proletarec je delavski list za misleče čitateije PROLETAREC tilasilo Jugoslovanske §ocialisiične Zveze in Prosveme official organ of j. s. f. and its educational bureau ST—NO. 1944. is- CHICAGO 23, ILL., 13. DECEMBRA (December 13), 1944. ^ihimn«d W«tidy at 2801 8. U«ndal« Av«. LETO—vkpL*. XXXIX. NALAGANJE M T NIČI JE NA AMEKIAKI SrPERFORTRKSS Angleška politika v Italiji služi edino reakciji SOCIALISTI ODKLONILI SODELOVANJE V NOVI ITALIJANSKI VLADI. — SFORZA POJASNUJE INTRIGE, KI IMAJO NAMEN ITALIJO OHRANITI ZA MpNARHIZEM Ko je padel premier Pietro Badoglio, ker ni imel zaslombe med narodom, je bilo kmalu zatem razvidno, da stališče italijanskih takozvanih protifašističnih strank Churchillu ni všeč. Angleži so smatrali, da bi molčal Badoglio ostati na krmilu do izgona Nemcev iz Italije in potem šele naj se bi Italijani s pomočjo glasovnice pomenili, ako 'ga še hočejo ali ne. Vprašanje dinastije najbolj sporno - . Skozi ves ta čas je angleška diplomacija delovala za ohranitev kralja na prestolu, in pa da j ga utrdi na njemu pod masko njegove "spreobrnitve" in njegove "borbe'* proti Nemčiji, češ, mar ni bil kralj, pa njegov maršal Badoglio, ki sta preklicala ivezo s Hitlerjem in nam dala italijansko vojno mornarico v pomoč? f O teh spletkah smo v tem listu veliko pisali, toda dejstev se ni izvedelo, dokler ni koalicijska vlada, v kateri je'bilo zastopanih šest strank, odstopila, češ, da ji v danih razmerah ni mogoče delati. Situacija pa je ta: Anglija si jc določila Italijo za svojo sfero vpliva in hoče, da se ji več ne izpuli iz rok, kakor se ji je pod Mussolinijcm, kateremu je v začetku veliko pomagala. Italija t je važna zaradi angleške plovbe v Sredozemlju. Zaradi tega jo hoče pod svojo kontrolo, in pa Crčijo, Francijo pa če že ne pod kontrolo, saj v zavezništvo. Iz tega razloga je tudi Turčija pod angleškim vplivom in z njo v zavezništvu, čeprav ga vlada v Ankari ni hotela izpolniti pač pa le jemala pošiljatve v blagu in pa ameriško lend-leasno podporo. Sferza padel Zahteva za odpravo kralja je bila torej po zaslugi Anglije, in nedvomno tudi z odobritvijo Moskve in VVashingtona, zadušena. Storjen pa je bil kompromis v tem. da kralj ne bo več sam Izvrševal vladarskih poslov, torej ostane kralj le po tf \ *f — . *» . ;Ko je postala situacija koali* cijske "protifašistične" vlade pod fašističnim vladarjem neznosna in odstopila, je bilo kajpada treba sestaviti novo in glavno besedo pri tem so imeli spet Angleži, to se pravi, Churchill in Eden ter njun diplomatski aparat, ki prede po vsem j svetu. Socialistična stranka je izjavila, da ne vstopi več v vlado, razen pod svojimi pogoji. Glavni je bil, da se mora fašizem iztrebiti iz uradov, uvesti socialne reforme, in da mora biti nova vlada res vlada, ne pa pečat zavezniškega vrhovnega poveljstva. Grof Sforza, ki ni noben ra-dikalec, ampak velja pa za anti-fašista in za Mussolinijevega in kraljevega nasprotnika, pa je bil pripravljen stopiti v novo vlado, kakor je bil v prejšnji, pogojno, da bo ali premier, ali pa minister vnanjih zadev, oziroma oboje. Angleži so dali svoj veto in Sforza je moral ostati zunaj. Ameriški state department je to intervencijo Angležev v notranje zadeve Italije z diplomatičnimi besedami obsodil, toda če je storil tudi kake druge korake, tega javnosti ni še naznanil. Angleži so se potem izgovir- (Nadaljevanje na 4. strani.) • Delu na kulturnem polju, med ameriškimi Slovenci še dolgo ne sme biti konca ? * j * Erzem Gorshe pravi v Am. druž. koledarju (I. 1945), da se bo po vojni delo na kulturnem polju med ameriškimi Slovenci zelo pospešilo m pomoči v tej nalogi se nadeja od naših fantov, kb sc vrnejo iz armade. Po njegovem mnenju bi niti sedaj ne smelo zastati toliko .prosvetnih aktivnosti kolikor jih je, čeprav nam je vo na pobrala iz naših kulturnih društev, pred vsem iz dramskih in pevskih zborov veliko mladih moči. Res so radi tega nastale težave Marsikak zbor — bodisi dramski ali pevski, je ali povsem j>rerr?hal, ali pa le životari. A nekaj se jih le krepko drži Mnogi so mnenja, da temu pojemanju m vzrok le voma, ampak tudi (»manjkanje zanimanja med našo publiko za r>aše predstdve in petje, A bo skoro boij res, da bi se publika še zmerom zanimala, ako bi ji mogli nuditi dobre predstave in koncerte Saj vidimo celo pri mladinski^ krožkih, kadar imajo priredbe, da se odraščeni zanimajo zanje, in to ne samo starši dotičnih otrok. V Milwoukee|u, kjer so imeli pred leti sijajno razvito dramatiko, so z njo prenehali Vzrokov je več, rr>2d njimi tudi vprašanje dvorane Potem so več ali manj pričeli životariti tudi njihni pevski zbori. Se celo "Naprej" je bil med njimi In nato so pravili, da je povsem prenehal, češ, da ni pevcev m tako dalje. In pa dobre volje. Pa so se nekateri za-/ vzeli, da "Naprej" mora naprej, in tako je zbor spet oživel in postal krepak ter odlpčen gojiti slovensko glasbo kakor jo je toliko prejšnjih let In v Chicagu pa je dramski odsek kluba št. 1 JSZ s svojo predstavo v nedeljo 10 dec pokazal, da je tu še polje za dramatikoma se moči,.čeprav s težavo, še dobi, in pa avdijenco celo v največji snežni nevihti. Gor-še, ki ptše v novem koledarju o sloven^k^m narodnem muzeju, ugotavlja, da slovensko kulturno polje v Ameriki še dolgo ne bo za v muzej, in je v pravem Delo na kulturnem polju v naših naselbinah mora živeti dalje in si iskati novih moči med tu rojenimi fanti in dekleti, Zveza meil Francijo in Rusijo* za Evropo velikega pomena Laboriti sklenili ostati v vladi do Načelnik provizoriČne franco-i «kt vlade Charles de Gaulle ni šil v Moskvo samo da vidi Stalina in na banket v Kremlin. Ob po vrat ku v Pariz je prinesel s sabo pogodbo, ki določa, da sta si odslej Francija in Rusija zaveznici in da bosta v bodoče j vzajemno delovali. Pogodba do-| loča, da če bo ena teh dveh dežel napadena, ji pride druga na i pomoč. A dogovor gre še dalj. Pomeni v bistvu, da če se jima j bo zdelo, da se nevarnost kakega bodoče ga Hitlerja zopet pojavlja, bo* i Francija in Rusija prej udarile. Ta pogodba je velik udarec sa Churchilla in njegovo diplomacijo, kajti v njegovem načrtu je bilo, naj zapadna K v ropa postane nekak "Commonwealth" pod angleškim protektoratom. Fran-J cija bi v tem slučaju morala biti ne le podrejena država, ampak se degradirati v državo drugega ali pa tretjega reda. A de Gaulle stremi, da spet postane velesila. Francija je imela skoro enako pogodbo z Rusijo že pred to vojno. Toda v parlamentu nI bila nikoli odobrena. Francoska reakcija, pod vodstvom Pierra Lavala, je smatrala, da je boljše iskati sporazum s* Hitlerjem, kot pa stopiti v zvezo s boljše -viki. Enako je imela Rnsija s Francijo pogodbo, da bo Šla v slučaju napada na Cehoslovaško nji na pomoč, pogojno, da to steri tudi Francija. Tista pogodba pa je bila res v veljavi. Ampak Francija se Je ni držala in je rajše žrtvovala Cehoslovaško Hitlerju, "zaradi ohranitve miru v Evropi'*. Kajne, kako ga državniki s takimi intrigami polomijo —- a ne zase, ampak za narode, v katerih imenu igrajo svojo diplomacijo. Ako bo nova Francija pametnejša, ne bo takih napak več ponavljala. poraza Nemčije t — • * POSLANCI DELAVSKE STRANKE REBELIRAJO. EKSEKUTIVA L. P. SKLENILA, DA NE BO POVZROČILA POLITIČNE KRIZE. — LASKI OBSODIL CHURCHILLOVO VNANJO POLITIKO. Priredba kluba št. I JSZ v Chicagu dobro uspela vzlic snežni nevihti, V nedeljo 10. decembra smo imeli v Chicagu blizard. Snega je'padlo kot v tem mestu še redkokdaj v enem dnevu. Medlo je kakor za stavo in promet je bil oviran. Mnogo avtov je obtičalo v snegu. Ali bo na tak dan sploh šel kdo iz hiše, so se vpraševali člani kluba št. 1 JSZ, ki so imeli vse aranžirano za vprizoritev drame "Norec"? Toliko truda, toliko časa je treba igralcem, predno se igre nauče, toliko tekanja, predno je vse pripravljeno in urejeno, sedaj pa te obišče snežna nevihta, it\ si misliš, da bo vsa stvar izgubljena in še polno stroškov povrhu, namesto dobiček. Popoldne je še posebno snežilo. Pa so ljudje vseeno prišli, seveda mnogo manj kot Jih bi drugače, in nekateri z avti sploh niso mogli naprej, ali pa so prišli z zamudami. Enako oni. ki so se vozili na pouličnih. Do štirih je bila dvorana že prili-čno polna in po zvršenem programu je trajala zabava vzlic vsemu pozno v večer. O predstavi sami bo več v prihodnji številki Tu naj bo le ugotovljeno, da je občinstvu izredno ugajala in nikomur ni bilo žal, ki je prišel. Tudi mešan pevski zbor "Naprej" iz Milwaukeeja je prišel, kakor je obljubil, in zapel nekaj mičnih pesmi. S tem nastopom je pokazal, da bo spet to. kakor je bil pred leti, ko je bil na višku, namreč da bo"Naprej" spet prvovrsten s 1 o v e n s ki pevski zbor. Precej prijateljev dramatike te prišlo tudi iz Waukegana, pa iz čikaškega north side in nekaj LETNA S£JA KLUBA št. 49 JSZ Cleveland, O.—V nedeljo 17. decembra ob 10. dop. bo letna seja kluba št. 49 JSZ. Vršila se bo v Slovenskem delavskem domu. člani so prošeni, da se je vsi udeleže. — Andrew Božič. Značilno je, da vzlic vplivu delavske stranke v Angliji je v angleški vnanji politiki brez veljave. Ta je popolnoma posest torijev in vsa usmerjena v tradicionalnih smereh angleškega imperializma. Tudi ko je imela vlado nekaj časa delavska stranka, je vnanja politika bila nadaljevana po starem tiru. Zahteve za izstop iz vlade Toda ker je angleška vnanja politika v tej vojni celo za angleške taborite šla predaleč na desno, in v reševanju reakcije v Belgiji, v Grčiji, v Italiji in na Nizozemskem, so pričeli delavski poslanci protestirati. Začeli so med seboj akcijo, da se delavske ministre pozove iz vlade. To bi v sredi vojne povzročilo na Angleškem hudo politično krizo, ki bi morda imela težke posledice, in še zavezniška sloga bi utegnila priti v nevarnost. Koalicija ostane pogojno Iz tega razloga je eksekutiva delavske. stranke sklenila, da delavski ministri ne bodo resig-nirali iz vlade, poslancem pa rekla, naj razumejo vzroke in jo podpro v tem stališču. Kajti ko je zadnjič Churchill zahteval, da naj se parlament izreče, če mu zaupa ali ne, so se delavski poslanci porazgubili po veži, da jim ni bilo treba glasovati za padec Churchilla, kajti zaupnice bi mu ne mogli dati. Churchill jo je sicer dobil z veliko večino, po zaslugi onih poslancev vseh strank, ki so se vzdržali glasovanja. Eksekutiva delavske stranke pa je poslancem obljubila, da delavska stranka izstopi iz vlade čim bO Nemčija poražena in tedaj stopi v opozicijo ^n pa v kampanjo, da pri prihodnjih volitvah dobi večino v parlamentu. SEJA KLU6A ŠT. 1 JSZ Chicago, IU.—Klub št. 1 JSZ bo imel svojo letno sejo v petek 22. decembra v SDC. Na dnevnem redu bodo razna poročila, med drugim poročilo tajnika o priredbi 10, dec. in pa poročilo dramskega odseka. Ker je to ena izmed najvažnejših sej v letu, so vsi člani in članice vabljene..da se je pol-noštevilno udeleže. — Oitbor. Reakcijo težko podpirati Dasi delavska stranka v mini-strstvu vnanjih zadev ni zasto- > pana, je za njegova dejanja vendarle odgovorna, kot vse druge stranke, ki so v vladi. Nemogoče je delavskim poslancem in delavskim listo mbraniti početje angleškega vojaštva v Grčiji in v Belgiji. Tudi ni socialistom v Angliji všeč, kar se dogaja po zaslugi angleške vnanje politike v Italiji, in je naravno, da protestirajo. Dokler bodo v vladi, bo to vse, a zaleglo ne bo nič, ako ne dobe vlade v svoje roke. Kar pa se tiče monarhizma. se konservativni angleški lsfoo-riti italijanskim socialistom čudijo, čemu so tako glasni za str-moglavljenje dinastije, češ, na Angleškem jo imamo, pa z njo tudi delavstvo lahko prav dobro izhaja. Sklep morda ne bo obveljal Izjava eksekutive delavske stranke, da se sedaj ne sme povzročiti .politične krize, je po mnenju mnogih poslancev na zelo šibkih nogah. Kajti ako bo Churchill svojo reakcionarno politiko v osvobojenih deželah nadaljeval, bo delavska stranka morala odprto stopiti proti njemu in v tem slučaju bo moral resignirati. Toda skoro gotovo je, da ga bo kralj zopet pozval sestaviti vlado. V tem' slučaju bi jo tvorila le torijska stranka, ki je v sedanjem parlamentu v veliki Večini. Laskijevo stališče Profesor Harold J. Laski, ki„ je podpredsednik delavske stranke in velja na Angleškem za levičarskega socialista, je poslancem dejal, da jim ne preostaja drugega koth podpirati Churchilla, dokler ne bo Hitler poražen. Na seji eksekutive, ki ji je predsedoval, je izvajal, da (Nadaljevanje na 4. strani.) drugih iz sosednih krajev. Tako so igralci in drugi, ki so pomagali, le imeli zadoščenje, da njihov trud ni bil zaman. Zvišavanje plač vedno zadaj za večanjem cen Glavna stvar v unijah so zahteve za zvišanje plač In pred leti so se morale veliko boriti tudi za skrajšanje delavnika. To zahtevo bodo po vojni obnovile. Sedaj pa se največ ukvarjajo s problemom tistih delavcev, ki trdijo, da so prenizko plačani in zahtevajo zvišanje. To, da ja v tej deželi milijone delavcev, katerih zaslužek jim ne dovoljuje takozvanega dostojnega preživljanja, je resnica. A večina teh je še vedno neorganizirana. Boljše je v vojni industriji, a tudi t nji ne' za vse delavce. Imenu. A funkcije vladarja pa 1 Vendar pa shajajo dobro, ker bo vršil njegov sin Umberto. i delajo nad 40 ur, mnogi po SO ur In več, in to jim s plačo za čas in pol dvigne njihen tedenski ček na precejšnjo višino. Po vojni tega ne bo. Morda mnogi ne bodo niti po 40 ur zaposleni in to bo pomenilo zanje drastično znižanje mezde. To zmanjšanje. kijbo ogromno, bo znižalo takozvani narodni dohodek za mnogo milijonov. Kolikor delavec zasluži, toliko lahko zapravi. In čimvečji so dohodki delavcev, več Je prometa. V krizi — saj se morda ljudje le spominjajo, pa je vlada blago in živino uničevala, in farmarjem pa plačevala sate, da so manj pridelali. Vzrok temu Jo bil, ker nad 10 milijonov delavikih družin sploh ni imelo dohodkov, ra- zen nekaj za "relif', na milijone drugih pa Je talfo malo zaslužilo, da je bilo komaj za najnujnejše potrebščine. Tako farmarji in tovarnarji niso imeli trga in narodno gospodarstvo je životarilo in se vzdržalo le z vladnimi subvencijami. Šele oboroževanje in vojna je poAžaj spremenilo. Kako ho ko mine, to skrbi marsikoga, najbolj pa delavce. Glede plač se unije premalo zanimajo na kontroliranje cen. Zvišanje mezde za veČino delavcev nič ne pomeni, ako se Istočasno zvišajo cene za enako •II pa še več odstotkov, A sa tiste delavce, ki zvišanja niso bili delc*ni„,pa podražitve pomeni- jo znižanje mezde. Za delavca Je vprašanje, koliko lahko kupi s dolarjem. Včasi Je bil njegov dolar vreden veliko več. Marsičesa je lahko kupil več t enim dolarjem kakor sedaj s dvema, ali pa s tremi. In če bodo »viša-vanja mezde pomenila le na-daljno višanje cen življanskih potrebščin, potem to ne bo pomenilo drugega kot da si tam kot prej, ali pa še na slabšem. Unije se bodo morale v ta problem poglobiti vse boljše kakor doslej. To pa bodo sposobne storiti le, ako se odločijo sa boj tudi proti profitnemu sistemu in izkoriščanju. Hrti tega jim višanja mezd ne bodo veliko j^o-magala. V armadi čez 700,000 črncev, od teh nad polovico prek morja Vojni department objavlja v svoji zadnji statistiki, da je v ameriški armadi 701,678 črncev, od teh nad polovico preko Atlantika in Pacifika. Od teh jih je nad 133,000 v inženirskih oddelkih, kar pa nekateri kritiki med črnci smatrajo za napačno ime. Namesto inženirski bi se po njihovem morali imenovati težaški oddelki, ker se te črnce rabi pri kopanju jarkov, pri gradnji nasipov, popravljanju cest, mostov itd. Torej so delavci "z lopato in krampom", ne pa inženirji. Vojni urad na to odgovarja, da se v teh inženirskih oddelkih prav tako uposluje belopoltne vojake kot zamorce. In v moderni vojni so te vrste bataljoni jako važni. V letalstvu je blizu 74,000 črncev, v topništvu, obrežnih stražah, infanteriji in v raznih drugih oddelkih pa služijo vsi ostali črnci. Vojpi department pravi v svojem poročilu, da so se črnci na zapadni fronti zelo pogumno izkazali. V rekonstrukciji pristanišč v Franciji opravljajo razna tehnična dela. Dolgo se je črnce jemalo le v armado. A v sedanji vojni se jih jemlje tudi v mornarico, dasi bi mornarični poveljniki in belopoltni mornarji radi, da se bi te tradicije ne prelomilo. Ker pa je bila to diskriminacija proti črncem, se je mornarico morala udati. Pa tudi v armadi so zapostavljanja proti črncem odpravljena. Saj vojna oblast tako zatrjuje. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. I*4aj» Jn|«»tovan»kB D«U«»lw Titkot«« Ckicag*. IH. ZVEZE GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE NAROČNINA v fcedinjenih drtavan s* cela leto #3.00; mi pol tet* ll.1t; u četrt leto $1.00. Inozemstvo: ia celo Velo 93.60; m pol leto 92.99. V«) rokopisi in Oftai morajo biti v našem uradu najpoineje do pondeljka popoldne sa priobčitev v številki tekočefa tedna. PROLETAREC Publiahed every Wedneadaj fcj the Jufoalav Workxpen'a Publiahing Co.. Inc. Eatabliahed 190«. Editor__________ B da vae tovelja samo » eno, Sedijo lažje razume, je potreb- ! skupifio. je teh ieat no v pojasnilo malo ozadja. Gr- čija je pred vojno spadala med tiate balkanske države, kjer je vladala diktatura. In de ved. Grškfe kraljeva vlada a mini- levice reaigniralo ter sklicalo ljudsko demonstracijo. Papa 11 -dreou jo je s prva dovolil, ali na izredni ministrski seji, kater« se je udeležil tudi poveljnik an strom Metaxom r>a , krmilu je i giesk* vojske, Gen. Robert Sco AMERIŠKI TANKI 4. oklopne dlvislje v prodiranju proti Metsu v Nemčiji. KATKA ZUPANČIČ: IVERI i Stari privilegiji trdno za protiljudske režime Kakor po prejšnji svetovni vojni.tako je reakcije tudi sedaj strah pred socialnimi preobrati. Skupno s kajzerjevo avtokra-cije so oteli Nemčijo za privatne interese in Madžarsko za fevdalizem. Z intervencijo v Rusiji so zavezniške čete skušale strmoglaviti boljševiški režim — ne zato, ker ni bil demokratičen, temveč zaraditega, ker je odpravil privatno svojino in zaplenil imetja tujlfi kapitalistov, ki so jim v prejšnji Rusiji prinašala sijajne dobičke. V Italiji je mednarodna reakcija podprla Mussolinija in Churchill ga je na svojem obisku v Rimu nazval za rešitelja Italije pred ' barbarskim komunizmom". V Bolgariji je pomagala starim privilegijem vreči ljudsko vlado in spletkarila je v Grčiji za odpravo republike in povratek izgnanega kralja, kar ji je uspelo. Nevtralnost Anglije, Francije in Zed, držav v španski civilni vojni je povzročila poraz republike, ker so jo pustile osamljeno v vojni z domačo reakcijo Ih z Mussolinijevo ter Hitlerjevo intervencijo. Rekla sta, da rešujeta Španijo pred "komunizmom" in za "krščanstvo". Klerikalizem po vsem svetu je odobraval njun napad na demokratično Španijo in pomagal v propagandi proti nji. Vzrok, da republikanska Španija ni dobila v demokratičnih deželah nobene opore, razen nekaj v Franciji, je, ker so se privilegiji v njih bali socializacije v Španiji. Iz istega vzroka se je katoliška cerkev pognala v boj proti španski republiki. Slo se ji je za cerkvena posestva v Španiji in za obvarovanje izkorisče-valnega sistema. Iz istih vzrokov podpira veleposestniške interese v Mehiki in sploh v vseh deželah. Oči vidno je. da bodo torij i igrali prav tako vlogo v tej vojni. Oziroma jo že vrše. Angleška politika v Belgiji, v Grčiji in v Italiji je dokaz, da se demokraciji v Evropi od angleškega orožja ne obeta nič dobrega. Politika torijev ne stremi odpraviti fašizem, kar je pred par meseci potrdil tudi Churchill, ko je v parlamentu pohvalil španskega krvnika diktatorja Franca in s tem dal španskim republikancem migljaj, da nimajo pričakovati od Anglije v boju za strmoglavljenje Franca nobene podpore. Ampak fašizma v Španiji vseeno ne bo mogel rešiti. Obljube, dane malim dežčlam, da si bodo po osvoboditvi lahko same določale obliko vlade, se glase lepo na papirju, a v praksi jih zmagovite vlade niso izvajale v prejšnji vojni in iz dogodkov na Grškem, v Belgiji in v Italiji, ter prej v Alžiru, je razvidno, da tudi v sedanji ne obeta biti boljše. Nesmiselno in protidemokratično je usiljevati kralje onim deželam, ki jih ne marajo. Protidemokratično je pomagati režimom, o katerih je v naprej jasno, da bocb vladali s pomočjo orožja, ne pa po ljudski volji. > Ampak ljudske volje ne bo mogoče vedno tiščati k tlom. Evropa je zrela za socialni preobrat. Če ga ji bo zavezniško orožje zadušilo, bo posledica nov fašizem, ne pa demokracija. 'odbranih" „ Jtešenj: na vrhu po določenih potih. Ob enem vošči vsem, ki ga poznamo, vesele praznike. Upamo, da jih to imel tudi on, če se more kaj takega sploh voščiti onim, ki so na fronti. Frankov brat Luka Majesty\ Government ooDramn mv^nj ..u v.,.u Groser - že dolgo nekje na Ameriško demokracijo slika- lep' sl*dek/ 1 **** nj,m Pacifiku. Svojim sorodnikom jQ ponavadi kot veliko, debe- |l» ** lušnoin dobrino gc.^1- J^JJ nas"** ^ kako ^^^^ t.......— - -.....- vem redu Vendar kaže družina ^^^^^^ j ^JJSZ, kadarkoli je imel pr, prece^o mero zadovoljstva in ^ in ^ ^ ^ ^ pogostoma piše in pravijo, da se mgleska bodi-de- ^ ne pritožuje v Centru oba pogrešamo, posebno, ker sta rada pomagala, pa tudi v klubu se čuti v vsem tem neredu domača in srečna. Seveda, če bi hoteli točnejšo sliko, bi morali tej hiši ameriške demokracije dodati še posebno sobo za denarne strice in pa vežo za ne-bodi-jih-treba nimaniče bila sestavljena po fašističnem kroju. Stari lisjak Metaxas je ljubimkal z Mussolini jem in Hitlerjem, ali to g* ni motilo, da je obdržal najtesnejše zveze z Londonom; še posebno, ker je bil kralj George bratranec angleškega kralja. Da ni U grška fašistična vlada trpela nobene opozicije, to je samo ^ posebi umevno. Po Musolinijevem vpadu na Grško je slednja hočeš nočeš prešla v zavezniški tabOr, v katerem je bila takrat samo Anglija. Grško ljudstvo je v tom boju pokazalo, da so vredni potomci starih Grkov. Pretepli so Mussolinijeve "nepremagljive" in jih napodili v Al- AngUi. ki ie podpUaU ^ ^ m. ^ M'arie M* To ie bilo ^nižanje nec in seveda pomagala sestaviti ^"""V™ J"" ! Italijo. Sramota prve vrst« . ston, Woodward, Ia Ann Tam-' « . . \ ... program štirih svobodscin. zc> Enkentf Ia Tech Sfft Er., Bogve kaj bi se se dogodilo, da kaže svoje dolge nevarne prste ^ *-niteng. ia., lecn agi. tr v deželah, ki so se jedva izvile iz nazifašističnih klešč „ . , , , , Lahko si mislimo, kako je Kako slikajo angleško demo- marsikateremu grškemu hri- kracijo — ne vem. Jaz n. pr bi ^^ ^^^o veselje na obra- si izbrala zanjo tip dolge in suhe in stare gospodične z ironičnim posmeškom na sicer strogem obrazu! Kajti demokracija, kakor jo pojmujejo in izvajajo angleški toriji in kakršno vsiljujejo ubogim "rešenim" deželam, ni daleč od ironije. nest Reven, USMC. Ernest je bil na bojiščih na Pacifiku in je prišel sem na daljši dopust, ki si ga je zaslužil Prijatelji so mu v Cfcntni priredili j»zdravno za- ^ ni firer prišel na pomoč svojemu širokoustnemu kolegu. Nemci so udrli v Grčijo in jo premagali, kot so natepli tudi angleške četeA katere ji je po- zu. Tri, štiri leta se je na ziv ljenje in smrt tepel za mir in svobodo, prebijal se je skozi pe- bavo. Z.njim je bil v Chicagu* tudi njegov oče Frank Reven iz Virdna. 111. Dalje se je oglasil . . , . . . „. . pri nas pevec Thomas Cukale, kel, da si zagotovi boljšo, svet- r . . .. . . . . . . . , i L j . n A i i ki sluzi v vojni mornarici in ki lejšo bodočnost, Pa ti pridejo "rešitelji" in vežejo davno pre- ^ Jl v trgane niti na ko. dobro si se izkazal! In zdaj raznih taboriščih v Sre- na pomoč. Od takrat naprej je bila Grčija v rokah osišča. Ali Grki se niso podali. Kmalu po vpadu Nemcev\ so organizirali gerilske skupine, v katerih so bili zelo promioentni ra- li za časa Metaxove vlade zelo Demokracijo je težko defim- j ^lozi puško! Ce ne* Pripeljali ItalileJ In ^^ Vldcr' ki slu" 1r zi v zdravniškem noru, v preva- rati baš iz razloga, kecjo vsaka država, vsak narod, da. celo vsak posameznik po svoje obrača. Zaokviriti se je pa sploh ne da, ker je v neprestanem razvoju. Razvoj ji je bistven. Vsak od nas pa tudi ve vsaj toliko o nji, da je in mora biti osnovana na večinskem pravu, pa da ji je cilj: omogočiti čim več in čim #širšo svobodo nele večini, marveč i manjšinam, ki se morajo večini prilagoditi. Po-leg tega ima tendenco širiti in braniti svobodo tudi izven državnih meja in je v tem pogledu baš nasprotna imperializmu. Prave demokracije ne more biti v nobeni taki državi, ki ima svojo privilegirano aristokratsko kasto. Tudi v francoski republiki se je ta kasta ohranila. Imela je svoje manjšinske politične pravice, a je imela po svojem spletkarjenju 1 mnogokdaj tudi večino na svojih vajetih, tako da so nekateri upravičeno govorili o Franciji kot monarhiji brez kralja. Neupravičeno pa se ta ali oni Anglež pobaha. češ, da je An- dobro podzemsko organizacijo. bie. je bila prepovedana. Kljub temu se je vršila. Kot pišejo ameriški poročevalci, med njimi Fodor. je bila ta demonstrativna množica mirna, noseč zavezniške zastave in med njimi je bilo veliko žensk in otrok. Policija je brez vzroka začela streljati v množico. Posledica — stotine ranjencev in šestnajst mrtvih. In s to bedasto potezo grške vlade, katera nima nobenega stika z ljudstvom, ki je krvavelo v triletnem boju, ter z intervencijo angleške vlade na strani tistih, katere je narod vrgel se je boj v Grčiji Je le začel Pri mM Prvo delo novega državnega tajništva je bila izjava, katera je prišla ravno ob pravem času da se mi ne bomo umešavali v notranje probleme dežel, ki se tičejo ljudstev v njih. (Stvar se tiče v tem slučaju vladne krize v ItalijiTo je prav in pošteno. Bil je že skrajni čas angleškim torijem povedati, da to ni vojna za ohranitev gnilih kraljevskih prestolov, ter še bolj gnile aristokratske mentalitete. Preveč se je že prelilo evropske in tudi ameriške krvi, da bi postavili Evrofc> nazaj v leto 1939. Jugoslovanski relif smo seboj strojnice in topove in I" \.T—• J slično kot v Jugoslaviji Te sku- Odgovor na relifni apel je bil * . L .J _ __, žanjih ranjencev iz raznih bo- . ... ® . J * . , dober Nabralo se ie veliko de- tanke... Kajti nam gre za red ..J ■1 • v pine so bile označene pod crka-1 : «aorwo se levetiKO oe- jišč v bolnice ondot in v Ameriko. Sedaj se je pripeljal Iz Italije Tudi znani kegljač Elwood Blake je bil tu. On je član društva Young Americans. SNPJ, v Detroitu. Med potoma po o-pravkih v Clevelandu se je oglasil pri nas Frank Okoren, gl. terese, je imela tudi svojo voj- » a ot *ko katera je bi!» označila c odbornik ABZ iz Denverja.i, ' . „ <' _ . črkami E. D. E S. S tem se ie in mir v deželi!" "Ampak svoboda? Kje je svoboda?" Kaj sb hribovcu mar kakšne "sfere"' Teoel se je za svobodo. Tu pa so Angleži porinili na čelo vlade nazadnjaka. kolesce stare, osovražene kraljeve mašinc ... Ni čudno, da se mu roka še tesneje oklene dalje Frank Pechnik iz puške, rajši, nego bi se zadovo- p^^ C0|0 ki je bil delcgat časa nemške okupacije na- Ijil z medlim Upanjem, da se na konvencijl CIO, Leo Tonejc, | P1*8^^® P^iaga za civilno voj- morda. morda ni boril povsem ki je uposlen v ameriški trgov- no MStoni ski mornarici (doma iz Cleve- Vprašanje kralja In včeraj so ista usta. ki so ga landaN Peter Banich iz De Pue. še pred letom hvalila kot ga- m Cp, Frank Zordani, ki je lantnega ljudskega vojšeaka, bij knjigovodja v gl/ uradu ista usta so ga včeraj razkričala SNPJ ^^ ^ je v vojaškem v svet kot uporniki in prevrat- tabori$£U Fannin v Texasu, in like • • • Anton 2agar. bivši upravnik His Majesty s govemment je Proieturca, ki je tu na obisku iz spregovoril. .. Grofu Sforzi oči- j^nverja ta dvoobraznost —. Saj tudi sova sovi glavana pravi... mi E. A. M To je bila njih na-! naria in več obleke- zahvala gre se ve našim zen- rodna jednota. In levica te jed-. . . . hote se je imenovala s črkami: skam; katere ^ l«ko P"dno si-E. L. A S. Ali reakcionarna gr- valc in pripravljale zavoje. Tu-ška skupina, katera jc varovala "as Clarendon Hill s se je do-kraljcve in veleposestniške in- bro Vsi sosedje v moj. SLOVENSKI DELAVSKI CENTER . Družabni klub bo imel v Centru na Silvestrov večer (31. decembra) domačo zabavo. Kaj storiti z Nemčijo, ko bo poražena? Ali zavezniki že imajo kak načrt, kaj storiti z Nemčijo, kadar se poda? Iz dosedanjih poročil je razvidno, da si še niso edini v drugem kot v tem, da se jo mora poraziti. A kaj potem? Mnogi priporočajo, da se je bi razkosalo v več držav. Drugi, da se bi v nji uničilo vso težko industrijo. V tem slučaju bi morala Nemčija postati agrikulturna država. Sedaj je poleg Zed držav industrialno najbolj razvita" dežela. Prejšnji teden je bilo poročano, da je ameriška vlada predložila angleški, ruski in francoski vladi za preuredbo Nemčije svoj načrt. NedvomncT so zavezniški državniki o bodočnosti Nem-!■»je že veliko razpravljali, ne da bi prišlo med njimi do soglasja. Nemčija ima sedaj takozvano planirano gospodarstvo. Ali ji bodo dovolili, da si ga ohrani? Ali bi jd bilo sploh mogoče vrniti v stari, "svobodni" kapitalizem; kakršnemu pravijo v Zed državah sedaj "free enterprise"? Ne. Kapitalizem stare sorte je * Nemčiji skrahiral in njeno gospodarstvo bo v bodoče "plani-rano", to je, regulirano od države, kot je sedaj pod Hitlerjem. Ako s^ njegov sistem pod kako novo označbo ohrani, bo privatna •vojina obvarovana Toda kaj če bo ljudstvo zahtevalo odpravo Kapitalizma v Nemčiji popolnoma in preuredbo države v sociali stični red? Ali ji bodo kapitalistične vlade zavezniških dežel to dovolile? In če bo ljudstvo v Nemčiji hotelo izvršiti tak preobrat s silo, kaj bo v tem slučaju storilo zavezniško vojaštvo? Ali bo skušalo Nemčijo rešiti za privatno svojino z našim orožjem v roki? Dasi se o tem vprašanju v zavezniški diplomaciji ne razpravlja odprto, je to ena možnost razvoja v poraženi Nemčiji, s katero morajo računati. Angleški toriji so za obvarovanje kapitalizma kjerkoli. Ameriško vlado tvorijo večinoma bogataši, ki prav gotovo ne verujejo v socializem. V ameriški vnanji politiki so tudi v času te vojne to jasno pokazali. Ako angleški, ameriški in sovjetski diplomati o tem govore, alt hj jim bili slednji pripravljeni privolttf v zaduštev socalne revolucje v Nemčiji s silo? - e Chicago, III. — Lt. Michael glija demokratična republika—; Kumer, podpredsednik SNPJ. s kraljem. Res je Anglija mati parlamentov, toda v njenem parlamentu sedi aristokracija še danes skoro "in corpore", in to pobija demokratizem z republik ko vred. Je pa torijska pretkanost oskrbela svoji odbrani družbi neko posebno upravičenost do zborniških stolcev. Kakor hitro namreč doseže ta ali oni državljan izreden uspeh in sloves na znanstvenem, ali drugem takem polju, ga brž porinejo v ospredje, da ga kralj dvigne v plemiški stan. Sicer so redki taki od-ličniki, vendar pa jih je zmerom nekaj, da dobi, oziroma#si ohrani lordska zbornica nekakšno kulturno krinko, tako da se lahko šopiri, češ, da povspešuje in zastopa kulturno stran v državi. Tako je ta plemenita družba še najbolj slična škatljici ki se je povrnil iz Evrope v Ameriko, se je poročil. Njegova nevesta je Ann Groser, predsednica društva Pioneer št, 559 v Chicagu. ki je naj vetje v jed-noti in šteje nad tisoč članov. Ann in Michael sta člana Družabnega kluba Slovenskega centra in ona ob enem tudi aktivna Članica, ker pomaga svojemu očetu in materi, ki tu opravljata oskrbniško delo. Michael je bil dolgo v Angliji in potem v Franciji. Ker mu je začelo nagajati zdravje, so ga poslali v Ashford, W Va. Poročencema žele vsi člani Centra obilo sreče. Frank Groser, ki je bil ranjen v Franciji, on jr menda spet na bojišfcu, znan vsem. ki so člani Centra, društva Pioneer in kluba št. 1 JSZ, pošilja v tiskovni sklad Proletarca $2. z željo, da list nadaljuje s svojim delom Koj bo s sudetskimi Nemci? Ko so se vršile na Cehoslova-škem zadnje povsem demokratične, tajne volitve, je 1,250,000 Nemcev glasovalo za nacije, in Grški kralj George je bil ves ita čas na varnem v Londonu, kjer so bili tudi njegovi ministri. Nemci so na Grškem ropali in morili in ob enem podpihava-li boj med raznimi grškimi, ge-rilci. Ali Nemci niso imeli ravno dobre čase na Grškem. Na tisoče Nemcev je bilo poklanih od grških partizanov, kjer so se najbolj odlikovale gerilske sku-hpine E. L. A. S. Ali kot v sosedni Jugoslaviji, se Je isto dogajalo v Grčiji. V borbi za svobodo in v borbi proti fašizmu je nemogoče zagovarjati in se boriti za domač fašizem. Posledica je bila. da je ljudstvo tfrumoma zapuščalo kraljevaše in se pridružilo republikancem, kateri so bližini so darovali zavoje oblek. Se posebno pa moram omeniti sodružico Marv Aučin, katera je nabrala veliko obleke in tudi pomagala s šivanjem, ter Mrs. Marv Košak, soproga Jožeta j Košaka. kateri postavlja Prole-i tarča. Pomagala je s šivanjem ter nabiranjem obleke. * • « ' Za tiste, kateri bi radi vedeli kaj pomenijo tiste okrajšane začetne črke raznih grških geril-skit enot, je Ui pojasnilo (Levičarske grupe) £. A. M. je Ethni-kon Apeleutherotikon Metopon (Narodna osvobodilna frontah E. L A. S. — Ellinikos Laokis Apeleutheratikos Stratos (Grška osvobodilna armada); desničarji: E D E S. — Ellinikos Dimokratikos Ethnikos Stratos (Grška nacionalna demokratična armada). le 200,000 za social-demokfate. _ , . tJ . ■ . in s tem za ^demokratično Čeho-1 k™Ua kratkomalo za- slovaško. "Kar so Nemci na Cehoslova-škem hoteli", to imajo, pravijo ministri zamejne vlade v Londonu in študirajo načrt za izselitev teh Nemcev iz Češke v poraženi raj h Ako so res za to, da se Nemčijo preuredi v demokratično nržfavo, ji bodo morali dovoliti tako gospodarstvo. % kakršnem je demokracija mogoča. Pod kapitalizmom kot je bil pod kajzerjem se ni obnesla, in v weimarski republiki tudi ne, ker je stari posedujoči sloj ostal gospodar nemške ekonomije. Vsled krize in brezposelnosti, ter razdruženja demokratičnih elementov je dobila nacizem in po kapitulaciji bo morala misliti na nov red, ali pa si ohraniti sedanjega pod "demokratfcno" firmo na zavezniški strani. Najboljši izhod za bodočnost Nemčije bi bil socializem Ne samo za Nemčijo, za vso Evropo in za ves svet. Dokler ga bodo vladali izkoriščevalci, se bo razredni boj nadaljeval, in imeli bomo krize in vojne kakor doslej. Premcjo bo manjkalo Notranji tajnik Herold L. Ickes meni, da bo to zimo zelo primanjkovalo premoga. Pa tudi z drugim kurivom (oljem) bodo težave; Marsikje se bo premog dobilo laglje kakor olje. Sicer je obojega zadosti, a težave so s transporttfcijo In pa tudi razne regulacije onemogočajo, da bi civilno prebivalstvo bilo v stanju dobiti toliko kuriva kot ga potrebuje. Finska se bo sprijaznila z Rusijo * Na Finskem zmaguje struja, ki žali popolnega pobotanja in sprijaznjenja z Rusijo. Prejšnjega prem ter j a Erhu Castrena. ki je veljal za neprijateljA*Rusije, je nasledil Juho Paasikivi. vrgli. Isto se je dogodilo v Af friki, kjer je bilo veliko število grških mornarjev, ki so se uprli svqjim rojalističnim oficirjem in to v odprti revolti, katero so zadušili angleški vojaki. To se je zgodilo zadnje leto, ko je bilo več mornarjev obsojenih na smrt ter več tisoč poslanih v koncentracijska taoorišča. Angleška vojaška cenzura je večino teh dogodkov zakrila. Churchill je obljubil grškemu kralju, da dobi nazaj prestol in to obljubo skuša izvršiti. Po vstopu rdeče armade na Balkan so Nemci Grško polagoma zapustili, nekaj pa so jih k temu prisilile tudi angleške čete in angleški partizani. In kakor v Belgijo, se je tudi na Gt^ ško preselila z angleškimi četami ubegla grška vlada — minus kralja Georga Prvo, kar je napravil grški ministerski predsednik George Papandreou, je, da je uključil desno gerilsko skupino E. D. E. S. v regularno vojsko. Nato je z iste skupine s pomočjo angleškega poveljstva organiziral po nekdanjem sta-rogrštfem vzorcu polebno "sveto četo", katera je sestojala v Tole mi ne gre v glavo? Pravijo, da je predsednik Roosevelt zmagal s pomočjo politične takcife ClO in pa onih odbornikov unij AFL, ki se agi-tirali zanj. Le kako. da sedaj imenuje v urade same bivše glavarje jeklarskega trus'a in dru* ge milijonarske magnste korporacij, to mi nikakor ne gre v glavo? POVBSTNI DEL FRANCE BEVK: nprkii (Nadaljevanje.) srca so jo Težko, hladno in brez sem ji dejal besede, ki malone zrušile: "Ne smete misliti na to. Ne bom se poročil." Nato sem šel. Njene solzne oči bi mi ne mogle reči ničesar več, grlo je bilo od grenke bolečine zavezano.— Tri dni se mi ni prikazala ... * 3 jecljajočo besedo sva stopala skozi mrak noči. Teža, ki mi je legla na dušo, mi ni dala govoriti. Zakaj notranja misel hi priSlo nekaj drugega. Dane« IJe * se mi *di samo epUodic. ki h,M" blti je spominjam v glavnih obrisih '"VU„ Pa L t u i x* . i .' Kaj se ti zdi Liza?", brez vsake bolečine, takrat ' n f. .. . . n in - Vkljub nekaterim grdim potezam mojega značaja me Je moje čuvstvo ohranilo na poti neke podzavestne logičnosti. Novo razmerje mi ni dalo, da bi lagal in igral dvojno vlogo. Lojze sem se izogibal s pismi in sestanki. Vendar nisem imel poguma, da bi govoril odkrito. Izgovarjal som se na različne načine, po večini z lažjo. Lojza je opazila mqjo hladnost in je v težki slutnji dozna-la za vzrok mojega obnašanja. Pisala mi jc toplo pismo, ki je bilo samoizpoved njene duše ln izpoved moje vesti. Poševne črke so govorile mnogo. Vredno bi jih bilo poljubiti... Nisem jih poljubil. Kakor bi se bil bal, da jih koj bo-Čemu vprašuje? je šlo z mano.! sobo in pisal Lojzi toplo pismo, Irfoči razvoj in napredek. Spomnil sem se tudi, da sem | ki sem ga trikrat raztrgal in še- J Veliki francoski pisatelj Victor Hugo je leta JH52 napisal videl na šipi napisano njegovo ime. Ko sem vprašal Lizo, kdo je napisal, je odgovorila mirno, Poslanstvo Francije sece ali čez leto dni se je nekje na zemeljski površini nekaj zrušilo ali nekaj novega nastalo. Kdo je torej povzročil? Tisti "prazen veter", ki je odpihal. /a ymago vojne. Prepričan sem, da ako bi vsa svetovna piopaganda potrošila v zadnjih petdesetih letih vse te milijone in milijarde za i$o- To je za Francijo njena tribu- bi azbp, bi imeli vsi narodi raj na, stvamica idej, ogromen vz- j na ^miji namesto pekel. Zave-vod civilizacije, ki neprestano darn se> da bo ta morilna kuga dviga kulturni svet na višje (propaganda! eksistirala na sve-stopnje in razliva neizmerno tu tojiko časa dokler jo ne ustavi močna delavska roka, ki nima milijone dolarjev na razpolago, temveč načela in pogum. Predno pa bo ta cilj dosežen, bodo morali vsi svetovni sužnji voditi svojo propagando^ pravičnosti za odpravo tiste, ki jim dela krivico. le četrtič dokončal. 'knjigo proti diktaturi Napoleona "Malega". Tisti njegov sjnu proti NafMileonu /II. je plameneča, vedno iiva pesem revolucio-Lojza mi je odgovarjala, nje- narnega poslanstva Francije ^svobodi in demokraciji. kakor da nič nI: "Jaz!" in izbri-ine besede so dihale hvaležnost.. Ker je očitno, da bo Francija po tej vojni v ospredju sve-sala dokaz njene misli s šipe. j Nise«© bil vesel teh besed, moja j (ovne borbe ponižanih in raztaljenih, je na mestu, da ponovimo. Nekoč se mi je zdelo, da je v duša se je trudoma bavila z vse kako je pisal omenjeni sloviti umetnik pisane besede in got>ora ekstazi uživanja dahnila njego- čim drugim. vo ime, ki ga je potem zatajila ... Morda sem se motil. Morda mi je lagala ona. Zdaj sem opazoval njegov stas in njegov obraz. Bil je majhen, njegove besede so bile preproste, vljudne, svetli lasje so Razmerje med menoj in Lizo je bilo napeto že tedaj, ko sem ji brez ovinkov razbil upanje na zakon, zdaj se je docela prelomilo. Kakor da se ne poznava, sva hodila drug mimo drugega. V meni se lahka mržnja do nje lezli na čelo. Veselo razpolože- ni oh tod i la, zdelo se mi je, da je v sih)jih časih, z dalekoseinim pogledom v bodočnost. Dve sijajni (parlamentarni) | glavo." Da, vse se je obravnavalo na tej tribuni, slabo in dobro; toda na koncu so zmagale samo dobre stvari; na tribuni, sredi odpora, nasprotij, ovir so menjaje izgubljali potrpežlji tribuni obvladata narode: angleška, ki vodi trgovino, Jn francoska, ki ustvarja ideje. Od 1789 leta dalje je francoska tri- nje j^velo od njega, dovtip je siial iz ust. Iz mene je sijal mrak, kakor sam vase zagrizen filozof sem se zdel. On je bil vse bližjfe tem ljudem,njegova popularnost je bila očita ... To mi je bilo vseeno. Zanimalo me je samo eno dejstvo in v dno tega nisem mogel prodreti. Spremeniti sem ga hotel. V veži je zagledal Lizo in njeno sestro in ju je pozdravil. V kopi nezmiselnih vprašanj in besed je tekel čas. Njih pogovoru in smehu v svojem dušnem razpoloženju nisem mogel slediti. Občutil sem, da sem odveč. Umaknil sem se v sobo in sedel k mizi. Delati nisem mogel. Smeh iz yeže mi je bil v uho, slednji besedi sem prisluškoval. Moje misli so družile tisoč novih možnosti, ki so se mi posmehovale v obraz. Minute so tekle kot ure. Bil semx razdražen in raz-* dvojen od bolečine. Ljubosumje me je morilo, vendar sem ta hip sovražil ves ženski spol. Je-dva je padla iz mojega objema, že se je rezgetala s tem tujim človekom, ki ji je drugoval pred ognjiščem. Nisem okamenel, ko sem stopil na stopnice in zagledal moško roko, ki je bila oklenjena krog Lizinega pasu, vendar so bile kot kamen težke moje besede in srce mi je zastalo v gnevu: "Jaz grem." V Zadregi sta zajecljala oba-dva, Liza se je otresla v moji navzočnosti: "Kaj delate? postala, večja. Njene oči so bile zaskrbljene, zdelo se je, da se je njen obraz spremenil. Otroška ljubkost je izginila, ostra poteza ženskosti je legla vanj. Čakal sem, da ona spregovori be&do; ni je dejala. Kakor da čaka, da se moje telo prvo upogne in se ji približa. Ko sem se nekega večera vrnil pozjno domov in mi je odprla, je stala naenkrat za menoj. Zavita v ogromno ruto me je gledala z napetimi očmi in dela prst na usta: "Molčite" Nato je sedla na rob postelje. buna izdelala vsa načela, ki tvo- Vost vsi borci, tako tisti, ki so rijo končni pojem politike, in z!branili bodočnost, kakor tisti, 1949. letom je začela ugotav svetlobo na vse človeštvo. Nekaj drobiža Chicago, lil. — Zdravniška veda se bojuje proti tak6zva- \ nim ljudskim boleznim, da bi jim prišla v okom in jim preprečita morilno delo Tri izmed njih ugonobe največ ljudi. Te , so srčna hiba, tuberkuloza in, rak. Nič ne dvomim, da pride čas, ko bodo imeli zdravniki tu- j di te tri bolezni pod kontrolo in I ljudi oteli pred prerano smrtjo. ! Ali sfe se že kdaj poglobili v pomen besede "propaganda"? Tudi to je svetovna bolezen. Poslužujejo se jo v največji meri vladajoči sebi v korist in ljudstvu v škodo. K. nji se zatekajo cesarji in kralji, fašisti, cerkev, papež pa vse doli do kapitalistov in navadnih politikov. Se celo ušiva ubežna jugoslovanska vlada je v propagandi za svojega generala Mihajloviča in ljati vsa načela, ki tvorijo končni pojem socialnih pravic in dolžnosti. Cim se je pojavil neki princip in prenesel dnevno svetlobo. ga je francoska tribuna popolnoma izdelaflega vrgla v svet in mu rekla: Pojdi po svetu! In osvajajoče načelo Je odšlo na potovanje, zadelo na meji na carinike in šlo naprej kljub vsem preganjalcem; srečalo je straže pri mestnih vratih in kljub prepovedi prišlo v ki so zagovarjali preteklost;; za odobritev starega reakcio-včasih je resnica pokazala svo- narnega sistema v Jugoslaviji jo silovitost, drugič je besnela potrošila milijone dolarjev, do- ■L IZŠEL JE DR. KERN0V » Angleško-slovenski BESEDNJAK Cena $5 s poštnino vred NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO, LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL Zdela se mi je skrušena in prej1 mfJe Ylak' * kot sem zbral besede, da bi jo,cal° na tovorno ladj°' preplul° vprašal, kaj ji je, mi je dejala: Da ne slišijo. Moja sestra me opazuje." Nisem razumel. V moj molk, ki je še vedno iskal besede, je nadaljevala ona: "Ne vem, kaj bo z menoj." To mi je razvozljalo besedo. "Kaj naj bo z vami?" "Ubežala bom " (Dalje prihodnji«,) --i__ TUDI NASI FANTJE PADAJO V VOJNI Rew. Pa. — Zakonca John in Mrs. Jagar iz Sheffielda sta dobila od vojnega oddelka pismo, da je njun sin William padel na bojišču nekje v Franciji, oziroma na zapadni f rojit i. Z njim vred sta imela na bojišču pet sinov. Po imenu so Fred, Henrik, Frank, Joe in William. V angleščini se podpisujejo Ya-nish. Pokojni William je bil staff laž; vse meje so bile prekoračene, Na tej tribuni je giljotina našla svojega govornika Marata in inkvizicija svojega — Montalemberta: prvi je oznanjal terorizem v imenu, javne blaginje, drugi terorizem v imenu Rima;, žolč v ustih obeh in tesnoba v zbornici; med govorom prvega se je zdelo, kakor da pada smrtna sekira; ko je govoril drugi, je bilo, kot da bi človek slišal prasketanje goreče , . .... grmade. Tu so se borile stran- morja, nagovarjalo ljudi na ce- *e yse marsikatere stah. sedlo k družinam za og- slavnQ Tu M kaRor viharen ob. njišce se vrnilo med prijatelja ^ obkroža|i vedri obra2 ^ in prijatelja, med brau in bra- nice ^^^ in b^ fanaU. U, med gospodarja in sužnja, j zem sebičnost in laž, tulili, div- Čim je iugoslovanski narod od lakote umiral. Danes ni nobene vlade, ki ne bi trosila milijone za propagando. Naša vlada potrosi milijon na teden v ta namen. * Propaganda dela tudi v mirnih časih s polno paro, posebno aktivna pa je v vsakem času vojna propaganda. Ta je ugonobila več ljudi kot pa jih ta-kozvnne ljudske bolezni. Propaganda za zavajanje mase in vojna propaganda korakata neprenehoma in kosita na levo in desno. it Morda sem se s tolmačenjem med ljudstvo in kralja; in če je ~ p rTiToii^i« ^ ^nirili na! Morda sem 56 s lolmacenJem kdo vprašal: Kdo si?' mu je £ ^^ i ^pagande lotil zelo komplic. govorilo: Resnica sem. — Odkod prihajaš? — Iz Francije. — In tisti, ki ga je vprašal, mu je ponudil roko, in to je bila bolje kakor na novo osvojena pokra- se spet potuhnili, grozili no isto pestjo in pljuvali večno isto slino. V vsem tem je bilo polno življenja in topline, mnogo hrupa, jina, kajti to je bila pridobljena, vedno pa je bilo plodno in ve-inteligenca Od takrat se je pre-' liko. In ko se je vSfe pretehtalo, lival tok misli in ljubezni med pregledalo, preiskalo in razmi C. . ... ,, . ..uUrM-UU, riiMKUNIS.il MIUUIUI, tu SKt|ita*rie ................................. ZA UČNE TISKOVINE VSEH VKST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ! ADRIA PRINTING CO. I 1 $ Tat MOHAWK 4757 : 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. j PROLETAREC 3E TISKA PRI NAS l.................... * KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE t« i*...................i...................... KOMENTARJI Iz Vatikana so 8. decembra | Angleški premier,, ki si de-poročali, da je maršal Tito vpra- i mokracijo po svoje razlaga, očital papeža za deset katoliških ta upornim Grkom, da jih ni ni-vojnih kaplanov. To pomeni, da hče izvolil, torej kršijo ustavo, je uradna katoliška cerk-v pw>- Kakšna je. grška "ustava", ve ti novi Jugoslaviji, kot jo zasto- vsakdo, ki se je kaj zanimal za pa Tito, kakor je bila proti de- angleško politiko v Sredozem-mokiatični Avstriji in demokra- lju in za intrige imperialistic- tični Španiji. Tito morda ne bi potreboval beračiti v Vatikanu za vojne kaplane, ee bi hotel po cerkvi udariti. A ker je pristal v "štiri svo- nom samiH**1** V#č kot pa* ameriških l*dij. ki bi priale » potrebščinami v dtthaaUnskv iuke. |*li vir, kot gori omenjeu pravi, da je v Italiji k*k»h 600 uradnikov ameriške UNRRA, ki čakajo, da bpdu po* lani v Jugoslavijo nadzorovali ckalitev ži-vil. \Uxdn Ti*fcva-R0*jxjev% vi uda ve, kakšni so tinti uradniki in pa s kom bi ckfett »» koga podpk*^ ce bi priMi tja Idiairt* M v a ka vlada, kakršna je sadni, je časnikar jem poudarila sledeče stališče: Združeni narodi so zagotovili naateri-jaluo pomagati vsem, ki se bore za zloo* oaišča. Jugoslavija ie v nih spletkarjev, ki so pahnili grško republiko v brezdno in ji usilile fašističnega kralja nazaj na prestol. _____ ___ Kdo je izvolil ljudi, ki jih sili________ bodščlne", 'želi, da jih tudi pp- Anglija v vlade in na prestole1 j ~ ~m boju^proti nJemu prispe-pež upošteva in dovoli katoli-! Kdo je izvolil fašista Darlana in | yala kot katera koli druga škim vojakom v osvobodilni ar- reakcionarja Girauda, ki ju je madi izvrševati bogoslužje svo-; ameriška vlada usiljevala Fran-bodno po določenih katoliških ciji — k sreči za Francijo — brez uspeha? Kdo je izvolil fašista Franka v Španiji, ki mu je Churchill javno naklonjen, in pa ameriški neuradni diplomat, prvak ameriškega klerikalizma, noatih z« napredek, a sedaj g' j* Anglija potisnila .z nje Ce- "d nam i Pogrešamo ga. ; mu? Poroko prav,, da zato ker Kadar "ta prišle omenjeni dve ni hotel podp.rati kralja, pac pa nublikaciii jih je prinesel se pridružil socialistom m dru ,; , " u*v a 540 SNPJ ... jik\tm V zaktevi .da se ga odstavi Sedaj je preminul ! hj Italijo proglasi za repub ,kcJ in to se bo v d«lu za našo stvar , Sforza je b 11. oktobra 1943 znalo med nami. pri Churchillu dve ur, ,„ v tem trii...........................prišel ! intervjuvu .U opravljala o k nam z ženo, kot ponavadi. Pri-! sijala sta se vedno skupaj z avtom. Plačal je društveni ases- bodočnosti Italije. Angleški premier je menda dobil vtis, da se bo Sforza ravnal po njegovih obredih. Toda v ta namen potrebujejo vojnih kaplanov, ki jim jih uradna cerkev ne da. Kar se je katoliških duhovnikov na Slovenskem in Hrvat- skem osmelilo iti v partizanske; newyorški nadškof Spellman vrste, so bili izobčeni iz cerkve, i Ali naj ve|ja takozvana sko£je v Sloveniji in na Hr-*j "ustavnost" in pa načelo reda in vatskem so se takoj po zlomu Jugoslavije "prilagodili" novemu redu. Oziroma, so bili v to že pripravljeni še predno sta Hitler in Mussolini udarila v mira le za reakcionarje. ki jih ščitijo na Grškem, v Belgiji, na Nizozemskem in drugje zavezniški bajoneti in tanki, ali pa tudi za tiste, ki pred Hitlerjevo na Hrvatskem je bilo od vsega začetka te vojne za Rim in Berlin okupirana dežela. In dolžnost zaveznikov je, da ji izvrše svojo obljubo UNRRA na to odgovarja, da kamor bo ona pošiljala relif, morajo delitev nadzorovati njeni ljudje. Ona hoče, da se bo pomoč popravici delilo in s tega stališča ne zaupa nikomur kot svojim uradnikom. I p nqva vlada v Beogradu pa njim ne. Polne ladje potrebščin, namenjene Jugoslaviji, se "leno zibljejo v pristanišču, pravi Edd Johnson, ker med Titom in UNRRA ne pride do soglasja. Ce je njegovo poročilo točno — in bilo je že precej drugih slič-nih — tedaj Jugoslavija bržkone ne bo deleina mnogo ameriške pomoči. Morda ji jo pride BOY 8COUTS v N«w Vorku mobilU.ran vojno posojilo. Na odru »ta župan La Guardia ENO DOBRO DELO KONČANO ... . i željah, a on pravi, da je Chur- ment - zadnjikrat - jn kupi' • takrat dal jasno razu- od mene se tikete v prid Rdeče- J ™ £ ^ o ^ ^ ga krlia- . . : ;e sforza pojaspil, da pismo ki ' Pokojnik je imel velik, zares ; . , ameriikemu state lep pogreb. Prišli so skupaj v« ^ 'artmentu ko ga je vprašal člani društva št. 540, da >e po- ! ^ y Ua|ijo ni on napisa, love od P<>koJ»«g« »M p.č pa ga samo podpisal. V nje- 1.1 mu je obljubil podpirati Bado- : v kampanji o šesto mJajši ljudje, tukaj rojem, so ga d česar pa ni storil. , ,„ ilufu d AL^ndr« vsi radl videli Ko *»o v m.nu-! „,,. len, poletju ob 20-latnic. vzel. , (a da ^ nanj nj zanJesti , ,u. ino je, čemu podpira tako politiko naš state department. j, w sliko, je bil še med nami. Dru- zvsr&zzzft fe tEftS »jtsls Conemaugh, Pa.—Zopet smo končali eno dobro delo. Saj tako si večina nas misli, z izjemo par rojakov, ki se menda še celo s svojimi lastnimi idejami ne strinjajo ter ne zaupajo niti samemu sebi. bilo lepo tudi društveno ime be- venec in sploh je bil ves mrtvar Socialisti niso hoteli v vlado Po padcu $adoglijevega kabineta so stopili v vlado tudi so-ialisti in komunisti. Prvi so ob nem izjavili, da je njihna za- Jugoslavijo. Posebno hierarhija | armadno poplavo niso pobegnili ' -------ampak se organizirali proti nji, si dobili orožja in se vojdvali, dočim so takozvani ministri \1UM hrvatskih škofov, ki je "združenih" narodov vlekli si- JM bil obenem načrt "večnega Ri-! jajne plače in lenarili v ubežni- j toliko vec i* Rusije, ako jo bo ma", je določal, da postane Hr- štvu? v ' mogla dati. vatska katoliška monarhija. V j Bajoneti so tudi v Zed. drža- j Berlin je od zavezniških ar-ta namen se je kvizlingu Pave- - vah stokrat varovali "red in i mad se zmerom jako oddaljen, lieu, hrvatskim škofom in Mus- mir" Toda naperjeni Sedaj v Londonu. Parizu in soliniju silno mudilo imenovati; protj^^tistim, ki so povzročili ne- Washingtonu prerokujejo, da "neodvisni hrvatski državi" ka- red pač ^ proii onim, ki delajo | bo vojna v Evropi trajala brž-toliskega kralja. Se še kdo iz-, y toVarnah in majnah in so za- kone kar do prihodnje jeaeni. In med čitateljev spominja, kako i htevaii ^ nefcaj priboljška k | ker se ni končala to jesen, ka-mu je ime? Tistega "kralja", ki»vsakdanjemu kruhu. Ker so za- kor so prej prerokovali, da se je imel blagoslov ne samo Mus-1 jo bili uporniki in ni- bo. iščejo krivce in se izgovar- solinija in Hitlerja, ampak prav j viastali Jugoslaviji. A drugi, ki so prispevali, mar- A seda i ie na 1 nenil komunistični voditelj Pal- Razveseljivo je. da ni med sikdo morda ne prav lahko. }>er n £ yse ^ * | IT1iro Togliatti| ki je po vrnitvi nami kaj mnogo trdosrčnikov, si je moral pntrgati, pa naj ima-1 nam bo ohranjen v iz Moskve, kjer je bil v ubežni- in še kolikor jih je, jih nadome-1 jo zavest, da jim bodo hvaležni! SDOminlJ Nie^ovi že- *tvu- komunistom dejal, da naj stijo s svojimi prispevki Ameri- tisti, katerim bodo olajšali ^j^^ji^reno sožJalje z zahtevo po strmoglavljenju kanci. Dali so lepo obleko in v Ijenje^ ; DružinJske koledarje ^mo ^"astije odnehajo, kajti sedaj mnogih slučajih tudi denar. Ob- Nadejam se. da se bodo od- ^^ ^ ^ | naj nam bo briga vojna proti žalovanja je vredno, da imamo zvali tudi oni, ki doslej se niso £ Hitlerju, ne pa boj proti kralju, v naši oklici rojake, ki niso še nič darovali, Sedaj je pomoč j R^aki pa se sporn S tem je bila republikanska zve- niti oenta in par zakrpanih hlač nujna in z njo ne smemo odla- darovali. zmerom imamo i tati. Tam stradajo hrane m so ^ ^ ,etos P" lem aeiu josi za razbita in dinastija pa obva- med drugimi tudi Uke ljudi ki »rez obleke in .umajo zdravil P» bo več Teh publikacij on mea arugimi iuai ua^c ijuat, iu nahjl.:ti , ne bo vec prinašal na dom. Ta- I V novi Hm ni mar drugega kakor zasUi- J« ne morejo na^viu, kQ ^^ nam ^ ^ ^ ^^ j ^ 1Q je komunisli To. morejo nabaviti! ^ Ponašal na dom. JTa- iek in biznis Mnogi celo žele, ker nimajo s čem Taka pomoč ^/^A^s^rkh ...... da bi vojna še dolgo trajala, sa- ji™ mora priti od drugod in za-Lnu V novi vladi, ki jc bila sestav- da ali kar že je — on je član | de ^ ^ta drugih savojske dvorne hiše, je prej mo da bo denar. Taki ljudje ne store nič dobrega za človečan-stvojs Le vojni dnvek plačujejo, ker ga morajo. Če pa se bi mu mogli izogniti, bi tudi to storili to smo v akciji, da jim jo preskrbimo. Joseph Turk, predsednik podružnice št. 28. * .likoli na Hrvatsko. Tisti vojvo- samo ^ vlečejo djviden- danjo francoska vlado, in to še- Kakšen pa bi kvwt bil, ako bi spoznal, da ga hrvatski narod ne mora, kot pa grški kralj, ki se vzlic narodnemu odporu še vedno sili na prestol. In pa habsburški Otto. Morda sta tiati italijanski vojvoda in pa jugoslovanski Peter še najbolj pa-- metna, če je to res, kar pripovedujejo o njima. Namreč, da se ne silita niti pod protekcijo zaveznikov tja, kjer vesta, da bi tvegala življenje vsako minuto, dočim jima ga sedaj ni treba. In oba živita v milijonarskem udobju. Wmston Churchill je v obrambi svoje grške politike v parlamentu tolmačil demokracijo nekako tako. kot da se ne pobira ob uličnem pločniku z napeto puško. Po njegovem je demokracija, da živiš v deželi, ki ie za mir, da imaš družino, da smeš biti premožen, da živil v zadovoljstvu in pa da lahko voliš. mmm Edd Johnston, ki je član poročevalskega štaba čikaškega "§una", piše iz Barija v Italiji, da Titova-Ribarjeva vlada ne samo da zameri ameriškim in angleškim časnikarjem zaradi "napačnega poročanje" o situaciji v Jugoslaviji, pa jih izganja iz Beograda, ampak tudi ameriškega relif a noče, ako ga nc bo ona delila. Kajti tisti, ki kaj "tala", ima v ljudskih očeh ugled. In v Jugoslaviji, pa tudi v Italiji vedo. in drugje, da "ta-lajo" navadno taki, ki so največ krivi ljudske nesreče. N. pr. v Italiji župniki in škofije in enako bi bilo v Sloveniji in na Hrvatskem. Tito zahteva, da se zaupa njegovi vladi, ne pa tistim. ki so pomagali fašistom. Velika škoda bo za Jugoslavijo, če se je ameriška pomoč v živilih. obleki in zdravilih ne bo dotaknila. Toda kot pravi omenjeni poročevalec, je Jugoslova- le ko je uvidel, da se je de Gaulle vzlic Rooceveltovemu nasprotovanju uveljavil doma in v zavezniškem svetu. V Vatikanu do njega niso imeli no-benkrat simpatij, toliko bolj pa so držali z vlado v Vichvju. ki sta ji naeeljevala maršal Petain in fašist Pierre Laval. Sedaj sta oba nekje v Nemčiji v nacij-skfera varstvu. Na banke'ih v Kremlinu se veliko nazdravlja. Rusi pijejo v vsi imeli za svoje geslo, "vzemi dosti, daj nič"? Ali pa, "kaj bi jaz delal zastonj, naj rajše kdo drugi!" V% Ako bi se rojaki, ki delajo po naselbinah za SANS in za relifno akcijo ne samo brezplačno, ampak še stroška imajo ara ven, ravnali po tem pravilu, ali bi sploh mogli imeti kakšno ustanovo? Veseli me. ko čitam. kako pridno so rojaki nosili skupaj oble- 2 PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI i USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET 1 ČLANOV' IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA vsaki nazdravici vodko, drugi ko za uboge rojake v stari do_ pa kar kdo hoče. Na razpolago ^vini. tudi pri nas so bili v je vsega, tudi šampanjca in naj- lem precej uspešni. Zbrali smo boljših inozemskih likerjev. Ko r ^ h ■ so nedavno priredili v Kremlu banket de Gaulleu, so pili vodko in šampanjca. Ameriški čita-telj bi lahko ob branju takih poročil sklepa), da so tam veliki pijanci. Toda na ameriških banketih se pije brez nazdravljanja. in pa pri barih v kotih, kjer te nihče ne gleda. ,,Army and Navy Journal \ ki velja za avtoritativen list. I pravi v svoji zadnji izdtiji« da bi bila vojna-v Evropi že končana, ako bi se hotela Anglija in Rusija boriti s Hitlerjem namesto zasledovati njune posebne interese! n. pr. Anglija v Grčiji, v Italiji in Belgiji, Rusija pa v baltiških deželah in na Balkanu. Omenjeni list smatra, da sta ti dve deželi prepustile glavno breme borbe s Hitlerjem ameriški armadi, namesto da bi upoalile vse svoje sile za porat Nemčije in s tem bi bilo konec nemške oblasti tudi v okupiranih deželah. ZaiHmivo je, da je prej Rusija Ameriki in Anghji očitala, da noai vse breme z Nemci, sedaj bo pa ona doležna take graje in kritike. 99 Naročnin« m Zdrui«ne dri«*« (*«▼•«» Chk«f«) in Kanado $«.00 na let«; $3.00 m pol l«Uj $1.50 Uiti IfU; aa Chicofo in Clcom $7.50 u colo loto; $3.75 um pol lata; aa innaamttvn $0.00. Naslov za list in tajništvo je: 1057 Ko. Lanndalc Avenue 4 him** 23, IHinmi LABORITI SKLENILI OSTATI V VLADI DO PORAZA NEMČIJE (Nada! jo vanjo s 1. strani.) čim b6 zmaga dobljena, bo za ' pri delu. delavsko stranko čas iti z vso silo v boj za priboritev večine poslancev v zbornici in za socializem. ^ Ob enem je poudarjal, da kar sr vnanje politike tiče, morajo jo v skupni teži 1025 funtov. Nekatere so bile sicer nekoliko prasne, a smo jih dali očiatiti kar nas je stalo $35 is plačali smo tudi za prevoz. Bilo je ginljivo gledati vse to zbrano blago, vse lepo očiščeno in porabno. Imenoval bi imena darovalcev, ali vseh se ne bi mogel spomniti, pa ne bi bilo prav, da bi ene omenil, a druge ne. Vsem, ki ste kaj prispevali, bodisi blago ali denar, prav iskrena hvala, in hvaležni vam bodo prejemniki v stari domovini. Priznanje tudi delavkam, ki so bile tako dobre v pomoč tej akciji, da so si vzele čas (kajti nekatere ženske ga nimajo, čeprav nimajo kaj delati), da so pregledovale vso obleko, pri-šile kak gumb ali kaj drugega popravljale, če je bilo pottebno. To delo so vršile Albina Mrak. Mary Svete, Mary Krebel st., Mary Krebel mL, Johana Ster-rnec. Dorothy Grabenstein (Svete), Anna Krebel in Franccs Turk. Veliko sta se trudile tudi Alice Mele in Anna Gabrenja, ki sta na Parkhillu nabrale toliko obleke, da skoro nisem mogel v avto zlesti. Ravno tako sta mi naložili avto z obleko So-phie Benchina in Mrs. Drobnič In potom sta jo še ves dan čistile in šivale Ne smem prezreti tudi Vida Rovanška in Johna Ceglarja, ki ktn mi pomagala Rekel sem v začetku, zopet sjno končali dobro delo. ali treba bo s ojim nadaljevati | Prejemki dosedaj v tej okoli ci so znašali $1.034 6« Glavn prispevki so bila društva, nam taboriti delovni proti takim po- j reč v največjih zneskih iskupa tezam Churchilla in njegovega posamezniki fto so dal ministra vnanjih zadev Antho- $«3M!t temed vseh društev v nyja Edena, ki služijo nasproti okolici Conemnugha je samo nikom demokracije. leno, ki se še hI odžvalo, a član IZ URADA BIG T0NYJA Oakland. Calif. — Leto gre h koncu, zato hočem napisati ob njegovem zatonu še par vrstic. To storim ob enem s pošiljatvi-o naročnine, ki jo je obnovil Albert Hrast Morda bo iz mo-jega urada to vse za letos. Spnatram. da smo v letu 1944 dobro napredovali. Koliko sem k temu jaz pripomogel, ve najbolje upravnik. Klub dvestoterih se je prekosil in upam, da bo do konca leta že klub tristo-terih, dopolnjen s polnim številom članov. Tako je prav. Pro-etarec je vreden vse podpore, ti mu jo moremo nuditi. V Proletarcu (št. 1941) me Ciril Medved iz St. Louisa vabi, da ko bom spet fural čez njegovo vas, na/ se tudi pri njem jglasim. Hvala za povabilo. Saj sem se pred tremi leti že vozil tam skozi, pa nisem videl nikjer nobenega medveda. Sicer se jaz kosmatinca bojim, toda nikakor ne takega, ki dopisuje v Pro-etarca. Ciril pravi, da sem z njegovo ženo v sorodu. Mi ni prav nič znano, na kakšen na-Hn. Mogoče takole: Moj oče je večkrat prodal kakšno kravo, pa se je lahko pripetilo, da jo je cupil od mojega očeta njen oče. Ali kako naj bi že zalegel ta špas, ha-ha. Ako me ne pokličejo v večna lovišča, se gotovo vidimo in takrat se bomo pa pomenili, kdo je povzročil, da sem z Medvedovo ženo v sorodu Ker v listu primanjkuje prostora, naj to zadostuje. Mama in jaz želiva vsem znancem in prijateljem, ter čitateljem Proletarca vesele božične praznike in srečno novo leto. Anton Tomšič. gliatti podpredsednik. Socialisti oa so se odločili, da ne bodo igrali v roke vnanji politiki angleških torijev, niti ne kaki dru-deželi, ki si prizadeva, da se »bvaruje v Italiji privilegije v >edlu. Isto je izjavila akcijska stranka, tor^j dve najvažnejši politični skupini v Italiji. ANGLEŠKA POLITIKA V ITALIJI SLUZI EDINO REAKCIJI (Nadaljevanje s 1. strani.) jali. da Sforzo niso odbili, am-oak rekli Umbertu, do bo boljše če se ga ne sprejme v vlado, j q¥€ "delavski" organizaciji ker je nezanesljiv. e .... . v Sfbm razpusceni V čem "nezanesljiv"? , , v , . I Jugoslovanski osvobodilni od- Iz te afere je postalo ze nekaj ^^ Beogradu je razpustil v polemike v angleškem parla- ,rblJ] qU nacijski ..delavskr mentu. se vec pa v casoptfju or mMclji, k, sta bili p^ kon-•am in tukaj. Končno se je ogla- *() kvizU Nediča. Ena se tudi Sforza in povedal stva- / imenovui/..SrpSka zajednica r,. iz katerih je razvidno, da d«- lada.. in druga .'Nacijonalna luje sedanja zavezniška d.plo- ^^ obnov(J grbije macija prav tako tajno in splet 1 karsko, kakor v prej^pji svetovni'vojni. To sicer za nas ni nič novega, a za mnoge je. Sforza v bistvu pravi, da' se je zameril Churchillu edino zato, ker ni podpiral kralja in Ba-1 TrOpiČne bolezni večji V vojaški in mornariški službi strica Sama je sedaj 42 članov družabnega kluba Slovenskega centra. > loglija. Prišlo je namreč na dan. da se je Sforza smel vri*iti v Italijo s pisano obljubo ameriškemu state departmentu, da ne bo nasprotoval Badogliu in ne deloval proti monarhiji. AP tolmači v poročilu z dne 11. decembra iz Londona, da se je Sforza moral iz italijanske vlade umakniti pod Churchillovim oritiskom. To baje trdi Sforza 3am in dejstva potrjujejo, da ga sovražnik kot vojna. Tropične bolezni so položile na tla 1.400.TKK) avstralskih vojakov, vojna pa le okrog 90.000. V slučaj«, da Je vaš naslov ali ime na Proletarcu napačen, ali «c se Jo primerila kaka drufa pomoU, sporočite nam. To lahko storite ni dopisnici. V SPOMIN ZASLUŽNEMU ROJAKU Linden, N. J. — V naših naselbinah je v navadi, da imajo slovenski listi v njih zastopnike, ki agitirajo zanje. Tako je v takih poslih tukaj veliko pomagal svoji ženi Amaliji Joseph Oblak. Prejemala je Družinske koledarje in Majski glas, ki jih ji je pokojni Joseph raznesel, da sa prišli med ljudi Razvozil jih je tudi po sosednih naselbinah. Umrl je 1. novembra Tako rad je pomagal in vzpodbujal rojake k delu za uspehe v ak(iv- Najboljši pripomoček pn učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KfKNOVO "ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO" t "English-Slovpne Reader" Cena $2.00 s poštnino vred NoročUo prejema ILtLIlVLLf 2301 S. Lawndale Ave., CHICAGO 23, ILL Iz SANSovega urada 3935 W. 26Hi St., Cbicago 23, ILL Itaivoj iMuauift« akcije V v naš urad še vedno prihaja-poročila o zbiranju obleke, čevljev, odej in drugih potrebščin z* Jugoslavijo. V zadnjih dveh tednih so naše postojanke, organizirani lokalni odbori ter posametniki poslali nič manj kot 31,954 funtov v skladišče v Now York Iz Waukegan, 111., poroča tajnik Joseph Zore, da je odbor ze odposlal dve pošiljki v skupni teži 5114 funtov. Istočasno pa smo prejeli ček od blagajnika Matha Jereba za $350. Ta naselbina je do danes prispevala $2450 Pri podružnici št. 7. Little Falls, N. Y., so nabrali 615 funtov obleke ter $27 v gotovini. Skupno so naši littlefallški rojaki darovali že $1145 za pomožno akcijo VVRFASSD Odbornik Sansa Frank Klune, Chisholm, Minn., omenja v svojem poročilu, da so naše rojakinje pomagale zbrati in odposlati 1630 funtov razne obleke. Od-bornica Theresa Speck. St. Louis, Mo., pa poroča o 52. zabojih v teži 6560 funtov. V Jolietu, IU., so imeli deset- York. Do omenjenega dna smo poslali skoz naš urad skupaj $32,339.17, ter ček za $25,000, j kateregu je tajniku SANSa, ki je obenem gl. blagajnik WRFS-SD, izročil brat Leo Jurjovec, gl. blagajnik JPO-SS Ta vsota je namenjena za zdravniške potrebščine za Slovenijo. Poleg te vsote so Slovenci poslali naravnost v newyorški urad $11,766.-32, kar pomeni, da smo Slovenci prispevali do omenjenega dne $69.105.49 za takojšnjo pomoč Jugoslaviji. Skupna vsota v fondu WRFASSD je prekoračila četrt milijona dolarjev. To je rezultat 9 tedenske kampanje skoraj izključno med jugoslovanskimi Amerikanci in ne uključuje denarja, ki ga je v ta namen dovolila uprava hrvaškega milijondolarskega fonda. V omenjeni dobi smo prejeli prispevke od naslednjih: Podružnica št. 61, Indianapolis,. Ind., $220; skupni odbor iz Pittsburgha zopet $600; odbornik širšega odbora SANSa rev. Matija F. Kebe iz Pittsburgha $30 ter $10, ki jih je prispeval naš rojak Frank Colarič. Tajnik podružnice št. 104, N. | Braddock, Pa., brat Anton Red sita ter poslala za SANS za . pcmožtao akcijo pa tudi $10. V imenu postojanka št. 34 , JPO-SS. Detroit, Mich., nam je j potila 1 a sestra Katherine Kratili I znesek $121; postojanka 35 JPO SS v Collinwoodu pa znesek $900, K tej vsoti je prispeval John Koss, blagajnik št 53 S N. P. J. $50, ter enako vsoto An-drew Božič (kovač); enake vsote je darovala tudi družina Johna Zajca ter družina 3. F. Duma. Frank Pucelj je ponovno prispeval $25 prej pa že $75K Imena drugih darovalcev bo objavil v listih tajnik J. F Dum John Verderbar iz Willow Springsa. IU., je daroval za SANS vsoto $50. . Vsem tem prispevateljem kot nabiralcem naša iskrena zahvala. Zgodovino Španije je borba teme proti luči in boj posedttjcčih za stari red dnevno kampanjo, ki je prine- j jc poSiai znesek $100, kar sla 8946 funtov raznega oblači-1 je darovalo samostojno društvo la. Vsega skupaj je bilo 153 za- Danica. Brat Jacob Stonich, Los bojev, poroča sestra Josephine Angeles, Calif., je poslal ček za Erjavec, gl. tajnica S2Z, v ka- $5q% dar Johna Erceka; podruž-terih je bilo 522 ženskih površ- nica gt. 35, Gary, Ind., pa je na-nikov, 1157 svUenih oblek. 262 brala med člani $67. Med naši- Iz newyOrškcga urada smo prej tli potrdilpe knjižice, iade-lane v triplikatni obliki, katere bomo v kratkem odposlali na naše podružnice. Izdajale se bodo osebam, ki so ali bodo prispevale večjo vsoto za pomožno akcijo WRFASSD, zlasti neslovenskim darovalcem. Tajnike prosimo, da skrbno pazijo na te pobotnice ter sledijo navodilu, ki bo priloženo. Po eno potrdilo o prejemu te vsote dobi prispe-vatelj, prepis hrani nabiralec, oziroma tajnik, drugi prepis pa bo poslan v naš urad. Vrniti bo treba tudi vse pokvarjene ali nerabne liste, tako da se bo pravilna vsota točno ugotovila po nadzornem odboru S fašistično Španijo imajo zavesniki velike ne prilik? ves čas vojn«. Diktator Franco je prišfl nit krmilo edino z oboroženo pomol jo riUerja ln Mussolinija in po zaslugi go-Ijcfive aevtralnoteii demnkratitniJi vlad. T*ga diktatorju jc angleški premier Churchill v svojem nedavnem govoru v parlamentu to i ko hvalil in mu obetal neumešavanjc zaveznikov v' njegov režim, da tega niso mogli prenesti ne demokratični krogi v Angliji. še mar.j pa predsednik 2edL držav Roosevelt in naš državni department, čeprav Kr.io s)umi vso to vojno španskemu diktatorji* pomagali s živili, z oljem in drugimi potrebščinami da bi ga na ta način odvrnili od vstopa v vojno proti nam. A Hitlerju in Musso-Hniju, potem samo Hitlerju, pa pošilja rude in živila« dasi je svoje dajatve Nemčiji na pritisk Zed. držav te pomlad nekoliko snižal. Svoji 'protiknmuiiistični' zvezi je ostal sves* iti Hitlerju v petne* poslal na vslMdne fronto par divizij španskih "prostovoljcev'', nemški industriji pa surovine. Ake be Churrhillova obveljala, se "združeni" narodi ne bodo etikali v Francov težim, španski republikanci in sploh vsi v Španiji, ki delujejo za nov preobrat proti reakciji, bi v tem sltsčaju ostali osamljeni in brez opore. Kakšna }e Španija? Kake se je razvila? Kdo je kriv bede in zaostalosti njenega ljudstva? V odgovor na ta vprašanja naj služi čitateljem članek, ki ga tu podajamo v glavnih obrisih Španske zgodovine. Podnebje, zemlja, način pre-. di tok španskih rek. Vse izvirajo iivljaiija tisočletna zgodovina na visoki planoti in se z veliko oblikujejo različne značaje na- brzino preko polno slapov izte-rodov. Spanci se v marsičem raz- j kajo v morje. Ker na španskih visokih pogorjih kmalu skopni sneg, te vode kmalu upadejo in likujejo od drugih narodov, ker so tudi živeli in žive v precej drugačnih razmerah kakor druga evropska ljudstva. V Španiji sta se spopadli Af- . _ - /t -_ rika in Evropa in ko so Spanci, £ reke Tajo (ugovori Taho) in končno la zmagali nad Maori, je Qu#dalquivu od morja do Se Spanec je postal vojščak križa — zelo plemenita stvar, ki pa je spravila deželo na rob propada. Iz verskega fanatizma so uničili vse mavrske umetnine in njihovo "posvetno" (torej hudičevo) kulturo. Mavri so bili po-' biti, v kolikor niso prej zapustili dežele. Sledili so jim Judi. Kar jih niso pobili, so jih naložili na umazane ladje potem, ko so jim pobrali vse, kar so imeli. Kjer se je poljubilo kapitanu ladje, je ubege Jude izkrcal na suho. Spanci so trpsli sedem stoletij pod verskimi vojnami in inkvizicijo. Na tem je ljudstvo izkrvavelo in obubožalo. Kar je še ostalo, so si prilastili aristokrati. O posestnih in družabnih razmerah v Španiji po zmagi kato-j lištva je pisal s pogumno odkritosrčnostjo Edvard Kocbek med drugitp: "Sto tisoč ljudi je imelo 12 milijonov hektarov zemlje, en milijon kmetov 6 milijonov hektarov zemlje, dva milijona kmetov pa nista imela niti trohice zemlje, poleg njih pa sta bila še dva milijona poljedelskih delavcev. Posestniki latifundij (med njimi je bila tudi Cerkev) so proti silno majhni dnini in zava- ta večatoletni boj zapustil v njih globoke sledove. Ali se ne bi popolnoma drugače razvili, če bi bila njihova zibelka v Kopenha- I Švici? Ali ne bi bili ne niti med seboj niti z zunanjim svetom. Mavri, čeprav divje ljudstvo iz afriških pustinj, so premagali Spance,* ker so bili pod enotnim vodstvom in so navdušeno krvaveli za Alahovo ve-v dolgih, suhih poletjih se naj- { ro in svojo skupno moč. Španska večje reke spreminjajo v ozke plemena pa so se borila vsako I rovani s carinami kopičili ogro potočke. Izjeme tvorijo deloma j zase, in.so se med seboj postrani mne dohodke Bili so neomejeni gledala, namesto da bi združeno gospodarji Španije, zato ni nič nastopila proti skupnemu sovra- čudnega, da je danes od 50 miličniku. | jonov hektarov španske zemlje Sedem stoletij španskih vojn obdelanih le 20 milijonov hekta-z Mavri je nepretrgana veriga rov in da je od 23 milijonov pre-medsebojnih izdajstev posamez- bivalstva več kakor 9 milijonov, nih krščanskih poglavarjev v to je nad 40% od dneva plačanih korist Mavrov. Prodiranje mo- delavcev .. . Zato so tudi kultur- ville. Veliki srednji del države sestoji iz visoke planote, ki jo pa visoko gorovje Sierra de Gua-darrama spet deli na dve polovici; staro in novo Kastilijo. Ka- bluz. 414 moških oblek. 281 jo-pičev, 314 ženskih in dekliških kril. 775 komadov spodnje obleke, 149 otroških jopic, 3?9 dekliških oblek, moških srajc 286, hlač 146. 95 parov rokavic, 622 parov čevljev in mnogo drugega oblačila. Poleg že preje omenjenih delavk, je tudi sestra Jean Težak, predsednica' društva 108 KSKJ, nabrala novih stvari za $100. Naselbina se je izvrstno organizirala, za kar gre priznanje sestri Erjavec, pomožnemu tajniku KSKJ bratu 2e-leznikarju, Johnu Jevcu, odborniku društva ABZ, Franku We-dicu, gl. tajniku DSD, župniku Matiji Butala ter vsem nabiraK cem in delavcem. Sestra Mary Mušič, tajnica podružnice št. 56 v West Ailisu. Wis., poročž^Ada je samo ta del milwauškega okrožja odposlal 4000 funtov raznega oblačila. Obleko so nabirale tudi druge skupine, toda nam niso sporočile o rezultatu. Podružnica št. 25, Chicago, je odposlala v prvih dveh pošiljkah nad 5 ton blaga in živil. Kampanjo je zaključila 7. decembra, katerega dne je bilo odposlano v Nevv York raznega blaga nad eno tono in pol. Pobira pa še vedno denarne prispevke. Drugi darovalci obleke in obutve so bili: Jennie Kotzman, Petaluma, Calif., 34 funtov; podružnica št. 105 SANS, New Philadelphija. Ohio, 75 funtov; Terezija Penca, Silvis, 111., 40 funtov; Mary Erznožnik, Red Lodge, Mont., 158 funtov; podružnica št. 104 N. Braddock, Pa., 566 funtov. Od 1. do 7. decembra smo prejeli denarnih prispevkov $5.-425.50 in vsoto odposlali v New Prve dni meseca januarja bomo dobili tudi naše članske zna-1 gorovje skoro v ravni črti od se-ke. do katerih bodo upravičeni vera proti jugu in deli deželo v genu ali v tedaj docela danski ali švicaraki smrtniki? • ; stilija, ki pomeni po naše deželo hamedancev se je ustavilo šele ne razmere pretresljive. Analfa- Pogleimo najprej zemljepisno gradov, je prav lepo ime. Toda ob odporu Francozov, ki so pa betov je v vsaki pokrajini na karto Španije' V Italiji n pr gre življenje v nerodovitni Kaitiliji prepustili Španijo njeni usodi, splošno 50—60%, v Madridu je je trdo. Že pred 2000 leti so bili Sicer so pa Mavri neizmerno Rimljani mnenja, da bi morala mnogo koristili Španiji. Njen ju mi rojaki v Eckhart Mine, Md.. je nabral Mihael Beden $12. Frank Poženel in Anton Urbas pa $40. Prejeli smo skupno $52. Brat Leo Jurjevec, blagajnik JPO-SS, nam je izročil $158.50, kar je bilo nabrano v naselbinah Frederick, Lafayette in Louisville, Colo. Nabirala sta rojaka George Zadel in Joseph Smith, pomagali pa so Math Sikich, Erie, Colo., ter Victor in Tony Slavec. Naš zavedni rojak Vene Palčič. Coraopoiis, Pa., nam je poslal ček za $35 ter pristavil: Vam pošiljam $30 za WRFAS-SD. $5 pa za SANS in sicer namesto cvetja na grobove treh nečakov, ki so dali šivljenja Za staro domovino. D^a sta padla kot partizana, tretji pa kot žrtev italijanske podlosti." Brat Palčič je že prej daroval za SANS Podružnica št. 25, Chicago. je nabrala $140 za relifno akcijo, $19 pa za SANS. kar je poslal tajnik Frank Alefch Darovali so: Društvo Pioneer $68, Narodni Vitezi $49, Jugoslovansko stavbinsko in hranilno društvo $15, Donald J. Lotrich $17 ter John F. Beranich $10. Od podružnice št. 24, Virden. 111., smo prejeli $19.43, od katere vsote je namenjeno $16 za WRFASSD. Od št. 96, Auburn. HI., pa smo prejeli znesek $15. Za podružnico št. 65, VVorce-ster, N. Y., je poslal Frank Ker-smanc znesek $37. Pred odhodom v bolnišnico, kjer je pre< stal nevarno operacijo, nam je tajnik Peter Rode poslal $225. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. John in Mary Petkovšek, Ko-komo, Ind., sta se ponovno ogla- dve polovici, omogoča pa, da se z obeh strani grade ceste, ki vežejo razne predele države. V Španiji pa se razteza več gorskih verig od vzhoda proti zahodu. Ta gorovja popolnoma ledjo posamezne pokrajine, ki so zato živele zelo različno življenje in si ustvarile zelo različno kulturo. Večkrat ne umi j i-ve zastoje v državljanski vojni, ki jo je vojeval španski narod a fašisti. boste razumeli sele, ko dobro pogledate španski zemljevid. Na severu so Pireneji. V ravnini in neprekinjeni črti se vle-novo v svoji I čejo 400 km od atlantskega oceana do sredozemskega morja. * Niso tako visoki kakor švicarske Naše prireditve: Podružnica Alpe in bi zato človek mislil, da št. 48, Collinwood, O., prireja jih je laze prekoračiti Je pa veselico v korist pomožne akci- Prav narobe. Alpe so višje, toda je v nedeljo 24. decembra v Slo-1 tudi širše in se zato dajo na njih venskem delavskem domu, Wa- graditi ceste, ki se počasi dviga-terloo Rd. jo in spuščajo Pireneji so pa Podružnica št. 2, Chicago ' naJve* 100 k,m "jih prela- , , v vi MM «•«/% .aIa etpmi fulrn m r»lrv_ (north sidet, IU., prireja vese- vsi dobrostoječi člani SANSa ter seveda vsi novopristopli čfa-ni. Povemo že lahko naprej, da bodo znaki zelo lični, zelo pomenljivi ter v ponos vsakemu, ki ga bo nosil. Znaki se ne bodo prodajali, pač pa bodo služili poleg članske karte za dokaz članstva. Letna članarina znaša $2, ki se zamore plačati v dveh obrokih Dohodki od članarine so namenjeni političnemu delu in upravi SANSa, kakor tudi za stroške v zvezi z relifno akcijo. Citatelje te kolone vabimo, da pristopijo k lokalni podružnici, ali pa pomagajo organizirati naselbini. ptica, ki bi hotela preleteti Kastilijo, nositi s seboj vodo in hrano, če ne bi hotela umreti od ze- bi lo v nedavnem času še 40,-000 otrok brez šole. Zelo majhna plast plemičev, industrijalcev in bogatih meščanov vlada neome- žni del so sprementfi v pravi vrt; ti ljudje iz puščave so znali ceniti vodo in ljubili so drevesa jeno s svojim kapitalom ter živi je in lakote. Kajti gorovja, ki in rože, ki so jih morali v svoji v bogastvu in razkošju, velika obdajajo to visoko planoto, so pravi domovini tako pogrešati, večina pa v nevrednih, včasih dovolj viaoka, da zadržujejo ob- Cordovo so si izbrali za prestol- celo v živalskih razmerah. Zato lake, ki se dvigajo s Sredozem- nico in to mesto je štelo 900 jav- je razumljivo, da razlika med skega morja in atlantskega oce- nih kopališč, preden so ga spet obema svetovoma ni le gospodar-ana. Posledica tega je, da trpi zavzeli * katoličarii. Pod katoli- ska. V Španiji ebstoja močno Kattilija devet mesecev pod pe- škim gospodstvom je padlo pre- razredno sovraštvo, veliko dru-klensko vročino, druge tri mese- bivalstvo Cordove z 200.000 na žabno nasprotje, kakor ga ni več ce je pa izpostavljena mrzlim in 50,000. število javnih kopališč zlepa najti... Veliko, zelo veli-suhim vetrovom, ki neusmiljeno pa z 900 na nič. Mavri so zgradili ko krivdo ima španska duhov-brijejo po goli planoti brez go- celo mrežo prekopov za namaka- ščina, posebno višja." zdov. Od iivali vzdrže tu samo | nje zemlje in vpeljali pomaran-! Gospodarsko in kulturno haj-ovce. Edina trava, ki uspeva, je če, dateljne, sladkorni trs, bom- višjo stopnjo od vseh narodov in esparto-trava, ki je tako trda, da ; baž. S prekopi iz reke Quadal-1 plemen na iberskem polotoku so pletejo it nje košare. Velik del quivir so dolino med Cordovo in lico v korist pomožne akcije in SANSa v Fleinerjevi dvorani, 1638 N. Halstecj St , v soboto 20. januarja 1945 Podružnica št. 106, Euclid, O., prireja javni shod v. Društvenem domu na Recher Ave. v nedeljo 4. februarja. Glavni govorniki: Joško Oven, Janko N. Rogelj in Leo Kušlan. Kampanja za šesto vojno posojilo se zaključi 16. decembra. Dolžnost nas vseh je, da sodelujemo v nji na ta način, da kupimo vsak en bond več kot ponavadi. Kot ameriški državljani bomo storili svojo dolinost tudi napram naši novi domovini. ki nam je nudila priliko, da v najhujši uri lahko pomagamo tudi našim bratom in sestram v starem kraju. Mirko G. Kuhel. tajnik. te planote se ne razlikuje mnogo od puščave Tako bo vsak razumel, zakaj ima Španija mnogo Sevillo spremenili v "huerto", velik vrt, na katerem so tedaj kmeti štirikrat na leto spravljali dosegli Katalanci. V Katalaniji se je tudi najmočneje pojavil odpor proti diktaturi Prima de Ri-vere. Po zlomu te diktature so manj prebivalcev kakor Angli- ž^tev. Povabili so inženerje v de- začeli Spanci spet svobodno di SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE / Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAVVNDALČ AVENUE .. CHICAGO, 23, ILLINOIS DRŽAVLJANSKI -PRIROČNIK nov« knjiiica, * poljudnimi navftdD1 kako postati AMERIŠKI DR2AV* LJAN Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih ietiflc iz zgodovin« Ze dinjenih dtžav, v III. delu pod naslovom RAZNO, p« Proč las neodvisnosti. Ustavo 2ed. driav, Lincol-nov govor v Gmtsrsburgu, Prodsed. niki Zedinjenih drtav ln Poedint drŽave z slavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. Cena knjiiici I« peitnino vred. uno SO ceat«v Naročila sprejema: • Knjigarna Prolttarco 2191 8. l a\vndalf Avrnoe CHICAGO U ILL. zi so zato zelo strmi tako za človeka kakor za osla. Inženirji, ki so gradili železniško zvezo Španije s Francijo, so to dobro opazili in gresta zato obe progi, ki vežeta Madrid in Barcelono s Parizom, ob atlantskem oceanu in ob sredozemskem morju. Alpe pa reže polno predorov. Radi te neprehodnosti gorovja na severu 90 ohranili svoje posebnosti od pradavnih čaaov do danes slavni Baski. Baski imenujejo sami sebi Ev-skaldunake in svojo deželo Ev-skera. Učenjaki imajo o izvoru tega svojevrstnega, najstarejšega naroda v Evropi več teorij; njihov jezik, ki ni prav nič podoben ne španskemu, ne francoskemu, bi kazal na to, da je njihova domovina v Aziji, ker je precej podoben jeziku čerkezov, ki prebivajo na Kavkazu. Gotovo je to, da so Baski trden, odporen rod isvrstnih ribičev, mornarjev, in železno vztrajnih delavcev. Njihovo glavno mesto je že v 6. stoletju postavil neki gotski kralj. Baski, ki jih je okrog 800,-000, prebivajo na ozemlju med biskajskim morskim zalivom na aeveru in med visokim gorovjem, ki zapira njihovo deželo na jugu in vzhodu. Baski so pokazali tudi v civilni vojni {^roti mednarodnemu fašizmu junaško žilavost Tudi neodvisna republika An-dorra s S,000 prebivalci Je ohranila svojo samoatojnost, ker leži visoko v gorovju in jo veže s dragim svetom samo ozka steza. Njena glavna vas Andorra šteje 600 ljudi. Andorra se upravlja sama že nad 800 let. / Kakor ločijo Španijo na severu Pireneji od Francije, kakor ja, ki ja po obsegu mnogo manj-3a. Revščino teh krajev dobro razodeva slavno delo "Don Ki-hot'\ ki ga je v slovenskem prevodu izdala "Slovenska matica". Junak tega romana Hidalgo Ima ponosno ime Don Quijote de la Mancha. La Mancha (izgovori manča) ali arabska al manša ne pomeni nič drugega kakor divjo pustinjo. Tako znači ime junaka "gospodar pustinje". Poleg nenaklonjene narave so pa Spanci trpeli ie pod tem, da je pripadala še tista nehvaležna zemlja cerkvenim in drugim velepose-stvom. Povpredni Spanec z vso svojo družino je imel zato toliko premoženja, da je lahko vse skupaj naložil na enega oslička. Bogat pa je iberski polotok na rudah: zlatu, srebru, bakru itd. Ta naravna bogastva so vzbujala poželenje sosedov že pred dva tisoč leti. Ko se je Sredozemsko morje spremenilo v torišče boja med afriško Kartago in Rimom, se tudi Španija ni mogla več izogniti svoji usodi, da sta se na njenih tleh za njene naravne zaklade tepla tuja roparja. Komaj sta izginila ta dva, ko so divja plemena s severa uporabila Španijo kot prav primeren most za prehod iz Evrope v Afriko. Potem se je v 7. stoletju nekemu arabskemu roparju zasanjalo, da bi bilo dobro, če bi se podal na velik roparski pohod po svetu. Cez sto let so U divja plemena osvojila vso severno Afriko in 711. leta se je njihov poveljnik Tarik podal v Evropo, ko je izkrcal svoje vojake v Gibraltarju. Od te slavne pečine, ki Jo imajo zadnjih dvesto let Angleži v rokah, je prodiral dalje v Španijo. Spanci so se hoteli upreti temu afriškemu navalu. Toda sama geografija njihovega pcHoto-ka je preprečila vsako enotno, sklenjeno akcijo. Ovirale so jih želo, gradili univerze, na katerih so znanstveno študirali poljedelstvo in druge praktične vede, ih sezidali so edine ceste, ki jih ima Španija še danes. Mavri so prinesli zaostali katoliški Evropi matematiko in astronomijo in hati in se pripravljati, da popravijo vse tisto, kar so tirani nad njimi zakrivili. Sredi teh naporov so navalili na nje spet — Afričani pod vodstvom evropskih fašistov. In z njimi so morali Spanci v civilni vojni boje- tudi dela starih Grkov so spet vati najhujše boje na življenje odkrili Evropi. In še eno moč so in smrt. Bili so poraženi, toda ne Naročite si Ameriški družinski koledar 1945. Stane $125 zapira astursko-katitabrijsko pporu4biltty. But it wiil not go to London. In announcing its resolution to raisc $1.000,000 to assist in the re habtlitation of unions in wartorn countries. thc AFL gives praitical evidence of q sense of world solidarity. In the words of Matfaevv Woll, the Federation recognizes that an important factor in the maintenanee of high wages and vvorking standards in our country is the esUblish-ment of high wages and vvorking standards throughout the vvorld.' Th«« raising of this sum for sueh a purpose goes even further. It is directly in line with our democratic war aims. The free trade unions are everywhere thc prime eymies of dietators. By planning for the earliest possible rehabilitation of European unions. thcAFL is directly contributing to the creation of a democrutic F.uropc. It is doing vvhat it can to see to it that our victory on thf field of battle is follovved by a victory in the social and economic organization of the vvar-ravaged nations. « The aetion of the CIO in taking part in the conference called by the British unions also shows courage and imagination. ln so far as this indfcates a definite break vvith labor isolationism, \ve must applaud it. This step is, on the other hand. tied in with development* which are iraught vvith danger both for the labor movement and for international relations. • lt is casy to understand why British laborites desire closer connec- [ tions vvith official labor representatives of the Soviet Union. The pact betvveen the British Government and the USSR looks to close future political, military and industrial cooperation. The British unions are, in a sense, refleeting an official policy. If the CIO finally works vvith this nevv setop. it may find itself in an environment vvhich is unfavor-afcle to free trade unionism. The AFL, by staying clear of this nevv organization and finding other means of demonstrating its solidarity vvith European labor, is reasserting its position as a part of a trade union movement free from government dominatiort. No one can suppose that any large number of CIO members, except Communists, approve of government-controiled unions. Surely the CIO unions do no. f.vor «iving up tho right to s«r,ke or any o.her wc.pon nUman.ty .n .ne .on« upw»ra nuircn ----, w,th^ wh,ch they c.n defend the intamUri .heir J™1*'t llw decl.rt th.t pn*res, would be reUrded by .n economy th.t prlc„ Who s.w Goin, My W«y.' wh.t the Communist l.ne m.y be. the C.O c.n be depended upon m t * ^ ^ of m,kjng prof(t from the(r own1 Krom THE NATION ■ m »t The Veterans of the Abraham ?-«ricoln lii i«a Je pass on this quota fto* from t^e maiui"' M*4« ugement: "Dr. John Dollard ls the mthor of a valuable and interest-ing pamphlet called Fear ti 3att'e," vvhich gives the finding; 4 a survey made among 300 sur-vlvors of thc Abraham Lincoln 3rigade. Whiie it deals onfy vvith thc causcs and cures of fear ln I battle, any alert sales-training ex . L^cuttve vvill find many hclpfu' ' lints on hovv to train nevv sales men." . % ( t A report from the Spanlsh front-tr sa.vs many veterans of Franco*s Blue Division, vvhich vvas sent to Itussia to help the Germana, are iow in conccntration camps in j Spain, accused of spreading Conrv munist propaganda. The Federal Council of thc ■ Churches of Christ »n America an nounces the results of its 1943 sui* ve/ of church membership, the first since 192G The number o' cliurches has increaaed 7.6 per cent siiu-e the last survey, the number of Sitnday schools 15.6 per cent. umi the number of their študent* 8.3 per cent. But the largest in crea^e—21.7 per cent -vvas in thc number of denominations. A letter to the Catholic Worker reports a rumor that rfollywood is making a movie about the good vvorks of American nuns, and vvams against it: "Lest we again , spend our enthusiasm and our mo-j ney too readilly and rashly and be , caufht again by Hollywood, vve Without intending to. vve believe, foremost apologists for the should try to perceive the danger-privateprofit economy are insulting the human race by their argu-1 ous f^* Qf naturaiism vvhich is so ment*. They assert that the best efforts of mankind can be evoked only j gubtly concealed vvithin the at-hy the hope of profit. They point to aH the material gains already i tractivc bait of religious entertain-achieved by humanity in the long upvvard march from savagery And . mcnt." The letter is slgned, "A A New Ideal Needed Labor Comes to Life in ltaly A summary of the labor pieture in Italy, follovving llbcrutio.i, is irnishcd in an OWI report on the present economic condition there, Fascist control over labor, and Fascist labor syndicates. have been ibolishcd, the report states, and the rights of vvorkers to organize. hold neetings and select representatives for collective bargaining have been established. Since the Allied Control Commission began operations in Italy, ali sputes have been settled by arbitration or conciliation, vvithout the se of military or other compulson and vvithout one serious strike The ACC, in cooperation vvith the Dircctoratc of Labor oi the (alian Ministry of Industry, Commerce and Labor vvhich vvas set up ollovving the stabilization of the Minjstry after the capturc of Roinc t present operates through mllitary orders in Commission territory. ud by an ugreement in Italian controlled territory. Legislation covering eforms is being prepared A General Confederation of Italian Labor has been organized in lome by three political parties vvho previously had tormed unions and onfederations: the Communist, Socialist, and Democratic-Christian, \e report states. "Some fevv nevv and independent unions vvere tormed n other cases. the members of the dissolved syndicates elected nevv »aders, changed the name of the organization, and novv funetion as re resentative of the vvorkers* rights. Another leadipg labor confedera ion is designed as the Party for Aetion, and this group, together vvith U others, has been invited by the three organizing parties to join thc Jene r al Confederation of Italian Laboc" The report stated that regional and provincial labor ofuces hayc jeen set up in Italy, and ali Fascist officers operating It4ly's so< ial ecurity agencies removed and their funptions eoordinated vvitti thc ahor offices. Ci»n book per capita in the United States according to the American Library Association. The figure for the ceuntry as a vvhole is .87 per capita; Nevv Hamp set out to teach the French lan-guage to a group of študents vvho insisted upon reading nothing but way of life and of progress in a vvorld of scarcity. It vvorked vvhen there vvere plenty of small nations German text books. It happened. to exploit and an abundance of too, that this teacher's efforts vvere 1 territory to develop. - an utter failure and that he ended up in a nut house before the end of a year. I teli this unhappy story vvith grave misgivings. For novv it hap-pens thkt vve Socialists are at-tempting the task of teaching people hovv to live together in peace and happiness under an economy of abundance vvhen the class per-sists in thinking according to rules that are logical only under a condition of scarcity. Certainly, so long af our fellovv humans fail to understand that it IS abundance vve are talking about, and that abundance is a condition they can't avoid dealing vvith, they're not going to think the' right thoughts or say the right vvords or do the right things to avoid another vvar vvhich, even novv, is^tear^ taking form in the blckerings of international diplomacy. What I am leading up to is a dis-cussion of thc conflict for post-vvar economic advantage that present- But novv the economy is big and the vvorld is small. Novv jio nation can move far from its ovvn back yard vvithout trefpassing upon the other fellow's lot. ♦ If vve #ant peace for oAr children we've got to face facts. And the big fact is that America is able to supply enough airplanes to take care of ALL the transportation of the vvorld. Likevvise, vve can sup ply ALL—or so close to aH that there vvould be little left for any other nation to supply—of most of the things that people buy and use. So vvhat? So our profit-takers vvant to compete vvith nations that Just can't compete. And so the less favored British vvant to sort of divide up the jobs. Yes, I favor the British idea and. incidcntally, it's thc idea of most other nations, about those Jobs. I favor the idea even if it is deseribed as an international "car* [ tel:" First, because I don t vvant =c Feataag Eurepa: A11 rail con-neetions betvveen eastern and we«t-crn Slovakia having been cut by the partisans. the Miniater of Transportation announces that efforts. They mis-state and misrepresent their caae To credit the capitalist system vvith the material galns achieved during the past century is to state the obvious. of course. since it ia the only system we have had. But to say that there ia no higher possible tystem than the one In vvhich vve are novv living is to make the ridiculous claim that social evolutiem vTe^dton t merely beheve, vve kpovv. that men vvill react vvith i »tate; Mississippi has .15, the low-greater fervor to an ideal than to the urge for personal gain. The šol- j diers on the field of battle furnish an example thrft proves our point. They are not fighUng, suffer ing and dying for theik1 ovvn gafn, but for sueh abstractions as right and Justice What they vvish for is not an advantage over their feliovvs,but their rightful share in a better-ordered vvorld. Just as soliders vvill nft stop fighting because they are getting nothing out Of vvar for themselves. Just so inventors vvill not stop vvorking and vvorkers vvill not stop producing vvhen society recognizee that they are vvorking for the common gčtod. Instead of pointing to higher living standards vvhich the profit system has achieved, vve might also take a look at the higher "dying standards"—at the unhappiness rate vvhich is me asu red by insecurity, pcnics. stri kes and vvars. Capltalism gave us the latter, too. And it offers us nothing better for the future. The same science that the profit motive has encouraged is novv being used to bring destruetion and death, rather than co-opera-tion and ltfe, to the vvorld. We disagree vvith the stand-pat leaders of capiUlist society who can see nothing better than private fortunes as a goad to men. There is another incentive. It is the altruism that has not yet been developed. the emotions of humanity vvhich individuals stifle in themselves because to yield to them in a competitlve private-pTotlt society is to be penalited. x r Socialism vvould not mean the end o t invention But it vvould flnean that the wQnrfcrs that man creates vvill be used to make life safeii and better rather than.4o destroy, to er^tave and kili.--Reading I^abor Advocate. . % T A Bod Čase Of Stubborn Streak To us the most inexplainable angle of the vvage situation in this $hire ^ H16. .anyIcountry, as brought about by the vvage stabilization order, is the tena city vvith vvhich the Government hM held to the 15% limit on wage inereases As originally laid dovvn, this 15% limit vvas calculated on the basis of the inerease in. the cost of living betvveen January 1, 1941, fnd September 15, 1942. That is, it had been feund that the cost of livlrig had increaaed 15% during that period, and the WLB accordingly ruled that ali f® United States of America To make it easy, let'i narrovv our con-sideratlon to the single ftem of commefcial sir transportation. The conflict here is basic. Britain^ capitalists vvant to poole the business of air transportation. American profiteen vvant to compete for the business as rugged individuals. It is at this point that the American capitalists are thinking thoughts and proposlng policies I that cfash eo'violantly vvith the facts that, unless they see their error in time, they vvill have almost everybody — and especially their British vvar-allles — hatlng America. • I submit that the a<)vocates of postvvar international competition for economic advantage are as out of tune vvith thc facts as vvere thoee študenta vvho tried to learn French vvhile they vvere thinking German. Let us admit that It vvas proper ing up on America in the next vvorld vvar, and. second, because being an American, I don t vvant ali the vvork of the vvhole vvorld pushcd on the people of this coun-try. I'm remembering novv that vve do live in an age of sueh abundance that. properly distributed. everybody can have enough of the good things of life. And from that pojat it s ea*y to come to the con-ciusftn that vvorkers can stop killing for Jobs and owners can stop competing for markets — if the$ "plan It that way." And thafs the way Socialists propose to plan It. Who vvant« to build airplanes and run a stratosphere delivery route? Thafs only a Job to be done to make life better and easier. But ifs not the essence of life. Lefs divide the burden. Who vvants to svveat in a steel mili? Somebody MUST do it, to be sure. Well, Americans should be ' vvilling to do their share But they to rtish and seramble and grab I should also vvant Britishers to 4o vvhile the vvorld vvas big and the I their share coal, and medicines. At the beginning of the month, the Italian papers displayed on their front pages President Roosevclfs prom-ise that the bread ration in ali lib-erated areas of Italy vvould bel inereased to 300 grams (10.57 ounces) a day. They are novv com-menting gloomily on private state-ments by Allied authorities vvho admit that they do not knovv vvhere Mr. Roosevelt vvill get the bread. Hunger and eold might be tolerable, at least to the genuine anti-Fascist masses. if Italians felt free to vvork for the political re-constructlon of their country. But if the Allied agencies do not seem particularly efficicnt in handling the food situation« they are certain^ aetive in disartning the partiaans. vvho vvant to fight the Germans, and in helping the jCrown to protect Itself from the gatheclng anti-monarchlst storm. Dear old Vlttorio ©rlando seems to be the favorite cholce of British and other conservatlve Allied elements for Bonomfs suecesaor His elevatlon to the Premiership, ac-companied by the strains of "Gio-vinezza." vvould bring the llbera-tion of !taly to a cynlcal concllisi on, If the people do not prefer civil war—The Nation. % Here is an illustration: The "Daily Telegraph" of London announces an air mail edition. It ls printed on special paper. carries thc latest ne\*a and vvill reach iU readers, aH around the vvorld, almost before the sun sets. There Is nothing "slovv" about that —Labor SANTA CLAUS IS ON WAY TO SOLDIERS OVERSEAS. The i Wnr IVpartment dlsclosed that over 50,00,000 Christmas packages, the biggest load of mail ever to leave the United States, are novv on their way to American sol diers overseas. In some areas dog teams, camels. parachutes, amphibious ducks and Jeeps vvill be used to speed the packages to iW>lated outposU THREE BILLIONS ± NEW YORK — Latin American countries are grovving rich on the Good Neighbor policy. The Guaranty Trust Company reports our friends to the south have accu mula ted $3.000.000.000 in this country. Ifs aH legitiplftte They aold us ali klnds of things vve needed and vve paid good prices. Millions of dollars in light bHls may be saved consumer* as a result of the squeezing of vvater out of the capital accounts of private utilitiec by the Federal Povver Commission. Nearly 100 concerns throughout the countrv have been ordered to vvrite eff Mimmediatcly" $553.109,-714 of so-called assets," on the ground that the sum repreeents vvrite-ups," according to Charles W. Smith. chief of the commlssion's bureau of accounts. finance and rates. A 6 per cent return on this fictitious valite vvould bc more than $33,000,000 at ycar, he ex plained. Smith made the disclosure at hcariiigs being conducted by the commission at Nevvark. N. J., on its order re inhaled, and a good many of them vvould get sick on pne. In the meantime I'm doing tny best to follow the OPA suggestion about "sane buying". Whenever I get a chance l buy a pack of extra lengths, and Tm not partlculsr about the But there should be some way]an overheated mind —Covvper Fanaticism is the falae fire of