2 1. Dez. 1992 PTUJSKI PERUTNINA!? informacije Številka 8 — november 1992 PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE S 1. januarjem 1993 začne veljati nova zdravstvena zakonodaja. Z njo prehajamo na zavarovalniški sistem, z njim pa bo za svoje ZDRAVJE naprej odgovoren vsak sam. Zato bomo morali ob boleznih ali poškodbah nase prevzeti delež denarnih bremen. Nova zakonodaja uvaja OBVEZNO in PROSTOVOLJNO ZAVAROVANJE. Pretežni del naših pravic resda zajema obvezno zavarovanje, toda del, ki sodi v prostovoljno zavarovanje ni zanemarljiv. Zavarovalna družba Adriatic d.d. Koper, ponuja 4 različne zdravstvene pakete: 1. zavarovanje vseh doplačil (A1-ZVD) — 990 SIT mesečno za eno zavarovalno osebo 2. zavarovanje zobnoprotetičnega zdravljenja (A2-ZZP) — 891 SIT mesečno za eno zavarovalno osebo 3. zavarovanje za poškodbe izven dela (A3-ZPI) — 891 SIT mesečno za eno zavarovalno osebo. 4. zavarovanje zdraviliškega zdravljenja — 792 SIT mesečno za eno zavarovalno osebo. Adriatic nudi od 2-7% popust pri kolektivnih zavarovanjih v odvisnosti od števila zavarovalnih oseb. Zavarovalna doba je dve leti. Prostovoljno se lahko zavarujemo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pri Zavarovalni družbi Adriatic d.d. Koper. Vsak zavarovanec lahko sklene individualno prostovoljno zdravstveno zavarovanje za enega ali več različnih zdravstvenih paketov. 2. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije nudi več zavarovalnih paketov: V okviru paketa “POPOLNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE”, zavarovane osebe pridobijo pravico, da na račun ZZZS uveljavljajo vse storitve in obveznosti zdravstvenega zavarovanja brez kakršnih doplačil, če gre za storitve opravljene po predpisanem postopku in standardu. Paket zajema vse storitve potrebne pri zdravljenju bolezni in poškodb izven dela. Ta paket zagotavlja zavarovanim osebam najvišjo stopnjo zdravstvene varnosti. Zajema zavarovanje: — za vse zdravstvene storitve na področju vseh zdravstvenih dejavnosti — za zdravila iz pozitivne in vmesne liste in pomožna zdravilna sredstva predpisana na recept, — za reševalne prevoze, ki niso nujni, — za ortopedske, ortotične, slušne, očesne, zobno protetične in druge tehnične pripomočke. Vsi nadaljnji paketi so glede pravic oziroma obsega zavarovanja ožji. Paket “ZDRAVSTVENA VARNOST-CELOTA” je po svoji ponudbi podoben prej omenjenemu, s to razliko, da ne vsebuje zavarovanja za razlike v cenah, za zobozdravstvene storitve in zdravila na recept. Paket “ZDRAVSTVENA VARNOST — KURATI-VA” je še nekoliko ožji, ne vključuje zavarovanja za razlike v ceni za ortopedske, ortotične, slušne, očesne in druge pripomočke in tudi za zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Vanj tudi ne štejejo storitve, ki so posledice poškodb izven dela. Paket “VELIKO TVEGANJE” vključuje zavarovanje za najzahtevnejše diagnostične in terapevt- Premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje v zadnjem tromesečju 1992 (V SIT) Letna premija . Polletni obrok . . . . Četrtletni obrok 12.000,00 . . . 6.000,00 . . . . . 3.000,00 10.800,00 . . . . 5.400,00 . . . . . . 2.700,00 2.400,00 . . . . 1.200,00 . . . . . 600,00 4.200,00 . . . 2.100,00 . . . . . 1.050,00 3.000,00 . . . 1.500,00 . . . . . 750,00 2.400,00 . . . 1.200,00 . . . . . 600,00 600,00 . . . . 300,00 . . . . . 150,00 3.600,00 . . . . 1.800,00 . . . . . 900,00 1.200,00 . . . 600,00 . . . . . 300,00 9.600,00 . . . 4.800,00 . . . . . 2.400,00 20.000,00 . . . . 10.000,00 . . . . . 5.000,00 24.000,00 . . . . 12.000,00 . . . . . 6.000,00 28.000,00 . . . . 14.000,00 . . . . . 7.000,00 12.000,00 . . . 6.000,00 . . . . . 3.000,00 1. Popolno zdravstveno zavarovanje 2. Zdravstvena varnost — celota . . 3. Zdravstvena varnost — kurativa . 4. Veliko tveganje............... 5. Poškodba ..................... 6. Zobozdravstvo — celota........ a) zobozdravsto — zdravljenje . . b) zobozdravstvo — protetika . . . 7. Zdravila...................... 8. Nadstandard................... 9. a) Nega....................... 9.b) Nega + TEL................... 10.a) Oddih A....................... 10.b) Oddih B....................... ske storitve, zavarovanje za dializo in intenzivno terapijo, zdravljenje v tujini. Vse te storitve se nanašajo le na zdravljenje bolezni in ne tudi poškodb izven dela. Kdor bi se želel zavarovati za razlike v vrednosti storitev pri poškodbah izven dela, mu to omogoča paket “POŠKODBA”. Paketi “ZOBOZDRAVSTVO ”(kot CELOTA ali delna paketa “ZOBOZDRAVSTVO — ZDRAVLJENJE”, “ZOBOZDRAVSTVO — PROTETIKA”) in “ZDRAVILA” že po svojem nazivu opredeljujejo vsebino zavarovanja. Pri tem paket ZDRAVILA vključuje pokrivanje rizikov le za zdravila s pozitivne in vmesne liste. (O teh smo že pisali.) Splošni pogoji vsebujejo tudi ponudbo za zavarovanje za višji standard storitev. Ta ponudba je zajeta v paketu “NADSTRANARD”, z njim je omogočeno npr.: bivanje v enoposteljni sobi, TV sprejemnik, boljša postrežba in prehrana itd. Paket “ODDIH” daje skleniteljem možnost, da si zagotovijo na račun Zavoda aktivni programirani medicinski oddih, kot posebno obliko krepitve oz. ohranitve zdravja. S paketom “NEGA” je omogočeno uveljavljati pravico do nemedicinske nege v času zdravljenja in zdravljenja na domu. Te pravice lahko pridobijo tudi osebe, ki jih sklenitelj zavaruje. Zavarovalna doba je eno leto. Perutnina se zaveda zdravstvenega stanja v podjetju, zato je sklenila, da bo skupinsko zavarovala svoje delavce, ki bodo to želeli in sicer pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za “popolno zdravstveno zavarovanje”. Če kdo želi pa se lahko zavaruje tudi za druge zdravstvene pakete. Kaj s tem pridobimo? Pridobimo možnost obročnega, mesečnega odplačevanja premije, ki nam bo mesečno odtegnjena pri plači. Perutnina Ptuj pa bo znesek poravnala za celo tromesečje, torej je to neke vrste kreditiranje. Ugodnost je tudi ta, da imamo odobren popust na skupinsko zdravstveno zavarovanje, ki je: — 3% popust, če sklenitelj zavaruje več kot 100 oseb, — 5% popust, če sklenitelj zavaruje več kot 500 oseb, — 7% popust, če sklenitelj zavaruje več kot 2000 oseb, — 20% popust, če sklenitelj zavaruje nad 5000 oseb. Pokažimo še primer: Ob pogoju, da se za prostovoljno zdravstveno zavarovanje odloči 500 naših delavcev, znaša trenutna mesečna premija za enega delavca 950 SIT, s tem, da podjetje oz. sklenitelj pogodbe predhodno plača premijo za 3 mesece vnaprej, kar znaša za enega zavarovanca 2.850 SIT. — Dodaten 10% popust lahko uveljavljajo krvodajalci, ki so darovali kri več kot 25 krat, ter darovalci organov, tkiv za presajanje. — Dadaten 10% popust lahko koristijo tudi aktivisti Rdečega križa Slovenije ali drugih društev in organizacij, ki so se v zadnjih 5. letih več kot 3 leta ukvarjali z množično zdravstveno prosveto in vzgojo in za to niso prejemali plačila. — Enako velja za zavarovane osebe, ki so se v zadnjih 5. letih več kot 3 leta aktivno in redno vključevali v organizirano športno rekreativno dejavnost in za to dejavnost niso prejemali plačila oz. nadomestil. —10% popust lahko uveljavljajo tudi člani Gorske reševalne službe in osebe, ki so bile v zadnjih 5. letih več kot 2 leti aktivno vključeni v samozaščitne oziroma sozaščitne klube, društva in dejavnosti znotraj katerih si sami pomagajo pri premagovanju določenih bolezenskih stanj in za to delo niso prejeli plačila. Dokazila o izpolnjevnju pogojev mora predložiti sklenitelj pred sklenitvijo zavarovanja, zato opozarjamo vse, ki se bodo prostovoljno zdravstveno zavarovli, naj prinesejo ustrezna potrdila oziroma dokazila v socialno službo Perutnine Ptuj do 4. 12. 1992. Sklenitelju se zniža premija, če eno leto po sklenitvi pogodbe, ni uveljavil zahtevka do zavarovalnine in sicer za 5%. Ta bonus se poveča za vsako nadaljnje leto, vendar največ do 15% premije. Pravice do zdravstvenih storitev na račun Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko uveljavljate pri kateremkoli zdravniku v zdravstvenih zavodih ali pri zasebnikih, s katerimi je zavod sklenil ustrezno pogodbo. S seboj morate imeti ustrezno overjeno zdravstveno knjižico ter izkaznico v prostovoljnem zavarovanju in dokazila, da ste plačali premijo. V kolikor boste v letošnjem letu sklenili prostovoljno zdravstveno zavarovanje, boste v začetku leta 1993 prejeli izkaznico o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. V tem primeru boste lahko neovirano uporabljali vse zdravstvene storitve brez doplačila. OPOMBA: Za upokojence ureja prostovoljno zdravstveno zavarovanje pokojninska služba, ki jih bo o tem pravočasno obvestila. Vlasta Jeza Bodite pozorni na rok za priglasitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Če se za to obliko zavarovanja odločite, izpolnite priglasnico na 7. strani, jo izrežite in oddajte v tajništvu PE ali socialni službi. Rebalans načrta proizvodnje za leto 1992 Zaradi spremenjene situacije smo bili primorani zniževati proizvodnjo najprej za 18%, nato pa tako, da je obseg proizvodnje perutninskega mesa nižji za cca. 30%. Ti ukrepi so predvsem posledica nižjega obsega domačega trga ter neugodne situacije na hrvatskem trgu. Eden od ukrepov prilagajanja novonastali situaciji je ukinitev reprocentra. S tem je prišlo tudi do spremembe lokacijskega dela proizvodnje v starševskih jatah. Zahteve tržišča so narekovale tudi spremenjeno težo živih brojlerjev v brojlerski, reji kjer bomo vzrejali 40% brojlerjev teže 1,75 kg in 60% brojlerjev teže 2,10 kg, kar daje poprečno težo 1,94 kg. Rebalans je natančnejša opredelitev izhodišč predsanacijskega programa in programa alokacij-skih pozicij proizvodnje, v tem obdobju pa pomeni prehod na obseg proizvodnje, predvidene v pred-sanacijskem programu. Osnovne postavke rebalansirane proizvodnje so podane v naslednji tabeli, katera vključuje tudi primerjavo s prvotno načrtovanimi postavkami za leto 1992 ter z realizacijo v letu 1992: REBALANS NAČRTA PROIZVODNJE ZA LETO 1992 VRSTA PROIZVODA Enota mere Realizacija 1991 Načrt 1992 Rebalans 1992 Indeks Rebal. 1992/ načrt 1992 Indeks Rebal. 1992/ realiz. 1991 PE TOVARNA KRMIL Krmila ton 115,350 113,760 103,143 90,.67 89,42 PE ŽIVA PROIZVODNJA Valilna jajca za starše 000 kos 4,627 4,195 4,042 96.35 87.36 DSP-starši za pleme 000 kos 809 1,161 749 64.51 92.58 Prodaja DSP staršev 000 kos 435 832 421 50.60 96.78 Valilna jajca za BRO 000 kos 41,027 36,684 36,806 100.33 89.71 DSP-BRO 000 kos 29,598 32,152 25,924 80.63 87.59 Prodaja DSP-BRO 000 kos 1,127 2,954 1,106 37.44 98.14 Nakup DSP-BRO 000 kos 536 95 19 20.00 3.54 Vzreja BRO (farma Breg) 000 kos 2,527 2,778 2,381 85.71 94.22 Vzreja BRO-živa teža ton 4,380 4,980 4,190 84.14 95.66 Vzreja BRO (farma Starošinci) 000 kos 446 1,140 812 71.23 182.06 Vzreja BRO-živa teža ton 769 2,070 1,428 68.99 185.70 Vzreja BRO (Zadružna proizvodnja) 000 kos 23,293 23,641 19,638 83.07 84.31 Vzreja BRO-živa teža ton 42,624 41,845 36,146 86.38 84.80 PE PERUTNINSKA KLAVNICA Zakol BRO 000 kos 26,794 27,559 22,831 82.84 85.21 Zakol BRO-žive teže ton 48,717 48,895 41,764 85.42 85.73 Zakol KO in petelinov 000 kos 388 263 293 111.41 75.52 Zakol KO in petelinov-živa teža ton 1,423 981 1,106 112.74 77.72 Perutninsko meso ton 36,457 36,224 31,182 86.08 85.53 od tega piščančje ton 35,445 35,516 30,372 85.52 85.69 Razrez pišancev ton 11,202 12,000 9,184 76.53 81.99 Razrez kokoši ton 20 200 0 0.00 0.00 Proizvodnja fileja in belega mesa ton 1,223 1,406 1,016 72.26 83.07 PE PREDELAVA Klobasni izdelki ton 8,213 8,000 4,602 57.53 56.03 POM program in marine ton 574 800 379 47.38 66.03 PE PROMET Prevoženi km avtomobilov 000 km 4,181 4,000 2,944 73.60 70.41 Prevoženi km prikolic 000 km 626 600 425 70.83 67.89 _ _.;ix _ . MM m -m w Rebalans načrtovanega finančnega rezultata za leto 1992 ■! Zaradi drugačnih okoliščin, kot so bile upoštevane pri pripravi finančnega dela poslovnega načrta za leto 1992, je pripravljen rebalans finančnega rezultata za leto 1992. Izhodišča za pripravo rebalansa so sledeča: — znižan obseg proizvodnje, dogovorjen s predsa-nacijskim programom — načrt prodaje do konca leta 1992 — načrtovan nivo prodajnih cen do konca leta 1992 — poprečna živa teža vzrejenih brojlerjev 1,94 kg v zadnjih treh mesecih 1992 — v predloženem rebalansu je upoštevana 2% mesečna inflacija do konca leta ter trenutni nivo tečajev Rezultat je slabši od prvotno načrtovanega predvsem zaradi slabših kondicij hrvaškega trga, ki je postal enakega značaja, kot ostali tuji trgi, s tem, da je uvedba carin močno poslabšala konkurenčnost našega blaga na tem trgu, visoka inflacija pa zaslužek še dodatno znižuje. Za nas je bilo tudi izrazito neugodno gibanje inflacije in zaostajanje tečajev, ker smo v smislu deleža prodaje velik izvoznik. Svoj vpliv na slabši rezultat pa imajo tudi naše slabosti, saj na marsikaterem področju ne dosegamo načrtovanih normativov, predvsem to velja v brojlerski reji pri previsokem manjku in konverziji. Ocenjujemo, da bomo ob koncu leta izkazali cca. 620,000.000 SIT izgube, ki pa bo porasla, če ne bodo izpolnjene zgoraj navedene predpostavke. PREGLED GLAVNIH FINANČNIH POSTAVK — REBALANS ZA LETO 1992 V 000 SIT BAČRT 1992 REBALANS 1992 INDEKS 1. ODHODKI 8,208,120 6,602,160 80.43 1. MATERIALNI STROŠKI 4,667,836 3,025,160 64.81 2. STORITVE 748,561 423,000 56.51 3. REKLAMNI STROŠKI 15,000 15,000 100.00 4. INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE 172,867 12,000 6.94 5. AMORTIZACIJA 261,430 380,000 145.35 6. NADOMESTILA 52,670 117,000 222.14 7. REPREZENTANČNI STROŠKI 1,972 2,000 101.42 8. BOD IN SP 1,071,280 982,000 91.67 9. PRISPEVKI 230,313 211,000 91,61 10. OSTALI NEMATERIALNI STROŠKI 192,191 430,000 223.74 11. NABAVNA VREDNOST REAL. BLAGA 600,000 600,000 100.00 12. OBRESTI 194,000 405,000 208.76 II. PRIHODKI 8,211,300 5,978,455 72.81 DOBIČEK — IZGUBA 3,180 (623,705) Izhodišča za pripravo načrta proizvodnje za leto 1993 so globalne postavke predsanacijskega programa ter dogovorjeni normativi. Proizvodnjo opredeljuje prodaja. Tedenski zakol znaša 350.000 kosov piščancev in sicer 40% lažjih — 1,75 kg žive teže in 60% težjih — 2,10 kg žive teže. Obseg proizvodnje perutninskega mesa je znižan na 73% obsega načrtovane proizvodnje za leto 1992 in znaša 26.284 ton. Na ta obseg proizvodnje perutninskega mesa je prilagojena proizvodnja v predhodnih fazah. Z ukinitvijo proizvodnje DSP — staršev in s proizvodnjo DSP-BRO v reprocentru se je spremenil alokacijski del proizvodnje in je razviden iz terminskega načrta vhlevitev, nesnosti in zakolov starševskih jat. Na normativnem področju so spremenjeni normativi glede na načrtovane v letu 1992 v brojlerski fazi, kar je posledica zahtev tržišča — višje teže, višja starost. Izboljšan je normativ izplena brojlerskega mesa v klavnici, za leto 1993 je načrtovan 73,5% izplen. Na slovenskem trgu je načrtovana prodaja 10.080 ton perutninskega mesa, 2.500 ton izdelkov in 1.350 ton POM — marine programa. Skupna proizvodnja znaša 26.284 ton perutninskega mesa, 6.000 ton klobasnih izdelkov in 1.350 ton POM — marine programa. Razliko med skupno proizvodnjo in prodajo na slovenskem trgu moramo čimbolje plasirati na tujih trgih. Načrt proizvodnje v letu 1993 omogoča v sedanji ekonomski situaciji pozitivno poslovanje. Se- NAČRT PROIZVODNJE ZA LETO 1993 veda pa je potrebno blago kvalitetno proizvesti in dobro prodati. V kolikor se bodo spremenili makroekonomski pogoji, pa bo potrebno hitro prilagajati proizvodnjo novim razmeram. VRSTA PROIZVODA Enota mere Realizacija 1991 Načrt 1992 Predlog 1993 Indeks Predlog 1993/ načrt 1992 Indeks Predlog 1993/ realiz. 1991 PE TOVARNA KRMIL Krmila ton 115,350 113,760 82,379 72.41 71.42 Krmila za prodajo ton 2,000 PE ŽIVA PROIZVODNJA Valilna jajca za starše 000 kos 4,627 4,195 1,232 29.37 26.63 DSP-starši za pleme 000 kos 809 1,161 383 32.99 47.34 Prodaja DSP staršev 000 kos 435 832 268 32.21 61.61 Valilna jajca za BRO 000 kos 41,027 36,684 32,569 88.78 79.38 DSP-BRO 000 kos 29,598 32,152 19,962 62.09 67.44 Prodaja DSP-BRO 000 kos 1,127 2,954 331 11.21 29.37 Nakup DSP-BRO 000 kos 536 95 0 0.00 0.00 Vzreja BRO (farma Breg) 000 kos 2,527 2,778 2,623 94.42 103.80 Vzreja BRO-živa teža ton 4,380 4,980 4,624 92.85 105.57 Vzreja BRO (farma Starošinci) 000 kos 446 1,140 954 83.68 213.90 Vzreja BRO-živa teža ton 769 2,070 1,978 95.56 257.22 Vzreja BRO (Zadružna proizvodnja) 000 kos 23,293 23,641 14,403 60.92 61.83 Vzreja BRO-živa teža ton 42,624 41,845 28,279 67.58 66.35 PE PERUTNINSKA KLAVNICA Zakol BRO 000 kos 26,794 27,559 17,980 65.24 67.10 Zakol BRO-žive teže ton 48,717 48,895 34,881 71.34 71.60 Zakol KO in petelinov 000 kos 388 263 237 90.11 61.08 Zakol KO in petelinov-živa teža ton 1,423 981 885 90.21 62.19 Perutninsko meso ton 36,457 36,224 26,284 72,56 72.10 od tega piščančje ton 35,445 35,516 25,522 71.86 72.00 Razrez pišancev ton 11,202 12,000 12,000 100.00 107.12 Razrez kokoši ton 20 200 200 100.00 1000.00 Proizvodnja fileja in belega mesa ton 1,223 1,406 1,406 100.00 114,96 PE PREDELAVA Klobasni izdelki ton 8,213 8,000 6,000 75.00 73.05 POM program in marine ton 574 800 1,350 168.75 235.19 PE PROMET Prevoženi km avtomobilov 000 km 4,181 4,000 2,900 72.50 69.36 Prevoženi km prikolic 000 km 626 600 400 66.67 63.90 PE SERVIS Skupaj ure delavnic 000 ur 135.7 128.3 111.6 86.98 82.24 PE TRGOVINA Prodaja perutninskega mesa ton 20,349 29,300 21,000 71.67 103.20 od tega izvoz ton 7,620 13,800 10,920 79.13 143.31 Prodaja klobasnih izdelkov ton 8,194 8,000 6,000 75.00 73.22 Prodaja POM programa ton 563 800 1,350 168.75 239.79 PE PTUJSKA TISKARNA Skupaj 000 ur 107.3 101.0 77.2 76.44 71.95 OHRANIMO ZDRAVO SRCE Nadaljujemo s seznanjanjem z dejavniki tveganja. (Povzeto po razlagi Rdečega križa Slovenije.) KAJENJE Zanimivo je, da kadilci dobro vedo, da je kajenje škodljivo, a ga kljub temu ne opustijo. Vse polno izgovorov najdejo, med drugim tudi, da so zasvojeni. Ko so zdravstveno ogroženi in jim preti biti ali ne biti, kajenje opustijo. Po prenehanju ni pravih abstinenčnih pojavov, kar pomeni, da kajenje ne povzroča zasvojenosti, ampak je izključno škodljiva razvada. Raziskave kažejo, da v razvitem svetu kajenje upada, v nerazvitem pa raste. Še več, v predelih z visoko civilizacijsko stopnjo je kajenje neugledno, ljudje dobesedno osupnejo, če vidijo, da kadi človek, ki ga visoko cenijo. Naši mladi kadilci imajo drugačno stališče. Mislijo, da so videti zreli, če imajo cigareto v ustih že pri 15 letih. Veliko napako so napravili starši in vzgojitelji, ker so popustili pritisku mladih kadilcev in dovolili kajenje celo v šoli. Med škodljivostmi, ki jih vsebuje cigaretni dim, naj omenimo samo tri: nikotin, ogljikov monoksid in katranske snovi. Nikotin je živčni strup, ki deluje posredno in neposredno na krvne žile. Pri nekaterih srčnih bolnikih že en sam vdih cigaretnega dima lahko sproži napad angine pektoris. Da nikotin oži odvodnice, so dokazali že številni poskusi. Razen tega nikotin zvišuje krvni tlak in pospešuje hitrost utripanja srca. Ogljikov monoksid nastaja pri nepopolnem izgorevanju cigarete. Ta plin dobesedno spodriva kisik iz rdečih krvničk. Kri je torej manj nasičena s kisikom, ki jo tako osiromašeno dobivajo organi, med njimi tudi srčna mišica. Raziskave so potrdile, da ogljikov monoksid okvari notranjo plast žilne stene in s tem ustvari pogoje za razvoj aterioskleroze. Kar zadeva škodljivost katranskih snovi, ni potrebno izgubljati besed. Katran je že dolgo časa znana rakotvorna snov, zato kadilci zbolevajo za rakom na pljučih. Znano je, da je kadilce težko prepričati in pregovoriti, naj opustijo kajenje. Morda se bodo sami zamislili nad izsledki raziskav, ki so odkrile same slabe posledice kajenja: — umrljivost kadilcev zaradi bolezni srca in ožilja je dvakrat večja, — ponovni srčni infarkt je pri kadilcih dvakrat pogostejši, — kadilec zboli trikrat pogosteje za srčnim infarktom kot nekadilec, — tveganje za nastanek bolezni venčnih odvodnic (koronarnih arterij) je pri kadilcih 5 do 10 krat večje, odvisno od števila dnevno pokajenih cigaret in kadilskega staža, — nenadna smrt po srčnem infarktu je pri kadilcih petkrat večja, itd. Ne smemo zatisniti oči pred t.i. pasivnim kajenjem, ki ga v zadnjem času raje imenujemo prisilno kajenje. Kadilci so neredko bolj malo obzirni do okolice in kadijo povsod. Raziskave zadnjih let so potrdile, da je tudi prisilno kajenje škodljivo. Če je nekadilec eno uro v hudo zakajenem prostoru, je učinek enak, kakor če bi sam pokadil cigareto. Če torej nekdo živi ves delovni čas in še doma v zakajenem prostoru je enako kot bi sam pokadil približno 10 cigaret dnevno! Ob upoštevanju vseh nevarnosti, ki jih prinaša kajenje, lahko to poglavje sklenemo z naslednjimi pozivi in prošnjami: — prenehaj kaditi danes, da boš jutri manj ogrožen — kdor noče prenehati kaditi, naj bo vsaj obziren do drugih — z vzgledom in besedo obvarujmo otroke in mladino pred kajenjem. SEDEČI NAČIN ŽIVLJENJA Vsak stroj zastane, se pokvari in zarjavi, če ne deluje. Tudi človeški organizem je stroj posebne vrste, zato je tudi zanj telesna neaktivnost škodljiva. Posedanje v naslanjaču in skoraj pozabljanje na hojo je zgrešeno pojmovanje udobja. Koristi redne telesne vadbe so tako številne, da bi težko zajeli vse. Omenimo samo zboljšanje telesne kondicije, ugoden vpliv na prebavo, presnovo maščob in sladkorjev, duševno počutje, večjo odpornost in seveda na poživitev celotnega krvnega obtoka ter preprečevanje bolezni srca in ožilja. Pri nasvetih za telesno aktivnost se vedno srečamo z enakimi vprašanji: kolikokrat se je treba rekreirati, do katere obremenitvene stopnje in koliko časa. Odgovori so plod izkušenj in raziskav. Najbolje je, če vsak dan posvetimo nekaj časa katerikoli telesni aktivnosti, najmanj pa trikrat tedensko. To pomeni, da samo z nedeljskim izletom nikakor ne moremo nadoknaditi zamujenega med tednom. Obseg obremenitev pri zdravih rekreativcih ni hudo pomemben, vsekakor pa mora biti tolikšen, da se med aktivno vadbo oznojijo. Seveda je potrebno upoštevati starost in treniranost, torej v nobenem primeru pretiravati. Bolnikom mora zdravnik odmeriti dovoljeno in varno stopnjo obremenitve. Zadošča vsaj 20-mi-nutna dnevna vadba. Če nič drugega, živahna hoja povsem zadostuje. Zgoščena priporočila za telesno aktivnost zdravih ljudi so kratka: — bodi telesno aktiven vsak dan ali vsaj trikrat tedensko — obseg obremenitev prilagodi telesni zmogljivosti, vsaj oznojiti se je traba in rahlo zadihati — vadba naj traja najmanj 20 minut, najboje na svežem zraku. Na voljo je dolga vrsta zdravih telesnih dejavnosti hitra hoja, tekanje, hoja in tek na smučeh, plavanje, odbojka, tenis, planinarjenje itd. Zdravju niso koristne dejavnosti, ki zahtevajo izredno moč in sprožajo duševno napetost. Cilj re- kreativnih dejavnosti je ravno obraten, povečevale naj bi vzdržljivost in duševno sproščale. Ali je potrebno pred vključitvijo v rekeacijske dejavnosti na zdravniški pregled? Največkrat ne, posebej ne, ko gre za zdrave, mlade ali mlajše ljudi srednjh let. Nekaj drugega je, če se nekdo odloči za bolj zahtevne dejavnosti (npr. tekanje ali tek na dolge proge), in celo šele okoli 50 leta starosti. Takrat naj se le posvetuje z zdravnikom. Tudi izrazito debeli potrebujejejo posvet. Za bolnike, zlasti srčne, veljajo posebna navodila. Druga skupina nevarnostnih dejavnikov zajema kronične bolezni in značajske poteze, ki jih niti z zdravjenjem ne moremo povsem odpraviti. Z učinkovitim zdravljenjem lahko le zelo zmanjšamo škodljiv učinek. Na tem mestu se jih bomo samo dotaknili, samo toliko, kolikor je potrebno za njihovo odkrivanje. (Se nada,juje ) Naslednja krvodajalska akcija .....■ 8. decembra! Če se odločite za takšno obliko zavarovanja izpolnite pristopno izjavo, jo izrežite in oddajte v tajništvu. PRISTOPNA IZJAVA IME IN PRIIMEK (velike črke). POSTNI DATUM................. PE S podpisom izjavljam, da se želim prostovoljno zdravstveno zavarovati preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje sklepam za zavarovalni paket: POPOLNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE. Pooblaščam Perutnino Ptuj, da v mojem imenu sklene skupinsko pogodbo za prostovoljno zdravstveno zavarovanje in se strinjam, da mi Perutnina Ptuj mesečno odteguje premijo od osebnega dohodka. Dne.......................................... Podpis............................ IZJAVO VRNITE OBVEZNO DO 4. 12. 1992!!! OPOMBA: Kdor želi zavarovati družinskega člana se naj osebno oglasi v socialni službi Perutnine Ptuj, Potrčeva c. 10, pritličje soba 71, pri Vlasti JEZA. KRVODAJALCI lili pilili Za krvodajalce nudijo zavarovalnice popuste pri prostovoljnem zavarovanju. Ker različne zavarovalnice ponujajo ugodnosti za različno število darovanj, vendar najmanj 10, so pripravljena potrdila, s katerimi lahko izkažete število darovanj. Potrdilo lahko dvignete v tajništvu vaše PE. Za vse podrobnejše informacije se obrnite na organizatorja krvodajalcev v PP Lojzeta Cajnka ali socialno delavko Vlasto Jeza. ARNUŠ MARJAN BABUSEK BRANKO BEDRAČ MILAN BEDRAČ ANICA BEGAN FRANC BERAMIČ MARTIN BEZJAK FRANJO BOHANEC MIHAEL BOMBEK MARJANA BREG MARTIN BRLEK AVGUST CAFUTA MARTI CAJN KO ALOJZ CIGULA JANEZ CVETKO MARTIN DOVEČAR RADIVOJ EMERŠČIČ BOŽA ERBUS JANEZ FRAS JANKO FRAS VLADIMIR FRIEGL ANICA GAJŠEK DRAGICA GEČ ALOJZ GLASER ANTON GODEC ZDENKA GRABAR MARJAN HERGA MILAN HOJNIK ZLATKO ILJEVEC IDA ILJEVEC VINKO JANŽEKOVIČ ADOLF JELEN SLAVICA KELENC ANTON KOVAČEC ATON KOZEL JANEZ KOZEL JOŽE KRAJNC BRUNO KRAJNC MILAN KUKOVIČ IVAN KUŠENIČ IVAN LAH FRANC MEDVED ZVONKO MEGLIČ FRANC MERC JANEZ MERC MAJDA MERC STANISLAV MERC ZVONIMIR MIKŠA MARTIN MOLNAR STANISLAV MUNDA ANICA MUNDA MILAN OGRIZEK MARIJA OGRIZEK MIRA OSTERC JOŽICA PAJENK JOŽE PERNAT STANKO PETER STANKO PLAJNŠEK STANKO POLIČ STANKO POTOČNIK JANEZ POTOČNIK MILENA POTRČ MILAN PUKŠIČ MIRKO REPIČ BRANKO ROJKO MARIJA STRAMIČ ALOJZ ŠEGULA ROMAN ŠKRIPAČ DRAGICA ŠOŠTARIČ ALOJZ ŠPEHONJA JULIJANA TOPLAK JANJA TOŠ VINKO TRAVNIKAR MILAN TURNŠEK VALENTIN VALENTAN FRANC VINDIŠ IVAN VRTIČ MARJAN ZAGORŠEK STANKO ZAGORŠEK VLADIMIR ZAJC ZLATKO ZEMLJARIČ KONRAD ZUPANIČ VLADO