ftt. 93
V Gorici, v torek dne 16. avgusta 1910.
Ishaja trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in loboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana:                                  .
vse leto   .   .   15 K J %.,    *9      .   .   10 „ f
^~:~" " '22Zr:'">* k"**V»,s-- &-¦'>**'•- — Pbsam!tine*Števttke-»tane]o i(Wwn;'
V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah.
ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in JtadiSčajskem" in dvakrat v letu »vozni red železnic, parnikov in poštnih stez".
Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziram«.
»Vse za natfod, Bvobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič.
Tafea} XL,
j! nahaja v Gosposki ulici St.7 7 Oorici v I.nadstr. na deaao.
Upravnlžtvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v -I. hadstr. na levo v tiskarni;
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 viri., 3-krat 12 vin. vsaka j/rs ta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklanie in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
T«l»fon |t. 83.
ScMa Austro - Diisarica
t AttsaMriii.
V  Aleksandriji obstoji, kakor je čita-teljem „Sočeu gotovo že znano, šola, namenjena v prvi vrsti slovenskim otrokom. Šola nosi napis nScuola Austro Ungarica". Kaj se godi v tej šoli, kaj in kako se poučuje v tem slovenskem zavodu, o tem nas obveščajo „AgyptischeNachrichten" št. .".s. z dne 22. julija 1910.
V  tem v Kajiri izhajajočem listu či-tamo sledečo vest: „Aleksandrija.
Popolnoma na tihem, mnogim še nepoznana, obstoji 2 leti sem v Aleksandriji ,,Scuola Austro-Ungarica". O priliki zaključka Šolskega leta pred počitnicami je povabila člene kolonije, da bi se prepričali o zmožnostih učencev, ki so bile vseskozi izvrstne. Da-si se poučuje več jezikov, je vendar nemščina glavni jezik v zavodu, česar bi se po imenu vsekako ne moglo slutiti. Večji del otrok je govoril pred vstopom v šolo le italijanski in slovanski, ker je le približno 1<> odstotkov na tem zavodu avstrijskih Nemcev. V šoli se uče otroci seveda poleg italijanskega in francoskega tudi nemški, kar jim bo pozneje veUko koristilo. Z izredno udanostjo so poučevale avstrijske sestre svojih so gojencev in bilo bi želeti, da bi bilo delo sester priznano in podpirano od strani države z večjo materijalno podporo".
Tej vesti je dodala „Edinost" št. 2!'.? sledeči komentar:
nPo gornjem poročilu je v omenjeni slovenski" šoli nemščina glavni jezik, da-si jo obiskuje le 10 odstotkov nemških otrok. V šoli se poleg tega poučuje italijanpki in francoski, dočim ni sodeč po poročilu gori omenjenega lista o slovenščini ne duha ne sluha. In potem se je slepilo slovensko javnost s „slovensko" Šolo v Aleksandriji !
Saj bi bilo bolje, da se je povedalo po pravici: V Aleksandriji so odprli novo ponemčevalnico slovenskih otrok.
Priznavamo brez ovinkov, da je v mestu, kakoršno je Aleksandrija, neobhodno potrebno poznanje več jezikov. Zato je samo ob sebi umevno, da bi morala biti slovenska ljudska šola v Aleksandriji drugače urejena, nego pa n. pr. ljudska šola v kaki vasi na Krasu.
Neobhodno potrebno je v Aleksandriji poznanje francoskega jezika, za francoskim prihaja angležki, zatem italijanski in še le potem —¦ ako arabščine, kakor jezika domačinov, sploh ne vpoštevamo — prihaja na vrsto nemščina. Šola bi morala biti torej — poleg tega, da se ozira na temeljno pedagoško načelo — urejena primerno egiptovskim razmeram. To se pravi: Ogromna večina otrok je slovenske narodnosti, torej bi morela biti tudi slovenščina glavni jezik v šoli. A poleg tega naj bi se učilo tudi druge jezike. Ker sta francoščina in italijanščina zelo razširjeni v Aleksandriji in imajo otroci torej tudi izven šole priliko, da čujejo vsaki dan govoriti omenjena jezika, bi se otreci igraje in brez velike muke priučili omenjenima jezikoma. Nasproti temu se nemščine izven šole takorekoč niti ne čuje in je torej samo ob sebi umevno, da mora biti tudi pouk mnogo težavneji. Na vsak način niso praktične potrebe, ki govore za učenje nemškega jezika, v nobenem razmerju s trudom, ki ga stane to učenje.
S tem pa seveda nočemo reči, da se nemščine ne bi smelo učiti; odločno pa smo proti temu, da bi bila nemščina glavni jezik v šoli.
Učni jezik bi morala biti za slovenske otrok slovenščina; poleg tega naj bi se posvečalo največ paznosti francoščini in italijanščini in še le potem naj bi prišla v poštev tudi nemščina.
Vsem tem pedagogičnim načelom in praktičnim potrebam pa — sodeč po že omenjenim listu ne odgovarja „sloven-skau šola z italijanskim imenom in nemškim učnim jezikom v Aleksandriji."
Tako „Edinost"! Čitatelji »Soče8 se bodo mogoče še spominjali one polemike, katero smo imeli ravno pred dvema letoma s patrom Benigen-om,   ki je bil nekak du-
„Gor. Tiskarna" A. Gabrščck (odgjov. J. Fabčič) tiska in zal.
hovni  oče  omenjenega   zavoda   v   Aleksandriji.
V   ^Slovencu" je izšel še precej dolg dopis, datiran iz Aleksandrije, 18. julija 1908. in s podpisom P. Benigen.
V  tem dopisu popisuje pater Benigen sklepčno slavnost prvega šolskega leta v „naši" slovenski šoli. Najprej se je zapelo kitico slovenske avstrijske himne. Himni je sledil, primeren nagovor, kakor pravi dopisnik, ni pa ta povedal, da je bil sam, t. j. pater Beniger oni govornik, ki je nekaj bral — v i t a 1 i j a n s k e m jeziku. Po govoru se je vršila kratka francoska igra, katero so igrale učenke. Razdelitev daril med učence se je vršila v italijanskem jeziku, česar ni niti povedati hotel v svojem dopisu p. Benigen. Pomenljiva slavnost se je zaključila z avstrijsko himno v nemškem jeziku. Na koncu dopisa pravi p. Benigen, da so se v Aleksandriji mnogi odtujili materinemu jeziku (še otroci se bodo v taki „slovenski" Šoli), in izraža nado, da se bo utrdila in povzdignila »naša" šola, ker dospejo v Aleksandrijo slovenske šolske sestre že meseca avgusta. Na vse zadnje prosi p. Benigen še božjega blagoslova novemu misijonskemu (šic!) podjetju v Aleksandriji.
P. Benigen-ov načrt se je posrečil Spravil je šole v roke šolskim sestram. Ni mu šlo v prvi vrsti za slovensko, pač pa za klerikalno šolo. V takih krajih so šolske sestre najmanj pripravne, v take kraje tičejo posvetni učitelji in posvetne učiteljice, ki delujejo za narodno stvar tudi zunaj šole. Takb zunanje delo šolskih vzgojiteljev je velike važnosti za naše kolonije v tujini, šolske ses^f-sj)iza^k0jdSl^yafifel   mrtve.
Nada p.^.Bemgena,,^izražena., v-sSlo-venčevem" dopisu pred dvema letoma se ni uresničila, kakor kaže poročilo o sklepu letošnjega šolskega leta na „Scuola Austro-Ungarica". Pod slovenskimi šolskimi sestrami se ni prav nič utrdila iji povzdignila „naša" šola v Aleksandriji. Nemščina je postala glavni jezik, dasi so učenci sami Slovenci in nekaj Lahov, otroci se uče se zraven  italijanski   in   fran-
coski jezik. Slovenščjna je menda dobra edino le za eno kitico avstrijske himne.
Naša slovenska šola v Aleksandriji ni nič drugega kakor klerikalna ponemče-valnica. Da je to res, je bilo že povedano v članku nNaŠa sedanjost in naša bodočnost v Egiptu" v »Soči" št. G5. 1.1. Vtem članku je razložil poslanec A., pabršček takratno (I. 1907.) stališče avstrijskega, konzula Ladislava de Gyorgyey-a v Aleksandriji, ki je omenil A. Gabrščeku v pogo-| voru, da se je ustanovila neka avstrijska šoL, v kateri se pa že dela politika, ker se je hotelb imeti — slovenski učni,, jezik, Prav nič politike seveda bi ne bilo zraven J po mnenju tega zastopnika naše države, : ako bi se poučevalo slovenske otroke z — italijanskim.ali nemškim učnim jezikom.
Tako vidimo tudi v tujini korakati klerikalizem roko v roki z našo vlado in : oba nam potujčujeta slovenske otroke, j „Scuola Austro-Ungarica" pa nI smatrati za slovenski zavod, paš pa vidimo v njej edino le klerikalno ponemčevalnico slovenskih otrok v Aleksandriji.
Konkordati.
Pred kratkim časom smo obhajali 40-lctnjco, odkar je bil odpravljen konkordat v Avstriji. Konkordat je dogovor, pojtate-rem ima duhovščina vso oblast nad državo y svoji roki.   O priliki,   ko,so listi ' omenjali odpravo konkordata v Avstriji, -' se je povdarjuio, da konkordat je res od-] pravi jen, ali duhovščina si je znala vendarle obvarovati svoj vpliv in uveljavlja svoj. moč v Avstriji povsodi, kakor da bi obstajal še vedno konkordat  ali   pa   še huje.
Konkordati so obstajali pa ginili poli časi, ginejo in morajo končno izginiti. Rim in   Nizozemsko   sta. bila sklenila konkordat leta 1327.; ta konkordat je uničila ustava, proglašena leta 1831. Konkordat med Rimom in Avstro-O g rs k o datira iz leta papeževe nezmotljivosti.

Kapitan Hattoras
ali
Angleži na severnem tečaju.
Francoski spisal JuleB Verne. —  Prevel 0. I.
(Dalje).
»YA\ se mi, da se to ne da primerjati niti z onimi deklicami, niti z našimi rojaki,« mu oporeka Johnson.
»Prosim, stopiti v vroč zrak ali se potopiti v vročo vodo. med tem je razlika,« odgovori doktor; »vroč zrak povzroča izhlapevanje, ki telo varuje, v vreli vodi pa človek ne izhlapeva in se zato opeče. Zato za kopališča toplota splošno ne sme presegati 42". Ta Turek je torej moral biti že izvanreden človek, da je vzdržal toliko vro-ino.«
»Gospod Clawbonny « praša Johnson, »katera toploti je navadna živim bit;- .     «                          :
»Različna po njegov. ;vi,<- odgovori doktor; »tako utajo ptiči najvišjo toploto, med njimi pa se raca in kura uijbolj od\kujeta v tem oziru; njih toplota* presega .43", medtem ko imajo sove samo do 40". Na drugem mestu so >esavci in človek; Angleži imajo splošno 37? toplote.«
»Jaz sem prepričan, da jih Altamont za; Amerikance >*ee zahteva, < se šali Johnson.
Presneto, da se dobe bolj gorki,« de Altamont; »toda •ter še nisem nikoli nikomur vtaknil toplomera v prsi ali jto pritisnil na jezik, ne morem nič gotovega povedati o
»Prav!« odgovori doktor, »razlika ni velika med iitidmi različnega plemena, če žive. v istih razmerah, in
naj si žu imajo kakoršnokoli.j hrano; 'lahko bi celo rekel, da imajo ljudje ob poletniku Havno isto telesno toploto kot ob tečaju.«
»Torej imamo mi ravno isto toploto, kakor Angleži"?« de Altamont.
»Najbržc,« pritrdi doktor; »drugi sesavei imajo splošno malo višjo toploto kakor človek. Konj se mu zelo približuje in istotako tudi zajec, slon, pliskavica in tiger; mačka pa, veverica, podgana; panter, ovca, govedo, pes, opica in koza dosegajo 39°, svinja "celo 40".«
»To je poniževalno za nas,« reče Altamont.
»Sedaj pridejo na vrsto dvoživke Jn ribe, ki imajo zelo različno toploto, kakor je voda, v kateri žive. Kača ima samo 30", žaba 25" in požerun celo pol drugo stopinjo manj. Žuželke pa imajo kar toploto vode in zraka, v katerem žive.
»Vse to je lepo,« de Hattdras, ki še ni bil zinil besedice, »in zahvaljujem se doktorju, da nam daje .tako na razpolago svoje znanje. A mi govorimo, kakor da bi imeli opraviti z grozovito vročino. ,AIi bi ne bilo bolje pomenkovati se o mrazu ter vedeti;' čemu smo izpostavljeni in kolika je najnižja temperatura, ki so jo do sedaj opazovali?«
»To bi bilo prav,« pritrdi; Johnson.
»Nič ni lažjega nego to,«inadaljuje doktor, »in lahko vas poučim v tem oziru.«      \  .
»Verjamem,« de Johnson,; »saj vi vse veste.«
»Prijatelji, jaz vem samo to, kar sem se naučil od drugih, in če vam to povem, boste vedeli ravno toliko kot jaz. Poslušajte torej, kolikor vam morem povedati o mrazu in o nizki temperaturi Evrope: Ostrih* zim je mnogo in zdi se, da se najhujše perijodično vračajo na vsakih cnoin-
štirideset let, kar se strinja s časom, ko se na solncu prikazuje največ peg. Omenim samo zimo I. 1364., ko je JRodan zamrznil do mesta Aries; dalje leta 1408., ko je bil Dunav po vsem svojem toku zamrznjen in ko so volkovi peš prihajali na Jutlandijo; leta 1509. je bilo Jadransko in Sredozemsko morje zamrznjeno pri Benetkah, pri Cettu in pri Marsiliji in po Baltiškem morju se še JO. aprila:ni 'dalo voziti; leta 1608. je v Angliji vsa živina poginila od j mraza; 1. 1789. je bil Tenis zamrznjen do Gra,vesenda, šest ur pod Londonom; znamenita je tudi zima. leta 1813,, na katero so Francozi ohranili tako strašne spomine, in 1. 1829., ki je pila najbolj zgodnja in najdaljša zima.de,-, vetnajstega stoletja. To velja za Evropo.«            . .,,,
»Koliko stopinj pa doseže toplota tostran severnega pasu?« praša dalje Altamont.    ,(
»No, tu pa mislim smo sami skusili najhujši mraz, ki so ga kedaj opazovali; kajti enkrat je alkoholni,toplomer, kazal 58° pod ničlo, in če se prav spominjam, je bila najnižja temperatura, ki so jo sploh potovalci opazili, 52° na otoku Melville,>v pristanišču Felix 53° in v Fort-Reliance. 56°.«                 |                                      .,                  •.    1..-H
»Da,« pristavi Hatteras, »kruta zima nas-je ustavila in to v našo veliko nesrečo!«                        ,
»Ustavila vas je?« se začudi, Altamont jn ,ostro;pogleda kapitana..
»Na naši vožnji proti zahodu,« pravi hitro doktor.
»Torej se menja največja in najmanjša toplota, ki jo je človek kedajj vzdržai, med sto stopinjami,« nadaljuje pogovor Altamont.
»Da,« odvrhe.doktor,.»toplomer na prostem in zavarovan pred vsakim izža.rivanjem se ns povspne jiikdar nad 57° nad nič)o, kakor tudi v najhujšem mrazu ne .pade nikdar pod 586 pod ničlo.«
»*  V B a diru je bilo konec konkordata |
j&ieia i850. ;¦;•. ; \-   '
Ko je prišlo do ustanovitve kraljestva Italije, je uničila garancijska postava od 13. maja I87J- različne konkordate italijanskih malih držav. . r
V E c o a do r i u je bilo konec konkordata Jeta 1904. po posebni postavi, ne da bi se ga bilo poprej odpovedalo. Datiral je iz leta 1862.                 .   <  -
Iz F r a n c ij e so izginili konkordati za vedno.                                   ^:
Konkordati obstojijo še v S p a n i j i, Po rtu g al s k i,, na Bavarskem ter v nekaterih kantonih v Š v i c i.  ;
28 milijonov katolikov je 3e takih, da jim daje postave Rim!
Nasproti tem pa je v Italiji 31 milijonov katolikov, v Avstriji 20 milijonov^ 0 milijonov v Ogrski, 12 milijonov, na Pruskem, 6 milijonov v Belgiji, 572 milijonov v združenem kraljestvu, ki vršijo svoj kult prosto pod narodno zakonodajo, ne da bi se poprej kdo dogovarjal s kurijo.
V Novem svetu je tudi število katolikov, ki živijo pod vlado konkordata, manj-^ še od števila onih v Kanadi, Združenih dr^ žavah, Meksiki, Kubi in Braziliji.
Španija edina je ostala paladin kato^ liške vere, desna roka cerkve, Španija je vzdrževala inkvizicijo daleč notri v 19, stoletje. Kristov vikar je blagoslavljal Španijo, da nai bi bila deležna posebnega varstva in posebne milosti neba, ali med tem je zgubila svoje kolonije ter je globoko ponižana pred svetom.
DOPISI.
Iz Gradeža. — (Moda. — Gostje. — T o in oI n o.) Tam sredi sezone je stopicala po bregu elegantna in lepa Dunaj-čanka. Kjer se je prikazala, jo je gledalo vse in v različnih jezikih je bilo konstato-vano, da je to krasna dama. Nekoč so se jej usuli lasje nizdol čez ramena po bujnih prsih in plečih, zravnala jih je, v svojem šotorčku pa povila lepo v mehek šal, da je bilo videti^ kakor da obdaja turbanček njeno občudovano glavico. Izborno jej je to pristojalo, kar je bilo konstatovano zo- j pet v raznih jezikih, dame pa so takoj drugi dan začele kupovati šal v raznih i barvah, najrajše »lila«, ter si začele ovijati glave; čez par dnij je bilo videti že polno dam, ki so imele šal ovit okoli las. Nastala je taka moda in vidi se jih vse polno s šalom okoli las ovitim tudi sedaj.
Gostov je v Gradežu še vedno precejšnje števiio. Slabo vreme pa jih odganja, da so parniki polni gostov, ki odhajajo domov. Prav zanimivo je videti postavljanje. Ljudje, ki se niso poprej nikoli videli in s-morda ne bodo več, se seznanijo in sprijaznijo v kopeOih ter poslavljajo kot dobri znanci in prijatelji; odhajajoče dame imajo v rokah krasne šopke obmorskega cvetja. To je mahanja z rokami in z žepnim: robci na bregu in par-niku, ko je ta že na koncu kanala. Prihajajo pa še vsaki dan novi gostje: Čehi, Nemci, Ogri, itd. V Gradežu biva že dlje časa tudi bivši minister Čeh Fiedler, grof Thun in še drugi visoki gospodje. Gostov prihaja na leto do 12.000. Morda jih bo tudi letos toliko, če kaj poneha neugodno vreme.* Goriških Slovencev je bilo letos izredno malo v <jradežu, bilo pa je, oziroma je še nekaj Slovencev s Kranjskega.
Sedaj igra v kopališču godba 47. peš-polka iz Gorice. Svira prav dobro ter jej občinstvo ob kakem lepem komadu tudi izkaže priznanje s ploskanjem. — Čehi' so praktični fjtidfe. Sedaj imajo že dva res-tavranta, kjer dobivajo, kar jim poželi želodec. Na [edttem je tudi češki napis: »Zde češka kuhvne«. — Za duhovnike je tudi dobro poskrbljeno, ker imajo ob morji« svoje zavetišče, kjer dobivajo po ceni stanovanje in hrano. Poslužujejo se tega zavetišča prav pridno duhovniki s Kranjskega. O* vreme, vreme! S skrbjo gledajo ljudje proti nebu zlasti zvečer in zjutraj, ali nebo je neusmiljeno. Je kak lep dan, ali komaj se malce segreje pesek ob obali, komaj postane morska kopelj prijetna, pa se pripodijo z jedne ali druge strani oblaki, bliski švigajo, burja zapiha in nastane deževje, da vse zbeži v stanovanja aH v kavarne in gostilne. Lepo je v Gradežu ob lepem, vremenu, ali pravi pravcati dolgčas je tu doma, kedar Je nebo oblačno, prši ali piha burja. — Bridko se pritožujejo čolnarji, da imajo letos malo za-
služka. Takd lepcani čolnički so v luki in tako mikavno vabijo Čolnarji tujce »faren špasir«, pa ne pomaga nič: vreme ni gotovo. — Tujci delajo razne izlete: v Portorose, v Sesljan, v Barbano na krasen og&ek,! v Piran, posebno pa izletajo v Oglejr di'si ogledajo muzej, kjer razlaga rad tujcem izredne zanimivosti prof. Majonica/Včasih izleti Majonica v Gra-dež, da se tikoplje ter ogreje na pesku. Ima glas, ki prodira, ki gre »durch Mark und Bein«, kakor je rekel neki Nemec; nedavno temi*, je izpraševal na dolgo in široko — ie pač profesor! t- dva nemška dečka, odkod sta, kako in kaj; dečka sta se valjala pot pesku ter mu smehljaie odgovarjala. Na koncu pa jih je učil, da morata povedati doma, da je »Grado ein Negerdori.« Prikupliiva fantička, ki sta dobro očrnela sta se mu smejala, in smejal se Je vsak, kdor Je to slušal.
Ob tej priliki naj omenim še novo železnico iz Červinjana v Belvedere. Počasi teče po enolični sirkovi ravnini, piha pa, kakor bi tekel kak brzovlak; tako le če bi stopal kdo dobrih korakov poleg nove te črte, dospe zajedno ž njo v Belvedere. Zanimivo je, da teče tik sloveče bazilike in stolpa v Ogleju. Furlanska polževka je to. Pravijo, da je Vipavska železnica polževka ; a, seveda: Vipavska je brzovlak proti Belvederski! — Prihodnjič še kaj.
Iz kanalskega okraja.
Iz Kala. — V zadnjem »Novem času« se čita. da so tukajšni liberalci zastražili ceste z namenom poškodovati vernike, ki so se tistega dne udeleževali odpustkov. Obsoja se povsem tako nelepo dejanje, da se kot povzročitelje tega dela obsoja liberalce, je tudi povsem neumestno, dokler se stvari ne dožene, ki je že itak v rokah postavnih mož. — Mladenič v »Novem času«, ki mu pravijo po domače »Glista«, je dobil sedaj za časa odpustokov »porci-junkule« primerno priliko spet udariti čez te poredne liberalce, češ glejte, kako so zastavili poti vernikov v cerkvi. — Govori se v obče po vasi, da so to delo izvršili klerikalci z namenom osumiti naše. Stvar naj se preišče, potem.se bo govorilo.
Falotstvo in pobalinstvo pripustimo radi mladeniču »Glisti«, katerega pošteno življenje predobro poznamo, — Ud kme-tsko-izobr. dr.
Domače vesti.
Osemdesetletnica našega cesarja. —
V četrtek bo obhajal nas cesar 80. rojstni dan. Malokak vladar je dočakal tako starost, zato se bo pa praznoval dan 18. avg. povsod kar najstovesnejše.
Smrtna kosa. — Včeraj zjutraj je umrla v Gorici gospa Emilija G o 1 j a v starosti 67. let. Njen sin, Anton, je uradnik pri deželnem odboru. Pogreb bo jutri ob 10y2 predp. iz hiše žalosti v Nunski ulici št. 12. N. v m. p.! Preostalim naše sožalje!
Slovenski in slovanski dnevi. — Minuli prazniki so bili za nas Slovence velikega pomena. V Ljubljani se je vršil slovanski narodni gospodarski kongres in Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo je obhajalo 40 letnico svojega obstanka, Sokol v Celju je praznoval 20 letnico in otvoritev svojega lastnega doma v Gaberjah.  •                 A. '% ^
Narodno-gospodarskega kongresa so se udeležili Čehi, Poljaki, Rusini, Hrvati, Srb«, Bolgari in Slovenci. V nedeljo ob 9. uri se je vršila otvoritvena seja pod predsedstvom dr. LenOcha. Po raznih pozdravnih govorih Je imel uvodni referat dr. Šilenv, deželni odbornik moravski. Popoldne so zborovale šekcife in sicer trgovska pod vodstvom Tvkača, kmetijska pod predsedstvom državnega poslanca Mandi-ča in splošna, kateri je predsedoval dež. poslanec goriški A. Gabršček. Prva se je izrekla za osnovo centralne zveze trgov-stva na Dunaju, druga je razpravljala o položaju, organizacijah, potrebah in sredstvih za izboljšanje kmetijstva, splošna sekcija je pa razmotrivala vprašanja splošnega značaja, o gospodarski književnosti, o gospodarskem šolstvu, o gosp. razstavah itd.
Na gasilske slavnosti v Ljubljani je prihitelo vse polno slovanskih   gasiicev.
Po slavnostnem zborovanju v Mestnem domu pod vodstvom častnega predsednika ljub. gasilnega društva, župana Hribarja so odkorakala društva v Zvezdo k maši. V sprevodu je bilo 42 zastav,, Sprevoda se Je udeležilo 11 Poljakov, 814 rČe-hov iz Češke, 351 Čehov iz Moravske in Šlezije, 230 Hrvatov, 56 Primorcev, 82 Štajercev in okrog 5000 Kranjcev. Popoldne je imela »Zveza kranjskih gasilnih društev« svoj občni zbor. V tej zvezi je včlanjenih 166 društev s 5124 člani. Pri volitvah v odbor so bili izvoljeni po večini prejšnji funkcijonarji.
Nedeljske slavnosti celjskega Sokola se je udeležilo nad 1000 Sokolov. Prišli so tudi zastopniki Čehov, Hrvatov, Srbov, Bolgarov in Maiorusov. Izprevod je korakal iz Štor v Gaberie, kjer se je vršila skušnja za telovadbo. Ob 11.30 se je ot-voril »Sokolski dom«. Ljudstva je bilo vse polno, celjska okolica častno zastopana. Seveda je deloval povsod velik policijski in orožniški aparat. Ta sokolska slavnost bo gotovo ugodno vplivala na bližajoče se volitve, pri katerih stegujejo celjski Nemci in riemčurji svoje roke po celjski okolici.
Ako omenjamo še sokolski zlet v Pa-, zinu, kjer je bilo nad 200 Sokolov, in prihod Čehov na lovsko razstavo na Dunaj (podrobnosti o tem izletu v posebni notici), potem smo lahko zadovt!: i z minulima dvema praznikoma, ki sta v taki lepi luči pokazala zbližanje avstrijskih Slovanov in slovansko vzajemnost.
Slovpnskf narodno gospodarski shod in kranjski klerikalci. — Velikanskega pomena je bil slovanski narodnogospodarski shod, ki se je vršil v nedeljo in ponde-Ijek v Ljubljani. Postavil se je temelj skupni slovanski gospodarski organizaciji, ob kateri se morajo razbiti vsi poskusi naših narodnih sovražnikov. Pri tem bi imele sodelovati vse slovenske stranke, toda kranjski klerikalci so odpovedali svoje sodelovanje, češ, da niso bili vabljeni itd. — Toda to so le prazne, ničvredne fraze. Kaj bi pa rekli Nemci in posebno še nemška šparkasa v Ljubljani, ako bi sodelovali od njih denarno podpirani klerikalni zavezniki pri slovanskem kongresu, ki se pač bojuje v prvi vrsti proti nemškemu kapitalu. Pri vsakem koraku se opazi odvisnost kranjskih klerikalcev od kranjskih Nemcev, zato bi pa že bil skrajni čas, da izpuste iz svojega bombastičnega naslova »S 1 o v e n s k a ljudska stranka« prvo besedico, ker je le slepilo.
Krščansko misleče učiteljstvo na Goriškem priredi, kakor smo že omenili, dne 24. trn. izlet in zborovanje na Sv. Gori. Povedali smo, koga vse vabijo krščansko misleči na Sv. Goro. samo da zakrijejo pred drugimi udeleženci svojo malošte-vilnost. Reklama za to zborovanje je stopila v drugi stadij. Sam F. Jaklič, naduči-telj v Dobrepoljah, deželni in državni kranjski poslanec, predsednik Slomškove zveze, poživlja v posebnem oklicu v so-; hotnem »Slovencu« Slomškarje, naj se u-deleže v obilnem številu tega romanja, da se dokaže goriškim klerikalnim učiteljem, da niso osamljeni. Na Sv. Gori nameravajo nauduševati in naudušiti svoje goriške kolege za nadaljni boj! Toda kdor hoče koga naudušiti za kako stvar, inOra biti sam prepričan, ne sme biti fikfakovee, ki proda za boljšo službo svoj značaj, ki skoči za skledo zabeljene ieče iz enega tabora v drug tabor. Sicer pa naj ima tudi klerikalno učiteljstvo svojo zabavo!
Čukom v album! — Zadnja Mladost daje članom čukarskih društev navodila v zelo lepi obliki in sicer na ta način, da popisuje kaki so Orli: Orel se ne odlikuje po tem, da se s Sokoli pretepa, ne kroka, po-nočuje, ne zabavlja, živi trezno, čisto in krščansko. Orel je plemenit, odločen, blag. prizanaša osebam, je usmiljen proti vsakomur, stori prav nasprotniku, on je moder, loči stvar od osebe, zna odpuščati, ima pred očmi le čast božjo in blagor duš, se ne prevzema, ne baha, ne sramoti in ne psuje nikogar, premaguje nasprotnike z jasnostjo svojih načel, svojim čistim življenjem in vitežkim srcem in prepušča surovost nasprotnikom. — Ko smo prebrali ta odstavek in ko nas je poučila »Mladost«, kaki so Čuki, smo šele spoznali, da smo jim delali krivico, enako krivico so jim delali pa tudi državni pravdnik in sodniki, ki so jih seznanjali s kazenskimi paragrafi. Drugega se v resnicj ne more očitati Čukpm, kakor samo to, da so u-
kradli sokolski kroj Sokolom. To svojo tatvino so pa v svoji usmiljenosti, v svoji dobrohotnosti napram nasprotnikom in v svoji unemi za čast božjo že kdaj odpustili — Sokolom.
Kojski klerikalci pogoreli pred sodiščem. — Kako nazadnjaško je še naše ljudstvo, kj se pusti komandirati od klerikalnih hujskačev in zgagarjev, nam jasno priča dogodek v Kojskem pred nekaj tedni, ko so na popolnoma organiziran način napadli kojsčanske Sokole, ki so v civilni obleki mirno in prepevaje ter nič hudega sluteči korakali skoz vas na domačo prireditev. Cela zadeva je prišla pred sodišče in v petek 12, avg. 1.1. se je moralo zagovarjati 10 članov Sokola v Kojskem radi prestopka v smislu § 431 k. z. Pa tudi klerikalni izzivači so se morali radi i-stega delikta zagovarjati. Bili so štirje, kateri so mislili, da lahko požro vse fante, ki so se vpisali v sokolsko društvo, njim pa se ne sme skriviti niti, eden las na glavi. Toda »človek obrača, Bog pa obrne!« Vsi klerikalni izzivači, izvzemši jednega, ki so se morali zagovarjati* so bili obsojeni v večdnevni zapor, med tem ko je bilo 8 Sokolov popolnoma oproščenih vsake krivde, dva r»a sta bila obsojena le radi tega, ker sta se z vso odločnostjo uprla napadu klerikalnih Orlov — po domače čukov. Nastop mladih in čvrstih Sokolov v Kojskem - Dobravi je bil popolnoma korekten, njih obnašanje in vedenje pri tako natanko pripravljenem napadu od strani nasprotnikov, je bilo čedno in možato.
Zelo značilno za napadalce pa je, da so napad na Sokole, — samo mlade fante — organizirali sami priletni od 40 do 50 in še več iet stari klerikalni backi, med njimi celo neki btvši orožnik. Ni jim več zameriti; če se do 40. leta niso spametovali, se tudi sedaj ne bodo, najmanj pa, če bodo slepo poslušali ljudske hujskače. Tudi teh izgubljencev žene so se udeležile napada na Sokole, bile so pa še tako nesramne, da so se ponudile za priče; toda pred sodnikom so deloma molčale, deloma le nekaj čvekale, kar ni imelo ne giave, ne repa.
Zadnja »Mladost«, list orlovske organizacije poroča o delovanju telovadnega društva v Ambrusu. Ta Orel se je udeležil javne telovadbe v Dobrem polju samo /. očmi, šel je 26. jim. k sv. obhajilu v kroju, udeležil.se molitvene ure, pel vsako nedeljo in praznik z dekleti iz knjige »Večna molitev«, hodil na shod marijine družbe, napravljal izlete na Kamni vrh in zakuril kres dne 4. julija. — Za tako delovanje po našem mnenju ni treba ravno t e I o v a d-n e g a društva.
Cesarjeva amnestija. — Cesar je pregledal 47 kaznjencem njihove kazni; med temi kaznjenci je eden zaprt v Gradišču ob Soči, eden v Kopru, tri ženske so pa zaprte v Begunjah.
Pomanjkanje mesa. — Dne 18. t. m. pridejo na Dunaj vsi ministri in vršil se bo rninisterski svet, ki se bo pečal v prvi vrsti z vprašanjem pomanjkanja mesa in eventuelno prepovedjo za izvoz živine.
Papirnate balone spušča vsako nedeljo goriška malarija v zrak. Ker je pod balonom s špiritom namočeno gorivo, se je bati. da pade to gorivo na kak gorljiv predmet, vsled česar bi prav lahko nastal požar. Zato naj poklicani faktorji poizve-do za te goriške aeronavte in naj jim enkrat za vselej ?"r??enejo balone iz glave.
Izpred sodnije. — Pred tukajšnjo o-krožno sodnijo so se zagovarjati v soboto radi sleparije trgovec Alojzij Stua iz Kr-mina, njegova žena in hči, nadalje Sgubin. Drius, Maur in Lucija Liva. Stua je stal pred konkurzom, in je oškodoval svoje upnike s tem, da je skril razno blago, pri čemur so mu drugi soobtoženci pomagali. Pa tudi po konkurzu je delal nove dolgove. Alojzij Stua in žena sta bila obsojena na tri mesece zapora s postom, Sgubin na 10 dni zapora s trdim ležiščem, Drius je dobi! tri tedne zapora, Liva 10 dni; hči trgovca Stiie in Maur sta bila oproščena.
Aleksander Wagner, 32 letni klepar iz Laachkirchen-a na Gorenje Avstrijskem, je stal pred tukajšnjo okrožno sodnijo, ker je v gradiščanski jetnišnici lansko leto v okt. razžalil cesarja in zakrivil motenje vere. Obravnava se bi imela vršiti že v maju, toda poslalo se ga je v opazovalnico in sedaj, ko se je dognalo, da je Wagner popolnoma odgovoren za svoje čine, ga je sodni dvor obsodil na osem mesecev težke ječe,
Razpis natečaja. — Pri deželnem kreditnem zavodu se oddaja mesto računskega vajenca. Prosilci za označeno mesto imajo dokazati, da posedujejo kvalifikacije, ki jih zahteva za stično mesto pravilnik vx deželni odbor in Statut za osobje deželnih uradov. Prošnje opremljene z dokazili o avstrijskem državljanstvu, o dobrem nravnem vedenju, p dovršenih štu-
glavna palača belgijskega oddelka, angleški oddelek, paviljon mesta Pariza, francoski paviljon in konečno »Stari Bruselj«. Nekateri oddelki so trpeli vsled vode. Do sedaj je bilo v razstavi nad 900.000 oseb. Najnovejši izum - Slovenca. — O. M. 1. v Mengšu na Gorenjskem je izumil popolnoma nov. zrakoplov, s katerim poiz-
,^"1 ^™r S?Ll: *vT^ŽZa>Lx svoJJ&vliavni polet dne 4. septemb. *ah.***te^                                             mu vsi poleti       9m
imajo vložiti pri deželnem odboru do kon-ca avgusta 1910. Nadaljna. pojasnila glede razpisanega mesta, posebno glede plač, povišanja in zahtevanih kvalifikacij, po*-dajejo se pri uradih-dežeiuegaodbora,oziroma deželnega kreditnega zavoda ob u-fadnih urah. — Deželni odbor.
Razglas. — Poštne izkaznice. — S 1.
drieni avgusta 1.1. so se pričele uporabljati poštne izkaznice nove izdaje, katere se od sedaj v uporabi stoječih razločujejo po večji obliki, temnozelenem ovitku in po tem, da jim je pridejana prestava besedila v francoskem jeziku. Vsi vpisi v nove izkaznice se bodo izvrševali izključno z latinskimi črkami. Nove pošt-;e izkaznice se bodo razven v deželah, v katerih so bile veljavne dosedajne izkaznice (Avstrija, Belgija, Nemčija, vštevši nemško južno-/apadno Afriko, Švico) od 1. septembra t. I. nadalje pripoznavale tudi v Italiji kakor polnovredne izkazne listine za dviganje poštnih pošiljatev. Na starih vzorcih izdane poštne izkaznice ostanejo veljavne, do vštevši 31. det\ 1910. Moče-li imeji-telj slične izkaznice isto z novo izmenjati, mora doprinesti novo sliko. Pristojbine .=>(» st. pa se ne iztirja še enkrat. Od 1. avg. t. I. morajo c. kr. poštni uradi tudi po italijanski poštni upravi izdane knjižice o istovetnosti (livrets d* identite) kot polnovredne izkazne listine pripoznati.
Sveža narodnih društev.
Razvitje zastave pevskega in bralne-na društva »Ladije« v Devinu se bo vršilo kakor že večkrat omenjeno, prihodnjo nedeljo, t. j. 21. t. ni. Predpriprave bodo kmalu končane. Od vseh stranij prihajajo poročila, da se devinske narodne slavno-sti udeleži mnogo občinstva iz Goriške, posebno iz devinske okolice in iz Krasa, kakor tudi iz Tržaškega. Točen vspored se objavi prihodnje dni. V nedeljo torej v Devin k desetletnici »Ladije« in k razvitju nove društvene zastave.
Trpsko-obrtfie in gospodarske vesti.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 4 korespondente, 2 kontori-sta, 1 poslovodja. 1 potnik, 8 pomočnikov mešane stroke, I pomočnik železniške otroke, b pomočnikov špecerijske stroke. -' blagajničarki. 3 kontoristinje, 5 proda-ialk, H> učencev in 4 učenke.
Službe iščejo: ^ knjigovodje. 5 kon-mristov, 1 poslovodja. 3 potniki, 24 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov železniške stroke, 9 pomočnikov manu-iakturne stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 11 kontoristinj, 12 blagajničark, 16 prodajalk, 8 učencev in 5 učenk.
Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge za proti mali odškodnini.
Razne vesti.
Češki izletniki na Dunaju. - V nedeljo zjutraj je prišlo na Dunaj obiskat lovsko razstavo nad 300 Čehov, večinoma žensk. Podali so se takoj v »Češki dom« blizu kolodvora. Več sto nemških demonstrantov je skušalo prodreti kordon policije, ki je stražil »Češki dom«. Konečno so se demonstranti umaknili v vrt in prostore neke bližnje restavracije in so od tamkaj metali na policijo kozarce, opeko, steklenice itd. Policija je izpraznila vrt in druge prostore restavracije in ]e aretirala devet oseb. Mnogo redarjev je bilo ranjenih. Tako , izgleda gostoljubje dunajskih Nemcev.
Bruseljska svetovna razstava deloma pogorela. — Na tej svetovni razstavi je izbruhnil v nedeljo zvečer velik požar, ki Je vpepelil več oddelkov V razstavi in tudi nekatere paviljone tujih držav. Uničena je
kjer so dečka zaklali. Ortega je pil gorko
kri. Storilec Leona je utekel. 1       Romunska   prlncesinja   okradena   v ; Parizu. — Sluga romunskega princa Stir-. bey-a,   z   imenom Vandestel je zapustil
svojo službo in šel, neznano kam; še prej
je pa ukradel princesinji dragulje v vred-1 nosti 180.000 frankov. |:       Roparskf   napad v Berolinu. — Posestnika Rudolfa Moserja so našli doma
oropanega. Neki agent, ki je mešetaril pri :,nakupu-hiše, ga je vpijanil in mu pobral
ves drobiž. Bilo ga je za 22.000 mark. |   r   Nov svetovni rekord v zrakoplovstvu.
—- Pri tekmi v Lanarku v Sev. Ameriki je
dosegel Amerikanec Drexel s svojim le-
Mali oglasi.   <
Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obseincjSi se raCuna za vsako besedo 3 vin; Najprlpravnejie Ihserlranje r.a trgovce in obrtnike.
Koliko je manjfilb trgovcev in obrtnikov v Gorlol. katerih, na deželi (In celo v -—--« -«-«------                •   '
Železniške nesreče. —. V Saujonu na Francoskem je trčil zabavni vlak, vsebujoč 1100 izletnikov ob drug vlak. 36 oseb je mrtvih, 50 ranjenih, 6 vozov popolnoma razdejanih. — Dva tovorna vlaka sta zadela blizu Petrograda ob drug vlak, 5 vozov je padlo raz nasip. 6 oseb je ranjenih."j talnim strojem višino 2058 m •— Na postaji Lepseny ria Ogrskem je trčil osebni vlak z nekim reservnim vlakom. Trije vozovi razbiti, druge nesreče ni bilo.
Velike povodnji na Japonskem. — Na Japonskem so velikanske povodni« Reka Sumida je dosegla mostove. Najbolj trpi mesto Tokio. Položaj ljudstva je obupen. ¦ Radi pomanjkanja čolnov se mu ne more dovažati živeža. Gotovo je že sedaj, da je ' utonilo 383 oseb, 500 jih pa še pogrešajo,   j
Cesar WHhelm -*- urednik.  — Nek  I
belgijski časnik si je izmisli! poletno raco.  I
da je ustanovil nemški cesar \ViIhelm nov  1
list. katerega bo sam urejeval.   Ker po-  I znajo drugi listi cesarja \Vilhelma, se jim
kaj tacega ni zdelo čudno in so zato tudi  .
sami ponatisnili to vest. No, k sreči se je  '
izkazala ta vest — kot časnikarska raca.    |
2 zrakoplovom čez Alpe. —• Znani zrakoplovec kapitan Spelterini je preletel ! /, dvema sopotnikoma v svojem zrakoplovu beruške. vališke. in grajiške Alpe in dospel v vas Moutasio'blizu Turinu. Najvišjo višino je dosegel zrakoplov pri 5200 m,
Zanimiva najdba v Kalkuti. Cen-traliKKizijatska družba v Kalkuti (Vzhodna Indija) je našla dokumente, ki so spisani v popolnoma neznanem jeziku. Sumi se, da je 5 dobljenih listov le kos večjega literarnega dela.
Zastrupjenje potom konserv. -- V
Nordwales-u na Angleškem je zbolelo nad 50 oseb, ker so zaužile pokvarjene kon-serve svinjskega mesa. Tri osebe so že umrle. V nekaterih hišah so cele družine bolne.
Kolera v Petrogradu. — V zadnjem času je zbolelo na koleri v Petrogradu še f>2 oseb, 30 jih je umrlo. Število bolnikov znaša sedaj 848,
Roparski uinor v Monakovem. — V-dovo po veletržcu Feldmcicr-ju v Monakovem so dobili v njeni sobi zadavljeno. Njena nova dekla je izginila. Sumi se, da je ta nova dekla pripeljala morilca v hišo. Storilca sta seveda ubežala.
Nečloveška mati. — Neka natakarica v hotetu Torbeie ob gardskem jezeru je svojega dva meseca starega otroka najprej oslepila, izruvala mu iz ust jezik, zadavila in potem vrgla truplo v jezero.
Prostovoljna smrt vsled lakote v ječi.
— V preiskovalnem zaporu v Broocklinu (Sev. Amerika) je umrla Virginia Ward-low .vsled lakote. Prostovoljno ni zauži-vala nič hrane. Svoj čas je vzela k sebi svojo nečakinjo, katero je mučila do smrti, ker je imela ta otroka. Potom hipnoze jo je gnala v samomor. To usmiljeno teto so zaprli, ker se ji je dokazalo trpinčenje in sedaj je šla sama prostovoljno s tega sveta.
Zanimiva bikoborha pred španskim kraljem. -— Med tem ko se je igra! žogo španski kralj v Batonu na Angleškem, so se mu približali pravcati bikoborilci peš in na konjih, prišel je razjarjen bik in začela je bikoborba. Na koncu te borbe je preparal vojvoda VVestminsterski žival in iz trebuha sta stopila lord Herbert in lord Stanlev vsa potna. Bikoborilci se namreč niso borili s pravim bikom, pač pa z omenjenima lordoma, ki sta bila v bikovi koži. Bika predstavljati pred kraljem ni bog ve kako častno!
Umor radi babje vere. — Madridski mazač Leona je prepisal na pljučnih bolnemu Ortegi kot zdravilo gorko kri zdravega dečka. Za odškodnino 750 peset sta Leona in neka soseda preskrbela zdravilo, napadla sta nekega dečka pri kopanju, Vtaknila ga v vrečo in ga prinesla Ortegi,
Književnost.
Predavanja izobraževalnega odseka za vaditeljski tečaj češke obče sokolske I. 1908. — Sokolskavzgoja. Nauk o nagovoru. — Založilo telovadno društvo Sokol- v Ljubljani. Cena brošuri 80 v. •—• Knjigo priporočamo vsem Sokolom in prijateljem sokolske ideje.
Popolna slovnica esperantskega jezika. — 'Priredil, izdal in založil Ljudevit Koser, Juršinci pri Ptuju, Štajersko. Cena 1.20 K (po pošti 10 h več). Druga izdaja. Tiskal C. Albrecht v Zagrebu 1910. 8°. 116 strani.
Prva izdaja je razširila zanimanje za esperantsko stvar po celi domovini, druga izdaja pa naj služi predvsem kot učilo voditeljem esp. tečajev, katere naj otvorijo agiJni somišIj'\ ki tekom prihodnje jeseni in zime. V tej izdaji so izginile neprijetne napake, ki so jih zagrešili v l. izdaji hrvatski stavci. Mesto epiloga je daljši predgovor in kratek pregled slovnice. Vsak naročnik dobi zastonj letak ter majhno slovnico in slovarček, ki obsega skoraj 2000 besed. Knjiga se dobiva v vseh slovenskih knjigarnah in v založništvu espe-rantskih knjig Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju. Štajersko.
Kdo sprejme na stanovanje in hrano
1'-letno kandidatinjo iz boljše družine? Pogoji: stanovanje vdobno, blizu fiole in če- mogoče zraven vrt. Pismene ponudbe na naše upravništvo.
IČPOin fiolrlinn stanujoče! T~73ori<^~kf bi IdbCM UtJMlbU, hodila Čez dan pestovat enoletnega otroka in nekoliko pomagat v hiši. Naslov pove upravništvo flSoče^.
resnega značaja želi dopisovati z gospodom mirnega temperamenta, a ne a filistrom Pod naslovom: ,V razvedrilo* na upravništvo.
Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C. in. m.!
z dobro domačo vzgojo in s tr-„    .           I govsko izobrazbo, s. popolnoma
nato preteklostjo, bi se rada seznanila v svrho zakona z gospodom, uradnikom ali trgovcem, ^četudi starejšim.) Pod naslovom „Kranjica" na upravništvo.
Vzgojiteljico
iščein
za svoji hčerki (za peti iti sedmi   razred).   Poleg   slovenskega učnega jezika potrebno, znanje italijanščine.
Plača po dogovoru.
Dr. flnton Schiffrer, ^ travnik
Ribnica, Kranlsho.
Kmečko-delauska gospodarska zadruga
v Oobravljah na Goriškem
ima v kleteh zadružnih kmetov v Dobravi ja.li,    Skriljah,    Kamnjah,   Brjah, Šmarjah in drugih vaseh
veliko množim izboraega vipavskega vina.
Priporoča se cen j. gostilničarjem in drugim konsumenlom. Dobiva se od 56 lit.  naprej po jako zmernih cenah.
Naznanjava tužnim srcem, da je naša mati, gospa
Emilija Golja
dne i">. avgusta zjutraj ob It'/, uri v starosti 67.  let mirno  v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v sredo, dne" 17. t. m. zjutraj  ob   lOV*   url  iz hiše žalosti, Nunska ulica Št. 12. II. nadstropje.
V GORICI, dne 16. avgusta 1910.
Žalujoča ostala:
Zinka in Anton.
ZAHVALA.
Tem potom izrekamo najsrčnejšo zahvalo za obilo spremstvo pri pogrebu, kakor tudi za tolažbo med boleznijo pokojnega našega soproga, očeta in brata, gospoda
Andreja flabrijelčiča,
posestnika
predragim  sorodnikom, prijateljem, znancem, si. učiteij&tvu  in  preč. duhovščini. — Bog stotero povrni.
PLAVK, dne ,15. avgusta 1910.
Žalujoči ostali.
-^-."-»'jsctK-.-siiaakatati.i
Ustanovljena tvrdka 1868.
J.
Drufovka - Gorica
Gosposka ulica 3.
Tovarniška   zalogu  usnja   ter   potrebščin  za čevljarje.  —  Usnje  za sedlarje in knjigoveze i. t. d.
ia$ma $trojarna v Čsmieah.
Napoleon stopal od zmage do slave, bil mož je v resnici prebrisane glave; gotovo — (o tem zgodovina molči) — \ OHO" je on nosil, vsaj meni se zdi.
„0H0"
J. Medved, Gorica
Tekališče, Josipa Verdi št 32.
Loterijske Storilke.
18. avgusta 1910. .........74   15
Damskemu suefu
toplo priporočamo
Piloačlfo^o posebnost
velefiino toaletno milo
ki tvori in ohranja krasno  in  svežo polt!
1 tacat za K 8*— pošilja, če  se denar
vpošlje naprej
J. Piln&ček,
tovarna za toaletna mila in parfume,
za pralna mila, tovarna za vošf-enr
in polvoščene, za stcariiiove in pa-
raiinovc sveče,
Kralj. Gradec (češko).
Zastonj in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo
cenik slovenskih knjig in muzikalij
Knjigarna A, Gabršček - Gorica.
Največjo zalogo pohištva na Goriškem z lastno mizarsko in tapetarsko delavnico ima
Anton Breščak v Gorici
v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši).
Velika vzber žimnic, blazin za pod glavo,
ogledal, slik, okvirjev, stolic. itd. ter   vse
potrebno za hišno opravo.
Cene konkurenčne, ker prodaja blago lastnega izdelka. Oglejte si zalogo in prepričajte se! ,
Srebrna svetinja na svetovni razstavi v Parizu L 19DD. Srebrna svetinja aa dunajski razstavi I9B2
Najbolji škrop
G\»
h*
C\^
Fritz Schulz mL
akc. družba v Eger in na tipskem.
Glanzine daje najlepše perilo.
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hiši, Gosposka ulica »t. 7, I. nadstr.) — Talafon »I. 78.
Račun poštne hranilnice štev. 837.315. Ns občnem zboru dne 30. aprila 1910. se je določilo: Hranilna vloga se   obrestujejo po 4'/,%. Stalne večje
enoletno  odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni  davek  plačuje
niča sama.
Hranilne vloge se sprejemajo o& vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po o\it%, i
Sčino ali zastave in na menjice po 6%.
Slavni daložl se obrestujejo koncem leta 1900. s 6 %, Stanja 31. dec. 1909.: Zadružnikov 1891  z   deleži v
85.374 kron.  — Hranilne   vloge:   1,654.661*17.        Pob
1,643.638—. — Reservni zaklad: 91.740*59. — Vredno
354 416 72.
vloge z posojil-
znesku ojila:
st hiš:
liiliiffiflBffi^^
Novost!
o^oo^eo«
Novost!
Ravnokar sta izšli v založbi „(*oriške Tiskarne*6 A. dJubivšček '•
»Kraljica Dagmar"
Zgodovinski roman. -  Spisal: VACLAV  BENEŠ-TREBI2SKY.        »Slovanska knjižnica« snopič 173    180. — Cena za nenaročnike  K 3*20. P štnina 20 vin
Guy de ffiaupassanf:
Ilouele.
»Salonska knjižnica" št. XII. — Cena K 8*
Naroča 56 v „Goriški Tiskarni" /\. Gabršček v Gorici.
Prcvcl: Pastiiškin. Poštnina 20 vin.
GORICA.                             GORICA.
Narodno podjetje
Hotel „Pri Zlatem Jelenu"
V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. Budjejeviško in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
GORIŠKA TOVARNA MILA.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo*  ker brez te  bomo SloVenci  za Vselej
le hiapčetfali tujcem.
llmnU pspJine! PosMajte milo iz te torte tovarne! Izielet je izvrsten. Cene oiap! Naša specijaiiteta je: Caprasole - Koza s šotam. Posl^il^ite,
.fl