V Gorici, dno 1». aprila 1901 14. številka. Izhaja vsaki četrt ob II. mi •iiMni1. Rokopisi sv ne v: i-čajo. Nvfia.il:.'vana pisma sv no spre jvm.ijo. Cviin listu znaša za colo loto I komo. za pol lola 2 kroni. Za manj promožno za colo lolo it krono, za pol Ivtn K l\riC Rokopise sprejema uredništvo v (ioiici, dvorišče sv. Ililarija Slov. 7.. Z n red n ikoni jo mogočo govoriti vsak dan od S 12 dopoldne v upravniStveni •obl. —- P"iT5 V ■ % slovensko ljudstvo ».► #» ajva % M jr ,fe kzave \ a ii it a j l v Goi ■ —' -JL A. _ r-'We)fG)-w— Naročnino in naznanila s p i v j e m a upravi.ič.tvo v Gorici, Scinoni.ška ulica St. 9. Posamezne številke so prodajajo v tolia-karnali v Šolski ulici. Nunski ulici in na Nordijskem bregu (Riva Como) št. I I po 8 vin. Oglasi m poslanice so racuuijo po jietil vrstah, in sicer: če se tiska enkrat l-l vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Naročnino in o g I a s e je plačali v Gonci. Izdajatelj in odgovorni vrednik: 1 Kristus je vstal! Aleluja! Na Golgoti je v strašnih bolečinah umrl Božji Sin. Jezus Kristus. Prebodli so Mu roke in noge, odprli se sulico stran. Ves ranjen je visel med nebom in zemljo, iz odprte strani so tekle zadnje srage krvi, zmešane z vodo. Pod križem so zmagoslavno upili sovražniki Njegovi: Ako je Sin Božji, naj slopi s križa! Drugim je pomagal, sebi ne moro po inugati! Nočemo, da hi la kraljeval čez nas! Tako je v bolečinah in v sramoti na križu umrl Sin Božji! Proti Njemu in Njegovemu nauku so bili vsi edini : Bruhal, ki je upila: Križaj ga, križaj ga! K ari žeji in pisma rji, ki so strahovali oblastnika Pilata: Ge lega izpustiš, nisi prijatelj cesarjev, o h lastni k Pilat, ki je obsodbo izrekel, kralj Herod, ki ga je zasramoval, vojaki, ki so ga mučili in vlačili po cesti. Vsi so hili proti Njemu edini! Njegovi učenci pa so se plaho poskrili. Ko je zatisnil na križu oči in nagnil glavo sp je zdelo, da je s tem vse končano. Zaslon,j so upali dobri, da bo on svet odrešil, da ho Njegov nebeški nauk ljudi prenovil in osrečil, da ho ustanovil mogočno kraljestvo, katerega ne bodo premagala vrata peklenska. Vse upanje se je pokazalo prazno, ko je tako sramotno na križu umrl. Na njegov grob so zavalili velik kamen in postavili stražo, „da kje ne pridejo Njegovi učenci in ga ne vkradejo in ljudstvu ne reko: Od mrtvih je vstal!“ Kamen so celo zapečatili! S tem je bila resnica in pravica, katero je učil, pokopana in sicr brez upanja, da h: kdaj več zmagala. Končano vse!... Ne, Jezus je tretji dan slavno in častitljivo od mrtvih vstal! Kamen se odvali, stražniki zbežijo, angel sede na kamen in govori pobožnim ženam : „Nikar sp ne strašite! Jezusa iščete Nazareškega-križanega; vstal je in ga ni tukaj ! Poj- LISTKK. Gabrijel Garcia Moreno. (Zivulupis katoliškega publika.) Visoko čislam učenjaka, ki nuni preganja lemo zmot, a bolj še cenim poštenjaka, ki ve in hodi pravo pot. tj. ti r e g o r č i e. Ovire in težave. Ljudstvo je blagoslavljalo ime Garcia Morena. Spoznalo je, da le njegova odločna vlada ho vrnila deželi mir in blagostanje. Sovražniki pa niso mirovali. Stari nemirnež Grbina je nadražil državi Peru in Kolumbijo na Kkvador. V domovini je bil vedno v zvezi z nezadovoljneži. Pripravljal je upor proti postavnemu državnemu predsedniku. .Med njegovimi pristaši je bil tudi general Maldoiiado, ki je skušal zapeljati častnike uajakilske posadke. Garcia Moreno je to zvedel, ter očital generalu njegovo rovanje. Maldoiiado se je izgovarjal, kakor jo mogel. ,.Prav, general!*1 mu reče predsednik, „za zdaj Vam prizanesem. Pa zapomnite si, ako zvem, da se še vmešavate v tako nevarne reči. vas ukažem ustreliti na glavnem trgu v Kitu, čeravno ste general". — Ta opomin ni imel uspeha. dite in povejte Njegovim učencem, zlasti Petru*1. Pravica in resnica, katero so hili pokopali in zapečatili, je zmagala! Kristus je od mrtvih vstal, aleluja! Učenci Gospodovi, ki so hili vsi potrli, so dobili zopet pogum. Kakor iz sebe so si »drug drugemu pripovedovali: Gospoda smo videli!........................... I oda, čujte, kaj je to V Zopet hrumijo narodje in vpijejo: Križaj ga. križaj ga ! Nočemo, da hi la kraljeval nad nami! Ko veljajo zdaj le besede? Ali smo zopet na Golgoti? Da, zopet so sovražniki Kristusovi vsi ('dini ! Boj velja zdaj namestnikom Jezusa Kristusa, sv. katoliški cerkvi. Nahujskana d ru hal ii pije: Proč s cerkvijo ! Proč z rimskim papežem, proč s školi in duhovniki, proč s krščanskim naukom ! ,1 n d e ž i - odpadniki izdajajo tudi dandanes sv. cerkev za malo srebrnikov, II (> r o d in I’ i I a I I. j novodobne države omahujejo in nelijo sovraštvo, p i s m a r j i in I' a r i z o j i I. j. Iramasoni in liberalci šnulajo ljudstvo! \ si so ('dini proti sv. cerkvi in njenim naukom! Pokopali hočejo resnico in pravico, katero oznanjujejo Kristusovi i namestniki. Hujši z Barabo, kakor s i sv. cerkvijo! l'ako se odmeva dan za S dnevom po vseh časopisih, po vseh sho dih in zbornicah ! Oj gorje! Učencem Gospodovim, Škotom in duhovnikom upada že pogum! Hudobneži bodo resnico in pravico pokopali. Sovražnik ho zmagal na vsej črti! Podrli bodo cerkve in oltarje! Ne! Nikar ne obupujmo! Kristus je od mrtvili vstal, aleluja! On je obljubil sv. cerkvi, da je peklenska vrata ne bodo premagala! Kvišku tedaj srca! Kristus se bojuje za nas: Jaz sem z ! vami vse dni do konca sveta. Zmagala \ ho brez dvojhe resnica in pravica ! Kristus je vstal, aleluja! Zastonj hru- Ne dolgo potem so se uporniki dogovorili, da bodo predsednika umorili. Ude n izmed njih, ki mu vest ni dala miru, je to namero ovadil predsedniku, la se brž poda v vojašnico, ukaže uklonili častnika straže, ter ga tako nagovori: ,.Pet minut imate časa, da mi imenujete zaprisežence, drugače boste ustreljen kot izdajalec. Častnik prestrašen uboga, ter našteje vsa imena. Vsi udeleženci so bili zaprti, le »Maldoiiado je ušel. Pa ravno isti dan je bil ujet, ko je izdajalec domovine Urbina pripeljal sovražne peruvijanske vojaki' na ekvadorska domača tla. Odvedli so ga v* zapor. Ta mož je bil izvrsten general in hraber vojak, ki je že večkrat spričal svojo zmožnost. Zalo so ljudje sklepali, da predsednik ne bo izvršil svojega žaganja. I udi sam .Maldoiiado si* ji* s lem tolažil. Pa prišel je predsednik sam v njegovo ječo. ter mu dokazoval hudobijo in škodljivost njegovega izdajalskega početja. General ni hotel priznati svoje krivde. Predsedniku ni preostalo druzega ko naznanili mu svoj nepreklidjiv sklep. ..General!" um reee, skesajte s** in pripraviti' svojo dušo, da slopi pred večnega sodnika, ker jutri v uri vas več ne bo". Moreno mu ui smel prizanesli. Ako hi generalu prizanesel, hi dal potuhe I ini.io narodje proti Njemu in Njegovi cerkvi, zastonj kujejo framasoni in liberalci hudobne naklepe proti prostosti sv. cerkve - vrata peklenska je ne bodo premagala! Dasi je zdaj sv. cerkev ukovana v verige, dasi so resnice, katere ona uči, skoro zavržene in pozabljene, nič se ni' bojmo. sv. cerkev ho ostala častitljiva in slavna. Zmagala ho resnica in pravica! V boju. ki ga bijemo, hodimo stanovitni in pogumni. Kristus je od mrtvih vstal, sv. cerkev ho zmagala! Aleluja! I^arodno-naprcdna stranka je proiikrščanska. Sodba .,Hrvatsko-slov. kluba11. Cilaleljem je znano, da so naši katoliški slovenski poslanci na Dunaju ločeni od liberalcev. Z liberalci sta potegnila le dva štajerska poslanca in vsi Hrvatje. Liberalno časopisje (zlasti „Edinost",-ki ima sploh najdaljši jezik) je vpila na naše poslance, posebno na dr. Šušteršiča, da so krivi razpora. da so nespravljivi itd. Svojo hinavščino so pokrivali z (Inkovsko suknjo, češ, saj so šli hrvaški duhovniki z dr. Tavčarjem v en klub ihrvalsko-slovcuski), zakaj bi ne še tudi dr. Šušteršič, ki je advokat? Mi smo obžalovali, da so se celo dobro misleči poslanci ločili od katoliških mož, združili se pa z liberalci. Ali bilo je bolje tako, ker so pošteni Slovenci in Hrvatje imeli priliko od blizo videti in dobro spoznali naše slov. liberalce. In res kmalu so spoznali, da z liberalci ni mogoče skupno delovanje. Ilrvatsko-slovenski poslanci so lo svoje spoznanje nekaj časa prikrivali radi ljubega miru, ali dolgo ni to moglo trpeti, ker so poslali liberalci v svojih glasilih (.,Narod ..Rodoljub*1, ,.Soča", ,,1’rimorec*1 itd.) vedno bolj surovi in očitno nasproti vsem upornežem. Predsednikove besede so vzele jetniku zadnje upanje; prosil je duhovnika. Drugi dan so razpostavili vojake od ječe do glavnega trga, kjer je imel hiti ustreljen Maldoiiado. Ljudstvo je bilo liho, vsi so hili prepričani, da so vse te priprave le zato, da se toliko bolj slovesno razglasi poiniloščenje. Zdaj se prikaže skoz množico ženska v žalni obleki. Bila je žena obsojenčeva, ki je šla v ječo po slovo. Ljudstvo, ki se da lahko omečiti, je začelo vedno bolj glasno klicali pomilo-ščenja; prekucnili pa so se šuntali z upit-jem po milosti. Garcia Moreno je sprevidel resnobo tega trenutka. On ni smel, ni mogel pomilostiti; 011 sam, proti vsej množici, o prevzel odgovornost za izrečeno ob.so< Im. Pela ura se približuje. Polkovnik, ki je zapovedoval razpostavljenemu vojaštvu, se je pomišljeval; zalo pošlje po-bočmka prašat, kaj je zadnja volja predsednikova. ,.Bočile polkovniku", odgovori »Moreno, „da, če v poti uri ne slišim streljanja, ho 011 sam ustreljen'1. Par minut pozneje je strel pričal prebivalstvu, (la se je izvršila razsodba nad izdajalcem domovine. Garcia »Moreno v vesti prepričan o pravičnosti razsodbe, je šel sam mirno čez trg, z glavo pokonci, da je nadzoroval neko delo. 1 veri in cerkvi. Sklenili so torej, da i z-j kij učijo /a enkrat iz kluba pogla-j v a r j a liberalcev d r. T a v ča rj a, ker upajo, da drugi potem sami izstopijo, če jim je kaj do ugleda in časti njih vodi telja-in poglavarja. Poslanec dr. Ploj je prevzel nalogo, da je dr. Tavčarju to povedal. Pisal mu je pismo, v katerem on in Robič kakor tudi vsi hrvatslci poslanci obsojajo slovensko narodno - napredno stranko za prolikrščansko ih protikatoliško. Dr. Ploj piše: „ Bili so navzoči dr. Ivčevič, dr. ZnHVon, dr. Fcrri, Biankini, Perič, Šupuk, »S p i n č ič, Bobič in jaz in — soglasno s e j e i 7, razila želja, da hi Vi — dr. Tavčar — izstopili iz kluba, ker l o zahteva narodna korist in korist h r v a t s k o - s I o v e 11-s k e g a k I 11 h a, z o 7, i r o m 11 a t o, d a V a s s m a t r a m o odgovorni 111 11 r e dlu i k o 111 „S I o v. Narod a11, v v k o j e 111 se tako k o n s e k v e n t n o (v eno mer) napadajo vera in i 11 s l i 111 c i j e (naprave) katoliške cerkve. Verujte, daje vsem navzočim bilo neljubo, da je do tega prišlo, ali moralo je priti do tega, ker drugače hi klub razpal, ker ne samo Robič in jaz, ampak tudi Biankini, Peric in Spinčič hi izstopili iz kluba". Hrvatski in slovenski poslanci so torej pred vsem svetom obsodili narodno-napredno stranko za proti-kaloliško. Kdor je torej še kristjan, ne more se združiti s tako stranko. Mi sicer radi izrekamo pohvalo gg. poslancem, da so hrvalskemu in slovenskemu narodu resnico povedali, menimo pa, da bi bili morali vže kedaj poznati narodno-napredno stranko in nje voditelja — dr. I avcarja. Upamo, da za Tavčarjem izstopijo še ostali trije liberalci iz kluba in tedaj pride do poštene zveze med hrvatskimi in slovenskimi poslanci. Ljudstvo je bilo sicer resno, pa niti besedica mrmranja se ni slišala proti predsedniku. Zdelo se je, kakor hi ljudstvo po tihem govorilo: „Huda, pa pravična je tvoja sodba*1. Med tem je potekala štiriletna doba Morenovega predsedništva. Po ustavi ga niso smeli vnovič voliti. L. 186.U. šobile volitve zelo burne. Urbinovi pristaši so podpirali revolucijskega kandidata, ki pa je dobil le 8000 glasov; vlada pa je priporočala dobrega krščanskega moža, z imenom Karion (Carrion), ki je bil izvoljen z 28.000 glasi. Ta volitev je lala povod nemirom. General Flores je med tem umrl v zmagoviti vojni proti '‘oruvijaneem. Ekvadorjani so imeli edno samo vojno ladjo Uajas (Guayas) ki je bila navadno zasidrana v uajakilski luki. Nekega dne se Urbinovci z zvijačo po-aslijo najprej kupčijske ladje Uešiugten (\\ ashingtonl, 11:1 to napadejo vojno ladjo, premagajo nepripravljeno posadko, dobijo še tretjo kupčijsko ladjo, ter z vsemi tremi odplujejo pred mesto Catnboli. Od stilu* strani sta pritisnila na mesto Jrbina in Franko. Mesini poveljnik brž naznani dogodek predsedniku. Ta je bil ravno okreval od bolezni na jetrih, ter je prebival na prijalevljevi pristavi zunaj mosta Kito. Po treh dneh ueodmornega Politični pregled. Naš avstrijski državni zbor. — Poslanska zbornica je imela minuli te-den štiri seje. V jedni teh sej je bil predložen načrt zakona o uporabi pre- . ostankov skupnih sirotinskih blagajn. Dozdaj so se nahajale take skupne blagajne, v katerih je položen denar sirot t. j. nedoletnih otrok brez starišev, samo v nekaterih deželah. Vloge teli blagajn so znašale 1. 1898 že 100,579.374 gld.in čisla sirotiuska aktiva 121,991.505 gld., — a preostanki teh blagajn so znašali I. IHtfH — 21,125.195 gld. Vlada je že pred loti hotela uporabiti te preostanke za druge namene n. pr. za zgradbo sodnih in davčnih poslopij, a zbornica se je temu uprla ter naročila vladi, da pripravi novi zakonski načrt, po katerem naj bi se ti preostanki porabili za dobrodelne zavode, v katerih se nahajajo sirote ter se razdelili mej posamezne dežele. Način pa. kako naj se v posameznih deželah razdelo ti preostanki, naj določijo deželni zbori. Poleg tega pa naj se napravijo take skupne sirotinske blagajne po vseh drugih deželah, kjer lake blagajne še ne obstojijo. Ta zakonski načrt je poslanska zbornica v sredo v drugem in tretjem branju sprejela. V četrtek pa je bila na dnevnem redu zakonska novela nekaterih sprememb določil rentnega zakona. Vsled te novele se oproščajo rentnega davka zastavna pisma hipotečnih bank in drugih enakih kreditnih zavodov. Ta zakon je bil tudi sprejet v četrtek v drugem in tretjem branju. Dalje so bili v isti seji sprejeti predlogi za državno podporo po elementarnih nezgodah prizadetim občinam in pokrajinam. V petkovi seji so nekateri ministri odgovarjali na razne interpelacije, tako je uiinisterski predsednik odgovoril na interpelacijo glede zboljšanja plač cestarjem ter rekel, da se jim bodo iste zboljšale že s 1. julijem t. I. Justični minister pa je, odgovarjaje na več interpelacij, tičočih se konliskacij časnikov rekel, da je potrebno, da se premenč dotični predpisi tei da se predrugači podlaga, na kateri so se doslej vršile konfiskacije. Zbornica preide potem na dnevni red. Na dnevnem redu jo namreč zadeva učitelja Seitza iz Dunaja, katerega je dunajska šolska oblast odpustila iz službe, ker je očitno obrekoval svoje predpostavljene ter je v neki seji šolskega sveta pretil z zaušnicami nekemu ravnatelju. Ker je bila disciplinarna preiskava izvedena proti njemu v času, ko je bil državni poslanec, so nekateri ugovarjali proti takemu postopanju ter se sklicevali na imuniteto poslancev. Da to zadevo preišče, bila je izbrana posebna parlamentarna komisija, ki jo včeraj poročala o svojih sklepih. Pri razpravi v zbornici so se oglasili razni govorniki. Nekateri so zastopali stališče, da se imuniteta poslancev razžirja same na sodnijska preganjanja a ne tudi na disciplinarna. Drugi so pa bili nasprotnega mnenja. Posebno hudo so se dajali v tem pogledu kršč. socijalci in nemški radi- kalci. Konečno je bil vsprejet predlog posl. Marc beta, naj se naloži dotični komisiji, da sedanje postavne določbe glede imunitete poslancev natančneje prouči ter da stavi zbor nici v kratkem času tozadevne predloge. Ta predlog je bil sprejel in zbornični predsednik je zaključil sejo ter povedal, da dobe poslanci povabila za prihodnjo sejo na dom. Razmere v Rusiji. — Poročali smo že o dijaških nemirih v Rusiji, katerim prištevajo nekateri kol uzrok to, da je vlada strogo nastopila proti onim dijakom, ki so prirejali demonstracije na vseučiliščih ter jih obsodila v prisilno vojaško službo, potem pa tudi dejslvo, da je sv. sinoda izobčila slavnega ruskega pisatelja grola Tolstoja. Danes nam jo še dostaviti, da se je re-volucijonarno gibanje med dijaki, katerim so se po nekod pridružili tudi delavci, razširilo po vseh večjih mestih Rusije v toliki meri, da ima vlada polne roke dela, da z najstrožjimi naredbami uduši to gibanje, ki preti Rusiji z revolucijo. Vsi zapori po mestih so napolnjeni z ujetniki, mej katerimi je celo odličnih ljudij, a dijakov je samo v Kijevskem vojnem okrožju uvrščenih k vojakom 2046. Poleg tega so zahtevali izgredi tudi več žrtev na človeškem življenju. Vsled boja mej redarstvom, vojaštvom in uporniki je padlo v Moskvi 17 oseb, med temi 7 žensk, a 30 je ranjenih; v Petrogradu je ubitih 11 oseb, med njimi 3 ženske, a 22 je ranjenih, v Kijevu je padlo dvoje oseb. — Poseben ministerski svet pod predsedstvom carja je sklenil, daje ublažiti kazen dijakov v toliko, da se jih ne sili k vojski. To se je zgodilo na poseben nasvet generala Dragomirova, ki je re kel, da je nevarno revolucionarne dijake siliti k vojaštvu, ker se krši s tem disciplina in se 'zistematično vzgaja v vojski duh upora. Dragoinirov pravi, da armada ni kaznilnica ter da nasprotuje dostojanstvu vojske postopanje s prisilnim uvrščenjem v armado. Mej tem je vlada uslavila pouk na prizadetih vseučiliščih, a ženske oddelke na vseli ruskih šolah je popolnoma razpustila. Vojna v južni Afriki. — Z nekako bolehno nestrpnostjo nadaljujejo Angleži vojno v južni Alriki. Ker se jim je izjalovil prevzetni poskus z mirovnimi pogajanji z Buri, siljeni so nadaljevali vojno, četudi bi najraje, da bi smeli oditi iz južne Afrike, ker se kaže potreba na Kitajskem čedalje nuj-neja. Zdaj prihajajo v svet iz družili nego angležkih virov poročila, daje bila popolnoma zlagana vest angležkih listov, da se je Botha prišel pogajat za mir k Kitchenerju, marveč da je resnično, da se je Kitchener obrnil do Bothe z željo za mir. Pogoji od strani Angležev pa so bili taki, da jih je Botha naravnost odklonil. Angleži se nahajajo že v toliki stiski, da je vsak hip pričakovati kapitulacije Ki teh e ne rjeve pred Botho in njih krik po časopisju meri le na to, da bi se javnost do zadnjega varalo o resničnem položaju v Afriki ter da bi prekričali Angleži s tem svoj lastni strah, ki jih obdaja. Poročila govore, da so Buri vzeli Angležem že mnogo važnih postojank, ter da se morajo poslednji umikali bolj in bolj z dosedanjega pridobljenega ozemlja. V zadnjem času so se vršili na 33 krajih h kralu boji in to na prostoru, ki je večji od naše države in skoro na vseh teh ločkali so bili Buri zmagovalci. V bližini Pretorije se je vršil 20. m. m. hud boj, v katerem so bili Angleži popolnoma poraženi. V Natalu so Buri zaplenili zopet jeden angležki tovorni vlak z živili, orožjem, obleko in strelivom. Novice. Veselo Alelujo voščimo vsem naročnikom in prijateljem. Vstajenje jo pravi krščanski praznik, upanje naše in veselje. Aleluja! Hvalite Boga! Sv. oče Leo XIII. je oni leden sprejel mnogo avstrijskih plemenitašev. Pri tej priliki se je sv. očetu poklonil tudi češki goslar K u beli k, katerega je predstavil ravnatelj češkega kolegija. Sv. oče se dobro počuti in dela neutrudno. Bog ga živi! Imeno vanju. Trgovinski minister je imenoval našega rojaka iz Črnič gosp. Franceta L e h a n a, dosedaj c. kr. poštnega kontrolorja in voditelja poštnega urada na kolodvoru v Gorici, višjjin poštnim oskrbnikom za Opatijo. — Ča-slitaino! — Okrajni glavar v Sežani gosp. dr. Peter Laharnar je imenovan svetnikom pri deželni vladi v Črnovicah v Bukovini; okrajna nadkomi-sarja gg. Bogoljub Prinzig in dr. Alfred Manussi pl. Monlesole sta imenovana okrajnima glavarjema za Primorsko. Osebne vesti. — Nj. Vel. cesar je podelil povodom upokojenja v priznanje dolgoletnega zvestega in odličnega službovanju dvornemu svetniku g. vit. Al. B os iz i o voditelju okr. glavarstva v Gorici naslov in značaj nameslništvenega podpredsednika. Namestnišlv. svetniku bar. g. dr. Žigi Con rad u v Trstu naslov in značaj dvornega svetnika; okrajnemu glavarju v Gradišču g. Josipu F ah risu naslov in značaj namestilišlvenega svetnika; namestništvenemu tajniku g.Tiberiju pl. Sforza naslov iu značaj okrajnega glavarja. Novi goriški okrajni glavar je imenovan visokor. gosp. grof Henrik A 11 e m s, namestništvom svetovalec in voditelj okrajnega glavarstva v Celju. Njegovo imenovanje se objavi baje v najkrajšem rasu. Visok gost. V naše mesto je došel do n Alfonz llour bonski s svojo soprogo. Ostati misli tu več tednov. C. g. Kgiriij Domini, semeniški duhovnik, je včeraj v Št. Andrežu umrl v starosti 26. let. Svetila mu večna luč! Smrtna kosa. — Umrl je za rakom v nedeljo zjutraj v Mirnu dobro-znani veleposestnik in lastnik tovarne za usnje gosp. Anton Drufovka (p. d. Ajdovec) v 64. letu svoje dobe. Pokojnik jo bil jako premožen in pobožen. Veličasten pogreb se je vršil 1. t. m. po-poludne. N. p. v m.! krinkani. Ladja LJajas je utonila, uni dve sle prišli nepoškodovani v oblast vlado. Morske • roparje, katerih je prišlo 45 v roke zmagovalcev, je postavil Moreno kar na ladji pred vojno sodnijo. 17 je bilo pomiloščenih, ker so bili le prisiljeni služiti puntarjem, drugi so bili na smrt obsojeni. Duhovnik je vsacega spovedal, in vsake pol ure je strel naznanil, da je govorila neizprosna pravica. Duhovnik je za zadnjega prosil milosti. Predsednik je že hotel prošnjo uslišati, ko pa je spoznal, da ima obsojenec na st-bi obleko prejšnjega poveljnika ladje, katerega je ubil, je obsodbo potrdil. (Jajakilski prebivalci so med lem na bregu težko čakali, da se ladje vrnejo. Bili so gotovi, da pride Urhina kot zmagovalec; ko pa spoznajo na sprednjem koncu ladje predsednika, mu zmagoslavno naproti kličejo in ga burno pozdravljajo. Pred štirimi dnevi je zapustil Kito še na pol bolan, zdaj se vrača iz morja zmagovalec! Moreno je smel ponovili besede slavnega rimskega Cezarja: „Veni, vidi, vici-1 l. j. prišel sem, videl, zmagal. Povsod so ga zmagoslavno sprejemali. Narodna društva glavnega mesta so mu poklonila zlato svetinjo obrobljeno z dijamanti z napisom: „Garciji Morenu, uzoru kreposti, v spomin zaslug za domovino". (Dalje prih.) Dr. Ant. (»regor« naš državni poslanec, je vložil dve va,;ni interpelaciji. Prvo o gradnji železnic na Goriškem in sicer 1. od Sv. Lucije črez Cerkno do Idrije in 2. od Sv. Lucije do Kobarida in od tam v Bovec. Druga interpelacija govori o uravnavi hudournikov in rok in o izsuševanju močvirjov. Opozarjamo rodoljube, da je njih dolžnost g. poslanca podpirati, pošiljali mu podatke, nasvete, predlog«! itd. kor poslanec ni vseveden, da bi se sam vse izmislil in vedel. Voljo pa ima najboljšo. Vspored ho/je službe v stolni cerkvi. — V o 1 i k i četrtek: Ob 81/. predp. kor; ob 9. ponlilikalna maša, bla-goslovljenje sv. olja, procesija k božjemu grobu. — Vmivanje nog. .Ob 4. popold.: Pete jutranjice in Mizerere. Veliki petek: Ob 6. predp.: slovenska pridiga. Ob 9. predp.: kor; ob 91/., božja služba. Ob 4. popold.: Pele jutranjice.— Procesija z relikvijo Sv. Križa, italijanska pridiga. Velika sobota. Ob S1/., predp. kor; ob 9. blagoslovijcuje ognja, krstne vode itd. Ob l0l/2 slovesna sv. maša. Ob 4. popold. kor, ob 43/* Vstajenje s procesijo. Proti kletvini so ustanovili v pr-vostolni cerkvi goriški posebno b r a-tovščino. Bog daj, da bi vspevala! Prepisovanje pod mesto. Dr. Gregorčič je slavil interpelacijo na ministra notranjih stvari iu financ radi koleko-vanja krstnih listov in domovnic pri prošnjah za vsprejem v novo občino, Upamo, da bosta ministra rešila prosilce .stroškov, katere imajo zdaj. Uvala g. poslancu dr. Gregorčiču za umestno interpelacijo! Otrok zgorel. V petek je nesla soproga nekega uadreilnika na Gradu sušil perilo ter pustila v hiši samega svojega dietnega olroka. Olrok se je približal ognju z oblanci tor jih jel potikati v ogenj; pri lej priliki pa se mu uname obleka in b kralu bil je ves v plamenu. Na njegovo vpitje priteče soseda ter vlije po otroku škaf vode ter ga sleče. Pa otrok se je lako močno opekel, da je kmalu po tem umrl. 100 gld. izgubil jo S. Kumar iz Štverjana na trgu v Gorici. Morda mu jih je kodo vkradel. Nov poštni urad so odprli v Škrbini na Krasu dne 16. marca t. I. Volarje pri Tolminu. Gledtf na poročila v listih o nesnažnem mleku nam piše zaupnik: O lem nesnažnem mleku ve le narodno-napredni „špijon“, ki bi rad našo mlekarnico na slab glas pripravil. Mlekarnica dobro deluje in ljudstvu mnogo koristi. Komisija na branilki cesti. — Vsled klubovanja ljudstva, zlasti nekaterih posestnikov, ki se prepirajo za vsako ped zemlje, je morala dne 2. aprila veča komisija iz Gorice na lice mesta. Če bodo ljudje to podjetje tako zavirali kakor do zdaj, se je bati, da so vlada naveliča in vse delo ustavi, potem pa bodo spet tožbe, da cesta ne napreduje! Štev er jan. Neki napredni krčmar so ne drži reda in ima včasih krčmo odprto celo do 2 popolunoči. Na p red-* n jaki so povsod enaki, zanje ne velja nobena zapoved. Ali včasih jo staknejo in tako se bo zgodilo tudi v Števerjanu. Pozor, kor noč ima svojo moč! »Slovenska palma ob Nilu“, je ime slovenskemu društvu v Aleksandriji. Društvo je poslalo 12 krasnih palminih vej ljubljanskemu knezo-škofu za cvetno nedeljo. Iz Cepovana. — Na sporočilo 22. marca t. I. v „Primorcu“ iz Čepovana, sklenilo je več občinarjev in ludi večina občinskih zastopnikov čepovanskih dati kratek odgovor v obrambo našega čast. gosp. župnika in sicer: t. Izrečemo soglasno in odločno, da se s tistim treskanjem na praznik sv. Jožefa v naši farni cer1 i z zadovoljstvom vjemamo in je od ^jemo. 2. Resnica jo, da kdor čita umazane časnike, ne more potem duhovščino spoštovati, ampak še celo čast. duhovščino za hrbtom zasmehuje in taki so nekateri mladeniči brez prave odgoje in brez skušnje. 3. Bavno tako je tudi resnica, da so taki časniki in knjigo tudi sovražniki sv. vere, kar je vsemu svetu znano. 4. Prepričani smo tudi, da so laka berila pregrešna, ker so proti božjim zapovedim. 5. Nočemo, da bo naša občina umazana, zaradi nekaterih zaslepljenih jahanja dospe sel po noči do predsednika. Moreno ustane, zajaha konja, se poda v Kito, odpravi nekaj odlokov, ki naj bi izšli drugo jutro v uradnem listu, ne naznani nikomur ničesar, in brez prestanka prejaha s svojim pobočnikom (adjutantom) na raznih konjih v 3 dneh čez 400 km. dolgo pot iz Kita v Uajakil. Mestnemu starašinstvu se niti sanjalo ni, da je predsednik že v mestu. Ker je bilo v starašinstvu veliko predsednikovih nasprotnikov, se je večina že nagibala na stran revolucionarjev. Govorili so: „Na vse zadnje je Moreno vendarle sa-mosilnik. — On vse naredi po svoje. — Bomo videli, kako se bo zdaj rešil iz zagate. — Je že zgubljen11. — Kar se vrata v dvorani odprejo in Morenov po-bočnik naznani: „Garcia Moreno, predsednik"! Kakor strela iz jasnega zadene ta nepričakovani prihod starašine; polagoma se izgubljajo nasprotniki iz dvorane. Predsednik ukaže razglasiti, da je puntarje na treh ladjah smatrati morskim roparjem, katere sme vsaka ladja zasledovati in napasti. Sam prevzame po-veljništvo vojaštva. Nato se poda k angleškemu poslaniku, ter ga naprosi, naj mu odstopi angleško vojno ladjo, ki jo slučajno bila v zalivu. Za ceno milijon dvesto tisoč frankov mu poslanik ladjo odstopi. Poveljnik ladjo oporeka, da poslanik smel odstopiti ladjo, ter pravi, da kdor hoče raz ladjo sneti angleško zastavo, mora poprej čez njegovo truplo. Moreno pa ukažo svojim vojakom oklop-nico zasesti. Kapitan se uda. Predsednik no more drugače dobiti mornarjev, ko se zlatim plačilom. Ednemu strojevodju mora obljubiti stotisoč frankov! Vojakom pa zakliče kralko: Neodločnih ne maram s seboj. Kdor se upa, naj stopi na desno, kdor so boji, naj gre na levo“. Vsi stopijo na desno. Izmed njih izbere 250 mož s častniki, ter odpluje na morje proti Jamboli, kjer jo čakalo puntarsko brodovje. Drugi dan dohiti puntarje, 'kateri niso pričakovali, da jih bo kdo zasledoval, najmanj pa predsednik. Ko spoznajo, kdo se jim približuje, začnejo streljati. Moronova ladja pa se ne zmeni za ta pozdrav, ampak z vso silo zaplove med sovražno brodovje; Z ednim strelom prevrta Uajasovo stran, s svojo ostjo pa se vanjo zadere in jo prebode. Vojaki spredsednikom na čelu naskočijo krov sovražne ladje, ter posekajo vse, ki se jim ustavijo. Na ladji VVashington sta bila Urbinain Hobles. Brž ko sta spoznala nevarnost, sta ubežala iz ladje, ter pustila zmagovalcu svojo blagajno, v kateri je našel Moreno veliko svoto — ponarejenih bankovcev in skrivne spise uaja-bi ' kilskih hinavcev, ki so bili zdaj raz- liberalnih naprednjakov, katerim Mor i kmalu pamet razsvitli. Občinarji čepovanski. Tiskovna pravda A. (Jabrščeka, lastnika ..Soče" proti ..Gorici". — Na j višji sodni in kasacijski dvor je I v smislu i? 28(5 in H Ki kazenskega reda I odredil, da sc ima vsled s poročilom od 29. januvarija 1901 opr. štev. I’r. Vil. 11 00/30 predložene ničnostne pritožbe Josipa Marušiča proti razsodbi porotnega sodišča v (Iorici od I. decembra 1900 opr. štev. l*r. VII. II 00 21, s katero jo bil isti spoznan krivim pregrešiva zoper varnost časli po $ 188 kaz. zak. in v smislu >? 193 k a/., zak. z uporabo ss 2(i0b, 2(51 in 2(5(5 kaz. zak. in obsojen na 200 Iv globe, a v slučaju da no bi mogel plačali lega zneska, na 20 dni zapora, — da se ima vršili javna sodnijska obravnava dne 2i. maja 1901 dopoludne ob 9uri. 0 lem naj si* obvestijo Josip M a-rušič in njegov zagovornik dr. Šil šleršič ter privatni tožitelj Andrej Gabršček in sicer obtoženec s pristavkom, da so mu zagovornika določi uradno po § 12 kaz. p. reda, ker se ni v zmislu i; 313 kaz. p. reda izrekel, da hoče odposlati k loj obravnavi zagovornika na svoje stroške. V ta namen se naprosi odbor odvetniške zbornice na Dunaju, da ista imenuje uradnega zagovornika. G. kr. naj višji sodni in kasacijski dvor na Dunaju 17. lebr. 1901. L. S. dr. Habietinck I. r. Tretji kongres slovanskih novinarjev v Dubrovniku se vrši, kakor je konečno določeno, dne 8. aprila t. I. Udeležniki se snidejo 5. aprila ob uri dop v prostorih »Hrvatske čitaonice". V Dubrovnik se udeležniki odpeljejo s parnikom „Villam“. K o n lužni ,. Edinosti". — Tržaški gospodje so objavili pastirski list križe-vačkega škofa Julija Drohobeczkega. Lep je ta pastirski list, vreden, da ga gospodje dobro premislijo. V njem se ostro obsojajo „razkolniški zapeljivci11. O tem pastirskem listu bomo imeli še priliko govoriti. Danes vprašamo Je, zakaj ni „Edinosl‘‘ objavila tudi u n i-jatske postne postave? Čilateljem v poduk hočemo mi nekoliko povedati: 1. Strog post sedem tednov pred Veliko nočjo, izvzete niso niti nedelje. V lem času se ne sme vživati ne mesa, ne jajc, ne mleka, ne živinske masti. 2. Istotako strog posl 10 dni pred božičnim praznikom. 3. Isiolako 15 dni pred velikim šmarnim dnevom. 1. Istotako H ledne pred sv. Petrom. 5. Istotako 3 dni pred nekaterimi drugimi prazniki. G. Isiolako vsako sredo in petek. Kakor vidijo čilatelji, je postna postava unijatske cerkve zelo ostra. Proti njej ni naša postna poslava niti senca. Zdaj pa vprašamo gg. okolo „Edinosti“, ali so voljni obdržavali to stroge cerkvene poste? Roko na srce! Ali izpolnu-jele milo postno postavo rimsko-kat. obreda? Ali je ne. prelamljate? Vsaki petek imamo mi zdržek mesnih jedi, ali obdržujeteto malenkost? Vi očitate »Slovencu" in »Primorskemu Listu", da zasramujeta sv. Cirila in Metoda, ali ju vi modro s prelamljanjem postne postave častile? Nam se zdi, da bi vi radi vpregli v jarem ljudstvo v Ricmanjih, toda Hic-manjci žele, da se začnete vi najprej postiti. Pokažite to v dejanju eno loto! Sestavi naj se mul odbor, ki bo gospode okolo „Edinosti“ stiogo nadzoroval. Če prestanejo skušnjo, naj se oglasijo! Nasprotnik tistih unijatov, ki ob petkih meso jedo. Par kamenov na lutcranc okolo »Soče". — Luteranski pastor Schmidt je poslal sotrudnik „Soče“. Prvi njegov članek: „Evangelij v Vipavi in okoli Vipave" kaj izvrstno osvetljuje brezvestnost „Sočii:e" stranke. Navesti hočemo !e nekatera mesta: „Soča“ št. 30. piše za luteranskim pastorjem : „P 1 e m s t v o na Slov e n -s k e m je vriskalo Lutru naproti in po gradovih kakor po mestih p o v s o d i so odpravili v božji službi cerom o n i j e I -nosi'1 (sv. mašo, sv. sakramente). Tako proslavljajo naprednjaki hiteranslvo na slovenskih tleh. Toda vedeti bi morali, da je bilo tisto plemstvo, ki je Lutru vriskalo naproti, nemško, da so gradovi in mesta bila izključno nemška! Ko bi bilo luteranslvo na Slovenskem obveljalo in dobilo moč, bi danes skoro ne bilo več govora o Slovencih. Res je, da so se v listom času porodile nekatere pre stave sv. pisma na slovenski jezik, da se je tako rekoč takrat začela slovenska literatura. a prav to bi bilo še pospešilo raznarod jen je slovenskega ljudstva. Te slovenske prestave so bile le v pomoč luleraiisl vu, ki je povsod z Lutrovo krivo vero šililo tudi nemško kulturo in nemški jezik. Kako se morejo tedaj naši naprednjaki ogrevati za luteranslvo? Lutrova kriva vera bi bila tako rekoč nagroben kamen slovenstvu. »Soča" se jezi. da razlagamo mi pastorjevo besedo »ceremonijolnosl'1 za sv. mašo. Gospodje se lohko potolažijo! Zgodovinska resnica je, da so luterani ravno sv. mašo in skoro vse sv. sakra-mente odpravili. Če ne razumel« spisov luteranskega pastorja, zakaj jih objavljali!? Ali ni to največja predrznost in brezvestnost? (Dalje pride.) Za spomenik pokojnemu sveto-gorskomu vodji č. g. Andreju L e l> a n u so darovali: Neimenovan prijatelj 10 K, neka družina v Mirnem 2 K. č. g. Ivan Seljak, kaplan v Tolminu 2 K, g. Anton Šorli, kavarnar v Trstu 10 K, č. g. Alojzij Ihatina, duhoven v Šenipolajii 10 K. 1. G. 10 K, skupaj 11 K. Iz Svetega dne 25. marca. Kakor se vidi iz ,.časopisja" je v Svetem na lezljiva bolezen po imenu: ,.napredne gobe". Pobrala je naglo dva čvrsta moža v časno lemo, v kateri ne pomaga no beno zdravilo. Zatorej čujle in molile, da n« padete v skušnjavo ! Dragi mi so sedje, zdaj je prijeten čas; Velika noč se bliža, očistimo — osnažimo se, proč sovraštvo, proč stranke; držimo se sv. katoliške cerkve in njenih naukov. Eden Hog, ena vera, en krst! In ti ljuba »Soča", zdaj imaš priličen čas, ko je tvoja struga prav do vrha polna operi svojo obleko, ker ako boš v tako umazani obleki v Sveto hodila — t< bodo zadele svetopisemske besede: P jaleljica, kako si sem prišla, ker nimaš svatovske obleke. Zvežite jo in vržite jo v ogenj! V Svetem se nahaja neka žival (jazbec), ki vjeda naprednjake. T« žival so pretekli teden napali, pa se je skrila v luknjo; potem je napredna stranka naznanila, da ima ta žival jako koristno mast — za napredne bolnike. Zato se je sešla vsa napredna ideja k velikemu posvetovanju „pod vejo". Po končani seji so to žival izlekli iz luknje; eni so ji dajali sladčic, drugi so ji jemali mast. Kdor si želi — te napredne masti, naj pride v Sveto, dokler se vsa ne raztopi! V Svetem je napadel ptičar nekega vrabca pretekli leden. Ostali vrabci pa so tako čivkali, da je bilo kaj. Pa ptičar se ne zmeni za napredno čivkanje. Ljubi gospodje okoli »Primorskega lista"! V zadno ,,Gorico" smo zavili „par lancelnov" »Primorcu" iz Svetega. Zdaj se pa lepa priložnost ponuja, da napravimo majhno povitico »Soči" za veliko noč in da jo zavijemo v »Primorski List". Iz Dornberga. — Ker sem spočetka menil, da me v »Soči-1 in »Pri moren" blatijo kakor navadno znani dornberški naprednjaki ali pa kak bur-jast »Sočin" urednik, sem k vsemu mol čal, kajti ljudem take vrste ni! odgovar jam. Notica v >zadnjem »Prim. Listu" »Naše učiteljstvo", pa me je poučila, da je moj nasprotnik učitelj. Torej bodi n. dopisniku kot izobražencu kratek odgovor in poziv. Povedal je že „Priin. L.“ v svoji II. štev., da je dopisnik v »Soči" laž-njivo poročal, da bi bil jaz proti ljudski šoli in učiteljem udrihal, katere iu kojih niti v mislih nisem imel. kar priča lehko cela cerkev. Ne? gre mi tudi v glavo, kaj bi imela ljudska šola s škofovimi zavodi opraviti ! ? To mora vedeti le »kimštni" dopisnik, kateri me je s svojimi naprednjaškimi očmi videl na prižnici, kjer nisem bil. In od takih reči se pitajo gg. uči-Iji ob četrtkih po goriških krčmah, v katerih jim kak oholi tovariš pripoveduje, da lože svojo duševno revščino zakriva. Jaz gg učitelje za tako duševno brano pomilujem, dotičnega gospoda pa, ki se je hvalil, da je on naznanil »Soči" o pridigi dornberškega župnika, poživljam, da se prijavi s polnim imenom, kakor jaz, ako mu je resnica ljuba, da se malce ')olje spoznava. Poštenemu in resnicoljubnemu človeku se ni treba skrivati za uredniški hrbet in „Sočino“ plahto, najmanj pa naprednjaku, ki mrak in toi dopisov brez mojega podpisa, popolnoma na miru, kakor ne odgovorim jaz nikomur, ki se ne upa s polnim imenom na dan. V Dornbergu, 3. aprila 1901. Ig. K r i ž m a n, nadučitelj. Socijalne drobtinice. komunistična občina na dražbi. V deželi Georgija v združenih državah severne Amerike se je nedavno zopet pokazalo, da so komunistični nazori neizvedljivi. Lela 1891 se je v Georgiji naselilo 40 mož in žen, ki so sklenili skupno živeli, skupno delali in skupno uživali. Nakupili so si za 60.000 mark polja in sezidali si vas za 23.000 mark. S početka se jim je prav dob o godilo. Njih število se je namnožilo na 110 oseb. Toda kmalu so se začele kazati zle posledice skupnega življenja. Med njimi jih je bilo mnogo (25), ki so bili prvi pri jedi, toda zadnji pri delu. Občina je sklenila lenuhe izkijučiti, toda ti so se uprli. Začel je v občini hud prepir, kajli lenuhi so boleli jesti, ne pa delali. Prepiri so se od dne do dne množili, da ni bilo več mogoče skupaj živeti. Mnogi so prostovoljno občino zapustili in ker se je v takih razmerah tudi dolg namnožil, prišla je slednjič cela občina na dražbo! Občina je imela predsednika, kol oskrbovalni svel pa so bili trije možje, in dve ženi. Naša društva. Vabilo. „Slov. bralno in podporno društvo v Gorici" vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru, ki bo v nedeljo, dne II. I. m., ob 1. uri popoludne v prostorih »Goriške Čitalnice" z dnevnim redom, ki ga določujejo društvena pravila odbor. Vabilo k občnemu zboru »Krojaški! Zadruge", vpisane zadruge z omejeno zavezo, kateri bo dne 18. aprila l. I. ob 2. uri popoludne v prostorih ,.Goriške Čitalnice". — Dnevni red: 1. Računi za I. 1900. 2. Poročilo in predlogi načelništva. 3. Poročilo iu predlogi nadzornišlva. 1. Volitev načelništva in nadzorništva. 5. Morebitni predlogi. — V Gorici, dne 1. aprila 1901. Načelništvo. Na znanje! Računi za I. 1900 so vsakemu na vpogled v zadružni proda-jalnici. Obresti deležev za I. 1899 in 1900 se bodo izplačevali po občnem zboru v prodajalnici. — Obresti se ne obrestujejo. Društvo veleposestnikov (narodnopolitično) ima redni občni zbor dne II. aprila ob II. uri v gostilni »Pri jelenu" v Gorici z dnevnim redom, katerega določajo društvena pravila. P r e d s e d n i š I v o. »Centralna Posojilnica". — V nobeno stvar na sveiu se narodno-napredna stranka tako srdito ne zaganja, ko v »Centralno Posojilnico". Oni teden je »Soča" objavila- kar dva uvodna članka, oba polna lažij, zavijanj in pa — zelene nevoščljivosti. Kaj takega so zmožni le bankrotirani ljudje, kakoršni so skoraj vsi »Sočini" pisarji. Predsednik »Centralne Posojilnice" dr. Jos. Pavlica je na ta nesramni napad vsilil „Soči“ popravek, s katerim je spodbil njeno nesramne trditve. »Soča" bi ruda našla pri nas kaj takega, kar bi bilo podobno onemu dejanju. s katerim si je dr. Henrik Tuma prisvojil »Ljudsko posojilnico11 in radi česar ga je državni pravilnik tožil. ?ove-dala je vže vekrat, da se še pri nobeni posojilnici ni zgodilo, da bi državni pravilnik tožil predsednika radi takih reči. Le v Gorici je bilo to mogoče. Mi pa odgovarjamo: državni pravilnik ui mogel tožiti Tume nikjer drugej ko v Gorici, ker je v Gorici storil, kar je storil, ali kjerkoli bi bil storil kaj takega on ali kodo drugi, bi bil prišel na založno klop. (.e do zdaj ni še nihče kaj takega storil, so pa naši naprednjaki poskusili svoje zmožnosti prvi v A v s t r i j i. Prijateljem pa kličemo: ličite se 0 d n a s p r o t u i k o v, kako v a ž e n zavod j e z a našo st r a n k o »Cen- 1 r a I n a Posojilni c a". K d o r k o- I i c k a j m o r e, naj pristopi z g I a v n i m d e I e ž e m (200 K). T o vse m, ki so res h o d i z a p o v e d z n a m i! Obrni zbor „SIovcn. krščanske* socijalne zveze" je bil v nedeljo pop. v Ljubljani v »Kal. domu". Predsedoval je dr. J. Ev. K r e k. Rekel, je da je zveza z malimi sredstvi vendar marsikaj dosegla. Povdarjal je »osebno velik uspeh javnih predavanj. Celo nasprotniki so morali pripoznuti koristi naših predavanj. Zveza ima vže lepo knjižnico. — Društveno t a j n i št v o je napravilo 1300 brezplačnih prošenj za odpis potresnega posojila pa tudi še mnogo drugih prošenj najraznovrstnejše vsebine. — Društvo se je udeležilo posvetovanj o splošni organizaciji krščanskega delavstva na Dunaju in je sprejelo načrt dunajskih socijalcev. Društvu želimo obilo vspehov tudi na Goriškem. Katoliško društvo slovenskih učiteljic na Pritno.-skem je imelo dne 21. marca zopet zborovanje. Udeležil se je zborovanja tudi č. g. kaplan Alojzij Kovačič; predsedoval je preč. g. dr. J. Pavlica. Veleč, gospica Mirka llolzinger pl. VVeidich je predavala o lilantropistu Kristjanu Gotthillu Salzmunnu, ki je lilan-(ropislična načela med lilantropisti jedini shvačal najmanj jednostransko. Vsled tega se je tudi ohranil zavod, katerega je ustanovil v Sehneplenthalu na Turin-škem, do današnjega dne, česar ne moremo trdili o drugih lilantropistih. Zasle-dujč Salzmannovo življenje, dokler ni postal župnik v Erfurtu, prešla je preč. govornica k njegovim spisom. V spisa „0 sredstvih dobrega pouka v krščanskem nauku" priporoča Salzmann, naj se otrokom prosto pripovedujejo razne zgodbe, osebe naj se kara’:terizujejo, iz vsega naj odseva božja previdnost. Pripovedovanje naj se oživi s primernimi in res dobrimi slikami. Tu navaja nekaj točk, kakšne naj bodo slike in kaj naj predstavljajo. Nato je omenila preč. govornica še drugi Salzmannov spis »Das Krebsbuchlein" namenjen starišem ter pisan v ironičnem tonu. Navedši nekaj primerov iz te knjižice kako naučimo otroke lagati, na kakšen način izgubimo njihovo ljubezen, je zaključila predsednica svoje predavanje. Zbrani členi so zapeli pesem »Salve regina eoelorum". Preč. g. dr. Pavlica je priporočal v svojem govoru naj stopimo v tel.očem tednu, tednu Jezusovega premišljevanja, pred božje razpelo, ki nam jasno priča, 1.) da je Jezus žrtva za nas in 2.) žrtva iz ljubezni. Razpisana je nagrada 50 K za naj-sestavek o predmeiu »Senčno drevo je dobra koleginja, hudobna pa bodeče trnje". Pisateljica mora vložiti spis najdalje v zborovanju meseca oktobra. Na čelo spisa napiše pisateljica geslo, spisu doda zapečaten zavitek, na katerem je geslo, v zavitku pa ime pisateljičino. Veleč. g. predsednica je podarila društvu »Katoliški obzornik" za leto 1901 ter je predlagala naj se naše društvo vpiše v »Matico slovensko"; predlog je bil enoglasno sprejet. Gospica Zora Klavžarjeva je dekla-movala Gregorčičevo poezijo „Oljki" in gospica Hrovatinova pa je zapela solo »Sneguljkina radost v domu pritlikovcev". Prihodnje zborovanje bode dne 28. aprila l‘.*0l ob 10. uri. L. Koršič, tajnica. Za kratek čas. Omika, svoboda in napredek! — „Soea‘ misli, da ju unijalstvo po trebilo, kajti nek kmetski pevec je rekel: „Kaj strela je tisto blebetanje. ki mon cajo gospodje linnei v cerkvi ! Naj jih zlodej razume! Jaz pojem na koru ,.tedldamus“. ,.konliti“, ,.kjerje“ in druge take stvari itd.14 Učenjaki o kol o „Soee'‘ so luko popolnoma rešili vprašanje e unijatstvu. Kaj' pravijo o tem drugi, ni merodajno, ker so po mnenju ,.Soee“ sami ..duševni revčki-1 in „klampini“. Sicer se pa ,.Sočani" ne ogrevajo več za unijalstvo, kajti „staro • apostolska, pri prosta Kristusova vera" je le pri tu-teranih kakor uči v „Soči“ luteranski pastor. (Tedaj ne pri uuijatili!) Luterani znajo ..presunljivo propovedovati, kakor se nikjer ne sliši1*, pri luteranili je,.čisla beseda božja11. Tržaškim unijatom kaže tedaj Gabršček že lige! Dol zRicmanjci! Živio Luter! Kaj pravi na lo ,.Edinost-‘V — „Soča“ piše dalje: Č. g. župnik .Juvančič je ,,Učiteljebran-‘. Župnik v Hi-bembergu je mož ,.s trombani11, 011 in njegov pomagač „bi znala reči, da je krvavi dež napravil „Šani“ iz Brjij. „Nunci odrekajo naprednjakom zadnjo popotnico1'. „Č. g. Budin je zgrabil podžupana, ali kuta mu je bila na poti: zato jo je vrgel od sebe ter hotel vreči se na podžupana. Pristopili so možje ter odvedli tulečega dorviša". Brat „Krišpin ima na pol posvečen jezik11. „Nek kaplan na Vipavskem se je bahal, da je fejst fant (Viž ga no!), otroka pa je v Soli učil prepevati o nebeški ohceti“. ,.Trbu.šk guspud je ažejnen11. Vsi, ki niso od napredne stranke, so ,,klerikalne hinavske posvečene in neposvečene buče, farški podrepniki11. ,.Ljudstvo se mora otresti „žegnanega jarmaw, kateri ga tlači k tlom“. Kakor se vidi, so se gospodje okolo „Soče" v zadnjih 14 dneh pošteno trudili za omiko, svobodo in napredek! Nepričakovan od po v or. — „Slišite, krčmar, glejte, v gulašu je mala cunja11. Gostilničar: ,,Naj bo. Ali mislite, da vam bom za 12 krajcarjev dal cole hlače ?“ P S Martin Šuligoj, | S M urar v Kanalu m n priporočam svojo zalogo šivalnih 'u strojev raznih in najnovejših rS sistemov. F* S Jfj Ker je lo le postranski za-l!S služek in stanu cm na deželi, mi je mogoče postreči z najnižjimi cenami. pet let. ||1 Dajem tudi na obroke. Garancija ff M H ikTJ Sadjarsko iii vinarsko društvo 0 za JSrda v (gorici Prodaja naravne in pristne briške pridelke po zmernih cenah. Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. DESERTNA VINA. Sedež društvu je: Gorica, ulica Barzelilni št. 20. €K^OOO- >ooo< Krojaški mojster Franc čufer v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje vsakovrstne obleke za moške po meri, bodisi fine ali pa priprosle. Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. I i n tjc: srebrn r, v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča prečasl. duhovščini /,a izdelovanje cerkvenili posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje r ‘vniin cerkvam s tem. da daje tildi na obroke. Obroke si pa preč. p n. gospod naročevalec sam lahko določi 1 : m H fi l A A/ V M \hm . ... . »y >>:,>y »>■ w• w w “ ..... a*, H j! im vzajemna zavarovalnica v m'* »u*.- rwi M k ■# !#? ‘ "v v v % - ? 1 = i “ Ml 1»! •» K) I*. •"» IR! “ 'i.' # 7 *■ * *■ w Dmajsta cesta št. 15 v IMjatei v Anton Obidič, čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica, priporočil s<* za raznovrstna naročila po mori za c<)S|M' in fiDspoito. Naročila se izvršujejo hitro. Spominki za prvo sveto obhajilo: mali za molitvenike . . . . 3 do 10 v veliki za okvir.........12 „ 40 „ RAZNE PODOBE: za molitvenike 100 od 80 v navzgor, za okvir, komad 20 do 90 v. Za naročila priporoča se odličnim spoštovanjem udani G. Likar. „Krojaška zadruga41, vpisana zadruga z omejeno zavezo v Dorici, Gosposka ulica hiš, šlcv. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, zu vsak slan in vsak letni čas v naj večji izberi, kakor: stikno, platno, prie-iiino, Chiffbn, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce, .liiger itd. itd. Vse po na; oižjili cenah. Crni' so sliilnc Itn-/. |)a zahtrvo ltri'/|)la«'no. /astopniki in ra/.protlnjalri so išr -jo. L...