjih letih sta v Sloveniji prisotna dva nova momenta, ki sta bistveno posegla tudi v našo stroko: osamosvojitev Slovenije in pridobitev mednarodnega statusa države ter sprememba družbenega sistema in uvajanje tržne ekonomije. Geodezija je bila dolžna izdelati strateške cilje, t.j. opredeliti ključne in strateške evidence na različnih poljih, in sicer tiste, ki jih že poseduje in tiste, ki jih je stroka sposobna zagotoviti glede na nove robne pogoje za vodenje države. Novi temelji tržnega poslovanja so začeli uvajati konkurenco med delovnimi organizacijami, znotraj državne uprave (bolj uspešno ministrstvo z boljšimi programi si iz proračuna zagotovi več sredstev), posredno pa sta tekmeca tudi državni in zasebni sektor (pri nas za zdaj le hipotetično). To od vseh udeležencev poleg že omenjene strokovnosti zahteva še znanje sporazumeyanja, organiziranja in pogajanja. di se, da je naša stroka spregledala zgoraj naštete spremembe. Precej zanesljivo lahko trdimo, da smo po osamosvojitvi zaradi nepostavitve strategije, premajhnega zaupanja lastnim strokovnjakom in nepremišljenega uvajanja novih GIS orodij, pa tudi zaradi premajhnega interesa po obvladovanju novih procesov organiziranja in pogajanja na državni ravni obsojeni, da naše evidence razparcelirajo med različne resorje. Zaradi neizdelane strategije je nejasna vloga ključnih inštitucij, ki bi sicer lahko bile nosilke razvoja in afirmacije geodezije v novi državi. Slovenija je na prvi pogled zelo dobro pokrita z različnimi geodetskimi podatkovnimi bazami. To nam pokaže tudi primerjava z razmerami v svetu, ki jih zasledimo iz poročil FIG-a. Problem je le, da imamo evidence slabo vzdrževane, da včasih manjkajo ključni opisi, saj evidence večinoma niso doživele redefinicije, primerne času in potrebam. Kljub vsemu pa naše evidence predstavljajo izjemno finančno vrednost, ki je ne znamo izkoristiti. Potrebe po geolociranju različnih podatkov so zaradi naglega razvoja informatike in uvajanja novih računalniških orodij Geodetski vestnik 39 (1995) 3 'I i' ' postale izvedljive in realne, včasih še celo enostavne. Tradicionalne meje med posameznimi resorji, pa tudi med geodetskimi področji izginjajo (npr. kartografija in fotogrametrija itd.) Po drugi strani pa so sistemi geodetskih in drugih evidenc vse bolj kompleksni in s pravilnim pristopom k delni evidenci pravzaprav rešujemo vrsto problemov, kar vidimo iz naslednjega primera: s pravilnim strokovnim pristopom k novemu DMR-ju Slovenije bi zadovoljili več potreb, kot npr. za projektiranje cest, železnic, daljnovodov, za izračun pokritosti z različnimi valovanji (TV signal, radarski signal itd.), za naravovarstvene potrebe, za navigacijo vojaških letal in helikopterjev itd., poleg tega pa bi rešili še problem reliefa pri vzpostavitvi digitalnih topografskih baz in potrebe pri ortofotu. V nadaljevanju si podrobneje oglejmo dve ključni področji, ki ju prof. D. M. Grant imenuje „dragulji krone": zemljiški kataster in topografsko-kartografske baze. ZEMLJIŠKI KATASTER emljiški kataster je evidenca, s katero se ukvarja največ geodetov. Navezanost nanjo ima dolgo zgodovino. Vendar pa se stanje v zadnji polovici stoletja ni bistveno spremenilo. Trenutno je nekaj več kot 10% ozemlja Slovenije pokrito z novo izmero in z ustreznimi novimi katastrskimi načrti v različnih merilih ( od 1 :500 do 1:2 500). V zadnjih letih je bilo veliko energije in finančnih sredstev vloženih v projekt Digitalnega zemljiškega katastra. Od velikih pričakovanj pred nami ostaja urejanje arhivov geodetskih izpostav in kruta realnost o stanju podatkov. Večina katastrskih načrtov ostaja v merilu 1:2 880, nekateri od njih so v zelo slabem fizičnem stanju. Poleg tega manjka učinkovita pravna ureditev tega področja, ki bi morala potekati paralelno z izvedbo strokovnega koncepta. Velik napredek pa vsekakor velja omeniti na področju opisnega dela katastra, saj smo ga uniformirali in na vseh geodetskih izpostavah prešli na obdelavo z INIIIJA MINISTRSTVO ZA Ol,OLJE 101 mosTOf\ L GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE OBMOČNA GEODETSKA UPRAVA SEVNICA Izpostava Brežice Izpostava Krško Izpostava Sevnica f\EPUClLII\A SLOVENIJA MINISTPSTVO ZA 01':0LJE IN PROSTOf\ J GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE OBMOČNA GEODETSKA UPRAVA LJUBLJANA Izpostava Grosuplje Izpostava Kočevje Izpostava Litija 11-EPU0Lll'A SLOVENIJA MINISTPSTVO ZA O1\0LJE IN Pi'-OSTOI'- z ,~ -i • 1 ! Mednarodno farmocevtsko podjetje, ki proizvoja in prodaja proizvode v skladu z ti • 1 , mednarodnimi standardi zagotavljanja kvalitete, kot so predpisi Ameriškega urada za n hrano in zdravilo (FDA] in predpisi Evropske unije {EU). Z:tlruvila :i.Cll iluma1~0 vpouibo f~r11ii8t":e,rf,•ke .6Cl'0\1'6ne E:ios.i:uietični preixvoiji Ol'C xd~avila, d6eh,tH11i ht xe!EiHn! pr•oi:n,ocli Ve·~et•waat'ski pl!'o!x.ro~i Ko:u~eli-Valno-razvojne naloge - Projektiranje in izdelava informacijskih sistemov in digitalnih baz podatkov - Priprava in obdelava podatkov pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov - Izvedeniška dela na področju geodezije 40 LET izkušenj na teh delih daje garancijo za uspešno sodelovanje z vami DEJAVNOSTI: Partizanska c. 12 Fax: 062/28-525 Tel: 062/212-751 TEMELJNE GEODETSKE IZMERE; GEODETSKE MREŽE; KOMASACIJE; GEODETSKE STORITVE:ZAKOLJCBE, PARCELACIJE, POSNETKI PO IZGRADNJI; KATASTER KOMUNALNIH NAPRAV; KARTOGRAFSKA OBDELAVA NAČRTOV IN KART; DIGITALIZACIJA; IZDEL4VA DIGITALNIH BAZ PODATKOV; NASTAVITEV EVIDENC; IZDELAVA DIG.MODELOV NOTRANJOSTI ZGRADB; SPECIALNA MERJENJA; KOPIRANJE .. .... :::.:::·::·:::,· ................ PROST O RJ> ... ::··.:::::::::::::::::. ilEKONOMIJA :::::::::::::::::::::;::· OKO/JEi•y ~ANCE :·::.:/{}?>>>:<:){:/:\\./:::::: .. predinvesticijske aktivnosti • fnvesticijska dokumentacija tehnična dokumentacija• vocienje izgradnje in nadzor .... -·· - .. ··.·.·.· ..... ·.·.· ... prevzem objekta in poškusno obratovanje ---- •--.-,-..- IBE,d.d., svetovanje, projelctlranje in inženiring, Ljubljana, Hajdrihova 4, Slovenija. - tel.: 061 125 03 33 - faks: 061 21 O 527 + + + + Šušteršič Miloš +Cankarjeva ulica 4, Ljubljana tel.: f!jl (061) 125°24-75 fax.: ~ (061) 125-24-76 Geodezija: -Parcelacije + -Prenosi mej -Zakoličbe objektov rnlli Odkupi zemljišč llWJ ~½mljlikoknjlžna wu:dltE:~ + Računalništvo A Oblikovanje Sport SMO AVT@lil!UOO! ll)!EAU!rl li ~l@G!MM§OC@ @~@m~ Aw[O!II) 100 Aw[Wl!EI Š~ VEDNO IZVAJAMO IZOBRAŽEVANJA !~ Š@U\OOJA U &QHil@UII) iiriij šllw[O!II) 1 I' ii li Prodaja geodetskih instrumentov Leica nivelirji (klasični, elektronski, laserski) N .. , NA.. teodoliti (klasični, elektronski) T. totalne postaje TC .. totalne postaje z motornim pogonom TCM .. razdaljemeri DI .. laserski metri O/STO GPS 200, 300 geodetske programske opreme LISCAD pribora t ~ti~ywald CST R+A Rost GEOSERVIS d.o.o., SLO - 61000 Ljubljana, Šaranovičeva 12 tel.: +386 61 13 27 121 int. 220, teL 81 fax: +386 61 823 802 1111111 Chicago Steel Tape E ~~u Zastopstvo, trgovina in servis d.o.o. 64208 ŠENČUR , Beleharjeva 1 , tel/fax 064/41-395 75th Anmversary P~lna ponudba geodetskih in gradbenih :instrmnentov ter pribora zuanike SOKKIA. POWERSET , SET 2000 / SET 3000<: SET 4000 I • v Nova generacija totalnih postaj s katerimi je postavljen mejnik v zgodovini proizvodjne inštrumentov. GEODETSKI INŠTRUMENTI: - GPS sistemi - totalne postaje - teodoliti - laserski in klasični nivelirji PRIBOR: - teleskopske late - zložljive in teleskopske trasirke - merski trakovi - merilne palice in merilna kolesa - pentagon prizme in kurvimetri - razmerniki poljubnih meril - nanašalni trikotniki - pikirke in uteži za papir ... - prenosne radijske postaje MOTOROLA Poleg tega Vam nudimo tudi kvaliteten servis inštrumentov in pribora. !'flOQ/1,\!3 , ,,,IIU Geointormacijski sistemi, tehnologije in storitve T „ bi I"' ""',.. • ·1 " , run ,e ut..,;.:, spreJemn~