Jasno, a tudi preprosto in strpno Porazdetitev stroškov za komunalne storitve med vse stanovalce — pomanjkljivi dogovori na zborih stanovalcev so v m pogosti povzročitelji sporov v stanovanjskih hišah V stanovanjskfe hišah se stanovald često sprašujejo. kdo je pristo-jen za določitev akontadje na stroške obratovanja hišc, ozroma za razdelilev nastaBh stroškov v zvezis porabo vode, elektrike zaskupne naprave in podobno, tj. stroške, kise ne merijo sposebnimi merilnimi napravatni. Veljavni zakon o stanovanj-skem gospodaretvu med opravili hišnega sveta dobča, da hišni svet: — določa višino stroškov za obratovanje stanovanjske hiše; — odloča o razdelitvi stro-škov za vodo, odvoz smeti, di-mnikarske storitve, ogrevanje in podobno, če se s posebnimi me-rilnimi napravami ne more dob-čiti njihova višina. V zvezi z doloČanjem višine stroŠkov za obratovanje hiše je treba opozoriti tudt na določilo. ki pravi, da zbor stanovalcev do-loča letni proračun stroškov obratovanja hiše. Ob upošteva-nju pristojnosti zbora stanoval-cev je šele bolj razumljivo, da lahko hišni svet določa višino stroškov obratovan ja le v okvirih sprejetega letnega proračuna. V zvezi z določbo o razdelitvi stroškov pa je treba poiskati po-jasnilo v komenatrju k zakonu. Ta namreč pojasnjuje, da je v zvezi z »razdelitvijo stroškov« ra-zumeti pristojnost hišnega sveta le za fizično delitev dejanskih stroškov med zavezancem na podlagi meril. Ker pa zakon ne daje hišnemu svetu pravice, da bi določal tudi merila. je razumeti, da jetovpri- stojnosti najvišjega samouprav-nega organa v hiši. to je zbora stanovalcev. Za kakšna tnerila se stanovalci na zborih dogovorijo je torej odvisna predvsem od njih samih in stališč, ki jih zav-zemajo. Na osnovi primerjav ra-zličnih odločitev zborov stano-valcev vidimo, da se sprejeta me-rila zelo razlikujejb. Nekje raz-delijo stroške za vodo na vse osebe v hiši. Še posebno dosledni so pri evidentiranju dojenčkov. celo mačk ne pozabijo, drugje pa komaj da eviderrtirajo odrasle osebe. Stroške porabe skupne elektrike ter čiščenja hodnikov in stopnišč delijo najpogosteje po številu oseb, ponekod pa upo-rabljajo za merilo tudi stano-vanjsko površino, ki je za obra-čun preprostejša, ker je kon-stantna. Delitev stroškov na stanovanj-sko površino opravičujejo z logi-ko, da so v večjih stanovanjih družine z več člani; delitev po osebah pa s trditvijo, da so pov-zročitelji stroškov vedno le osebe (prižigajo luči, hodijo po hodni-kih in jih mažejo, vozijose z dvi- gali.-.)- Vsaka irditev ima svoje razu-mne meje, ki pa jih morajo sta-novalci postaviti tam, ko upo-rabnik stanovanja ne more več vplivati na stroške, ki nastajajo brez njegove velje. Dosedanji stanovalci v večini primerov niso nikoli mogli vpli-vati na izbiro svojega stanovanja glede na lego v hiši, pogosto niti tudi na izbiro objekta ne. Izhaja-joč iz te ugotovitve, bi se morali zavedati. da bi se nekateri stroški morali deliti bolj po načelu vza-jemnosti kot obračuna dejanskih stroškov. Npr.: večji porabnik skupne elektrike so dvigala in motor ji za pogon vodnih črpalk v kotlovnici. Po primerjavi pov-zorčitelja stroškov bi se stano-valci v prvih treh nadstropjih od-povedali teh obveznosti, icer do njih potiska vodo pritisk iz vod-nega omrež ja, dvigal bi se odpo-vedali, ker lahko nodijo pes in podobno. Takšna razmišljanja tudi res pogo-sto vplivajo na odločitev o razdelitvi stroškov. a na srečo v večini primerov le zmaga preudamost in pravičnost. ki je večini stanovalcev naše sociali-stične družbe lastna in jo znajo izpri-čevati tudi pri vzpostavljan ju dobro-sosedskih odnosov v stanovan jskih hišah. Tam pa. kjerse ne morejo dogovo riti, velja odločitev, ki jo je sprejela večina stanovalcev na pravno veljav-nem zboru stanovalcev. Glede na de jstvo, da je zbor stano-valcev v stanovanjski hiši najvišji samoupravni organ. posamcznik nima možnosti pritožbe na višjo inš-tanco. temveč mu preostane le pot na sodišče. Vsakdo, M je imel kakršen-koli opravek pri sodnih obravnavah. pa bo takšno pot odsvetoval. dokler niso uporabljena vsa razumna sred-stva dogovrajanja. Pa ne zato. da bi se bali sodišča ali da bi dvomili v n je-govo pravično razsodbo. temveč zato, ker si sicer dobri sosedje zaradi malenkosti, ki jih želijo rešiti na so- dišču. postanejo v sodnem procesu nasprotniki in uporabijo vsa mogoča in nemogoča sredstva. da bi dokazali »svoj prav«, rezultat razsodbe pa je tak. da stranka. ki v pravdi ne uspe. svo je nezadovoljstvo izraža v sovraš-tvu do druge stranke. V neki hiši na Kodeljevem hišni svet vztraja, da morajo stanovald plačati strošek vode po osebi ne glede na to, če pravočasno odjavijo svojo odostnosl, ki traja mesec. dva ali celo vet Dopis, s katerim stano-valec išče za&ito pri stanovaajski skupnosti ia ki me }e vzpodbudH k temu pfeanju, ne more pojasnlt) rseb vzrokov. ki so vplivali na odločitev zboca stanovaicev, je pa tipičen za pogoste spore v hišah. Najpogosteje ne gre za denar, kot zagotavljajo »oskrbovand« — gre za pravf&io nzdeiitev stroškov. 7.bor stanoval-cev mora v takšnem primcni zahte-vati od hi&nega svcta. da izdela pred-log meril o razdelitvi strogkov, pri temet mora opoštevati tadi, za ko-Bko časa najmanj se Uhko odjavijo osebe, kako pravočasno se odjavijo. katere oHske sorodnikov so stano-vald dolžni prijaviti (dste, ki pridejo na obisk za 3 dni, 14 dni ali več) in podobno, kar po izvedeni obravnavi stanovalcev sprejemajo na zboru stanovalcev. Osnovno načelo delitve stroškov. ki ga je treba vedno upoštevati. pa je, da nosi večje breme stroškov tisti. ki več rabi in naj zato tisti. ki ničcsar ne rabi, nosi le minimalne stroške. če že ni povsem oproščen njih plačevanja. O vseh merilih pa se je treba dogo-voriti pravočasno, še preden pride do sporov. kajti le tako se bomo zanje odločali pravično, da ne bomo gledali na konkretne osebe. Ce pa pride do spora. še preden so merila dogovorjena. je za stanovalce najpnmernejc. da se odločijoza meri-la. ki so jih drugje že sprejeli. seveda upoštevajoč vse posebnosti svoje hiše. V. MOHAR