o učltelfsfvu, šoli, prosvefi in JVV —1 Pregled slovenske literature 1. 1935 prinaša »Mariborer Zeitung« od 1. januarja. Omenjene so vse važnejše knjižne družbe in založbe, pa tudi revije. Od založb je omenjena Mladinska matica, pri mladinskih listih pa ni omenjen »Naš rod«, čeprav so zabeleženi skoro vsi drugi mladinski listi. —1 Proti monopolizaciji učnih knjig prinaša enokolonski članek« Trgovski list« od 1. I., »Slovene-c« od 4. I. priobčuje članek »Ali pomeni monopolizacija napredek?« —1 Za načelnika za ljudsko nastavo v prosvetnem mmistrstvu je imenovan Ilija Maričič, dosedanji profesor vojne akademije. — (»Slovenec« in »Jutro« z dne 4. I.) —1 Pravila o izvrševanju verskih dolžnosti učencev narodnih šol prinaša »Naš zvon« št. 1. (Cerkveni list za župnijo Št. Vid nad Ljubljano.) —1 Delegacija katehetov pri prosvetnem ministrstvu je prosila, da bi bila katehetom priznana leta duhovniške službe in da bi se v tem pogledu izenačili z duhovniki iz resora pravosodnega ministrstva (»Sl. narod« od 3. januarja). —1 Za šolskega nadzomika v Kranju je imenovan Vinko Rupret. Tisti, ki so poskušali nad njim vihteti svoj tiranski bič, zdaj klečeplazijo okrog njega in se mu priporočajo — tako piše »Gorenjec« od 4. I. —I Monopolizacija ne bo dala dobrih knjig, pravi v posebnem članku »Jutro« od 4. I., tudi »Slov. narod« od 4. I. piše o tem predmetu. —1 V 10 letih je bilo ustanovljenih v Ju- goslaviji 1000 novih šol, 1 gospodinjska šola pride na pol milijona prebivalcev. (»Novosti« od 5. I.) —1 Akcija zoper monopolizacijo knjig se širi. Spregovorile bodo tudi slovenske občine. (»Ponedeljski Slovenec« od 7. I.) O tem vprašanju je pisal tudi »Slovenec« od 5. I. —1 Slovensko šolstvo na Koroškem. Heim¦vvehrovski govornik Taurer je izjavil na zborovanju v Doberlr vasi: Na vsako izpremembo na šolskem polju v prid Slovencem bi kategorično reagirali s splo-šrtim šolskim štrajkom. (»Ponedeljski Slovenec« od 7. I.) —1 Šolstvo na Koroškem je mišnica, smrtonosen -strup za slovensko deco, je pravi zmaj, ki žre slovenstvo na Koroškem pravi »Ponedeljski Slovenec« od 7. I. —1 Osnovna šola v Vurbergu pri Ptuja nima že poldrugo leto moškega upravitelja. Učiteljica, ki ga nadomestuje, ne stanuje v šoli, zato je bilo mogoče, da so tatovi vdrli v šolo in izropali pisarno. (»Mariborski večernik« od 4. I.) —1 Kot navodilo sreskega načelstva učiteljstvu za volitve prejšnjega režima, prinaša »Slovenec« od 4. I. v ponatisku pismo nekega šolskega vodstva iz mariborskega sreza. —1 O nadzorovanju otrok pri službi božji piše »Slovenec« od 5. I. v Pravnih nasvetih — da je obvezno, sicer disciplinsko odgovarja zaradi nerednmsti v službi. V primeru nujne odsotnosti se , . treba dogovoriti z veroučiteljem. Če je maša pred .8. uro, učiteljstvo ni dolžno vršiti nadzorstva. —1 O učiteljskih goSpodarskih ustanovah piše »Naš glas« od 1. I. in zaključuje, da more biti slovensko učiteljstvo ponosno na svoje lepo uspevajoče gospodarske 'ustanove, saj more biti z njimi vsem ostalim panogam slovenskih državnih uslužbencev v vzgled in posnemanje. —1 O tehniki učenja pišejo profesor psihologije M. Johnson, dr. Roza Katz in D' Obrien, ki prihajajo po raznih poizkusih do zaključka, da človek obdrži preštudirano snov mnogo bolj v spominu, če gre takoj po učenju spat. (»Pragertagblatt« od 7. I.) meščanskih šolah, stanarino, zato je treba čimprej regulirati položaj meščanskih šol, sicer kmalu ne bo več za te šole dovolj učiteljskega naraščaja. (»Jiitro« od 7. I.) —1 O učiteljstvu, prestavah in nacionalizmu piše »Slovenec od 8. I. Članek je prav za prav strupen odgovor na uvodnik v »Jutru« od 5. I. Tu trdi »Slovenec« ponovno, da je učiteljski stan dal največ pripadnikov JNS-arskega režima. Mnogi, da so opravljali nalogo ovaduhov in valptov obenem. — Kar se tiče premestitev je delal najbolj vnebovpijoče krivice pretekli politični režim, ki da ni spoštoval ne družine in ni imel usmiljenja z bolnimi in jih je pošiljal celo na bolgarsko mejo. Nacionalizem teh ljudi pravi v članku dalje — je le figovo pero, ki je pomagal tem političnim spekulantom držati se na oblasti. —1 Seja zaradi šolskih učnih knjig je bila dne 6. I. na magistratu. Sestali so se predstavniki vseh važnejših kulturnih ustanov in udruženj med njimi tudi JUU. Sestavljena je bila posebna spomenica proti monopolizaciji šol. knjig. (»Slovenec« od 8. I., »Glas naroda« od 9. I., »Jutro« od 8. I., »Mariborer Zeiitung.« od 9. I.) —1 Učiteljske premestitve v Sloveniji — skupaj 158 ipo številu objavljajo »Slovenec« od 8. I., Jutro« od 8. in 9. I., »Slov. narod« od 8. I. in »Mariborski več.« od 8. I. —1 Demokratsko učiteljstvo, ki da je kot privesek prejšnjega režima — poroča »Slovenec« od 10. I. — je zakrivilo, da je bila lepa in obsežna Šentpeterska občina komasirana s Košaki in Krčevino, kamor po legi in ljudski enotnosti ne spada. —1 Učitelj je ustrelil blagajnika krajevnega šol. odbora. To se je zgodilo pred letom, in sicer v Stanovu pri Kragujevcu, vendar pa prinaša »Domoljub« od 9. I. to stvar na dan z debelim napisom, kot bi se to ipravkar zgodilo. Bogve zakaj? —1 O nevzgojnih filmih, ki jih obiskujejo naši otroci, piše »Murska Krajina« od 12. I. —1 Na »Domoljubov« napad na učiteljstvo z dne 2. januarja, odgovarja »Jutro« od 5. I. v daljšem uvodniku, kjer imenuje »Do moljubov« članek izliv pokvarjenosti in klasično izpričevalo miselnosti- naslednikov nekdanjih gospodarjev iz Kranjskega deželnega odbora. Članek pobija neresničnosti in končuje takole: ... Ali gospoda, ki nosi odgovornosti za te grdobije, bi se imela vendarle vprašati, kam naj pelje taka podivjanost in kaj naj se doseže s takimi • apeli na najnižje instinkte ... —1 Na isti članek v »Domoljubu« odgovarja tudi »Kmetski list« od 8. I. Ta pravi med drugim: Kar se očita učiteljstvu, presega že vse meje žurnalistične dostojnosti. ... Gospodje, ali se vam ne zdi pregrešno, sramotno in podlo to že zaradi poštene kmetske mladine ... Če se nahajate v zadregi, vas hujskaštvo rešilo ne bo!... —1 Odpor protj monopolizaciji šolskih knjig se veča — piše »Trgovski list« od 7. I. Sklenilo se je na podlagi izjav vseh slovenskih občin še energičnejše nastopiti proti mo nopoliziciji. —1 Šola v Prlekiji na hrvaški meji ima velike težave — ikot pravi »Glas naroda« od 8. I. Čeprav je v naši banovini, imajo hrvaške učne knjige, hrvaški učni jezik in molijo hrvaško. V dravski banovini da velja 8 letna šol. obveznost, v savski pa 4 letna. Ljudje enostavno vpiišejo otroka v savsko banovino in po 4 letih je prost šolske obveznosti. —1 O zborovanju učiteljskega društva Maribor levi breg, kjer se je učiteljstvo zavzelo za »Popotnika« piše »Mariborski večernik« od 7. I. —1 Popravek na izpade proti JUU v »Slovencu« od 27. XII. prinaša »Slovenec« od 10. l. —1 Izreden kongres učltelistva meščan- Y *em P<>P»yku Je doprineslo JUU dokaze, :v. x^.i ¦« u;i „ u«i:x_:u ».. -.' , —. . . knlrkn neresnicnih obtnzh nrrvti iirlrii7pn'n Aa —1 Sklepi širšega glavnega odbora JUU so bili objavljeni tudi v »Jutru« od 1. I. 1936. —1 »Sedem križev nadučitelja Andoljška« je naslov članku, ki ga je ob jubileju posvetilo »Jutro« od 1- I. jubilantu. —1 Hud napad na slovensko učiteljstvo je članek »Volja naroda naj obvelja tudi na šolskem polju« v »Domoljubu« od 2. januarja. Tu piše: Večina učiteljstva je podpirala vaške mogočnjake in odcruhe, učiteljstvo je ustanavljalo društva in širilo veri in cerkvi sovražen tisk, sramotilo pošteno duhovščino, odpravilo je iz šol krščanski pozdrav, norčevalo se je po gostilnah iz naroda, ki je hotel ostati veri zvest. Na prizadevanje učiteljstva je postala šola monopol brezverskega svobodomiselstva. Z ncdeljs.kimi izleti in prireditvami je odvračalo išol. mladino od cerkvenih dolžnosti. Največ podlih denunciacij je izšlo v povojnih 1»tih iz liberalnih učiteljskih vrst. V stanovski organizaciji so bili Slomškarji dobri samo za plačeva-nje članarine in za štafažo itd. Zaključuje v upanju, da sedanja vlada (kateri je slovensko učiteljstvo povečini nasprotno), uredi neglede na materialne žrtve, da dobi mladina pravih ljudskih vzgojiteljev po božji in narodovi volji. —1 Na zborovanju Slomškove družbe v Ljubljani so soglasno odobravali prizadeva nje Erjavca in ban. nadz. Štruklja, glede znanega načina premeščanja učiteljstva. (»Domoljub« od 2. I.) —1 Nekrolog upravitelju Frideriku Kramarju je prineslo »Jutm«. V njem govori o tem, da je napravil v Škofji Loki mnogo dobrega. razširil šolo v šestrazrednico, bil svoj čas izvrsten igralec na odru Narodne čitalnice, vnet gasilec itd. —1 Proti monopolizaciji učbenikov piše tudi »Slovenski dom« od 11. I., »Slovenec« od 12. I. —1 Verska šola v Nemčiji je kot poroča »Slovenec« od 14. jan. v nevarnosti, zato je sklican poseben shod katoliških škofov. —1 Proti monopolskim knjigam je bila sprejeta spomenica na redni, seji ptujskega mestnega sveta. (»Jutro« in »Sk>venec« 14. I.) »Slovenija« od 10. I. ima o tem vprašanju 2 članka, od katerih je eden uvodnik. —1 Slovenska govorica je v šoli na Koroškem prepovedana, učenec, ki se pregreši proti prepovedi, je kaznovan. (Po »Koroškem Slovencu« — »Slovenija« od 10. I.). —1 O reformi učiteljske izobrazbe izhaja v »Narodni prosveti« od 12. I. študija Gustava Šiliha. —1 O seji glavnega odbora JUU poroča »Mariborski večernik« od 11. I. v poldrugokolonskem članku. —1 Prosvetna zveza je prevzela ljubljansko radijsko postajo dne 9. I. (»Radio Ljubljana« od 12. januarja). —1 O bolgarskem šolstvu predava na bolgarskem tednu v Mariboru tov. M. Rozmanova. (»Glas navoda« z dne 11. I.) —1 Proti unifikaciji šolskih knjig in o grehih J. N. S. v tem pogledu prinaša »Slovenec« od 11. januarja daljši uvodnik. —1 Na Holandskem so ostali slovenski izseljenci brez učitelja. Učitelj Jankovič se odpravlja na novo službeno mesto v Nemčijo, kar je z muko zgradil v teh letih pojde v nič. Ali bi ne bilo mogoče poslati tja kakega drugega idealnega učitelja? (»Izseljeniški vestnik Rafael« št. 1.) —1 O nemški vzporednici v Prekmurju, kjer je samo 19 otrok, torej ne toliko kot predpisuje zak_n, piše »Pohod« od 10. jan. skih šol je bil o božičnih počitnicah v Beogradu. Med drugim se je govorilo tu o vzporednem delu z JUU in s Profesorskim društvom pa o nujnosti, da se -vsa društva prosvetnega resora združijo. Glede projektov za nove učne načrte so se izjavili za&topniki učiteljstva, da so nesprejemljivi. Učiteljstvo osnovnih šol se ne mara dalje izobraževati na višjih pedagoških šolah, ker izgubi, ko poučuje na koliko neresničnih obtožb proti udruženju da je v teh napadih. —1 O vprašanju šolskih knjig in nujnosti umika razpisa za unificirane knjige piše tudi »Slovenec« od 1. XII. in »Domoljub« od 2. I. —1 O ceni naših šolskih knjig piše »Slovenec« od 3. I. in pravi, da bodo knjige morda še dražje in da se z monopolizacijo zlo šele začne.