98
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja.   —   Nemška večina poslancev v državnem zboru je   v soglasji  z ministerstvom pretekle dni z bogatimi rokami sipala denar cesarskim nižim uradnikom in revnim duhovnikom.    Al unim je dala 5 milijonov goldinarjev podpore za letos zavoljo dragine, tem pa le pol milijona. Pri obravnavi podpore za uradnike   sta  poslanca   Greuter in Tomaščuk zagovarjala pravilo,   naj   oni,   ki  imajo  manjšo  letno plačo (pod 1050 gold.^),   dobijo  več podpore memo onih,   ki imajo večo (čez 2100 gold.),   al  njune  besede   bile  so brez vspeha;   obveljal je le Črkavskega predlog, da so se privzeli tudi suplenti srednjih šol.  —   O podpori za kaplane  in sploh niže duhovnike pa je prof  Greuter (znani izvrstni tirolski govornik in sam duhovnik) ustavo vercem v resnici in šali prav grenke solil.    Rekel je v obširnem govoru , da on nikakor ni proti podpori državni duhovnikov,   al proti temu je,   da bode vlada jo le takim duhovnom dala, ktere bode na vagi ustavo-verstva za težke spoznala.    Povem Vam, da poštena duhovščina bode raje stradala,   kakor   da bi si košček kruha kupila s tem,   da   cerkveno svobodo proda.    Ce je gospod minister rekel,   da pri protestantiških duhovnikih sinoda,   ako bi   tudi  podpore prosila in dobil«,, bi jo sama delila med svoje duhovne,   zakaj   pa ne velja ravnopravnost taka  pri katoliških duhovnih?    Po mojih mislin se bode po takem z vsemi temi 500.000 gld. le kupčija (Geschaft) naredila.    Gospoda!   če  z javnimi zakladi   cerkvenimi   (in  to je verski zaklad) za svojo stranko delate propagando,   po tem   dobro  srečo za prihodnost!  kajti lahko je mogoče,   da   drug veter potegne.    Čemu si mislijo   nekteri to   duhovniško podporo ,  dosti očitno kaže druga razprava, ki tudi danes stoji na dnevnem redu,   to  je: o napčni rabi priž-nice.    In  vendar  še   danes  stoji  v avstrijskem kate-hizmu, da smo dolžni pokoršino postavam gosposkinim, dokler one ne  žalijo   Božjih zapoved.    Vsaj,   gospoda, vendar veste,   kako je postal verski zaklad (Religions-fond); vsaj veste, čigave so lastnine in iz kterih lastnin obstaja. Cerkvene so! zdaj pa pravite, da država je
gospodarica z vsemi temi lastninami,  kakor  da bile bi n j e n e   in nikogar   druzega.    Dajte   cerkvi   v   Avstriji nazaj, kar se jej je vzelo, in nikdar več ne bode treba, da bi država podpirala duhovne \u    To  je jedro Greu-terjevega govora o podpori duhovnikov, ki je le državno posojilo cerkvenega zaklada, ki se bode pozneje poplačalo ali z novim davkom verskega zaklada  ali z odbitkom od sedanjih že tako revnih kongruih. — Greuterju sta   odgovarjala   dr.   Maverhofer  in   minister Stre-mayer, ki je posebno to povdarjal, da po konkordatu so škofje imeli nalog,  zboljšati revne dohodke nekterih duhovnov; posvetovali so se sicer sem ter tje o tej zadevi; al storilo se ni nič."   —   To bi utegnilo resnična biti, ako bi bili škofje mogli z bogatim verskim zakladom gospodariti.  Kakor pa zdaj minister misli razdeliti teh 500.000 gold., bode, kakor „Vaterl." pravi, „dieso „Aufbesserung"   ein   Werb-   und Handgeld  fur  verfas-sungstreue Recruten"!
Galiciško zahteva nje še ne bo* rešeno pred veliko nočj6. Glavni prepir med ustavoverci in vlado a Poljaci je zdaj ta, koliko naj se samostojni Galiciji doaa iz državnega denarja vsako leto, da bode mogla sama zase izhajati. Poljaki zahtevajo več, kakor jim uni dovoliti hočejo. Prav po kramarsko barantajo med seboj, — nazadnje bodo Poljaci pobrali vsako kost, ki se jim bode vrgla.
Konec zborovanja bo menda v sabo t o. Cesko.   Iz Prage.   —   Deželni  zbor naš je tedaj razpuščen;  tako  veleva  cesarski patent od 13. mar-cija —  res ominozen dan! — Nove volitve imajo se brž dovršiti in novi deželni zbor se začeti 24. aprila. Opravilo novega zbora bode menda edino   to,   da   voli poslance v državni zbor.   Večina sedanjega češkega deželnega zbora in odbora deželnega je narodna,  ktera od tega  državnega  zbora dunajskega noče nič vedeti; tedaj tudi poslancev ni poslala v ta državni zbor. Zato razpust!    Da prihodnji deželni zbor dobi drug obraa memo sedanjega, ni verjetno; vendar si ministerstvo od novih volitev obeta zlatih gora, in to iz vrste velikih posestnikov;   mestjani in kmetje — to že ve,  bodo kot skala stali za svoje sedanje poslance, in če se sem ter tje tudi izneveri naroda,   ne   bode   to  nič  odločilo* Pri zadnjih   volitvah   so   narodni veliki posestniki zmagali z 24 glasovi proti ustavoverski kliki, ki z nakupovanjem grajščin,   s podkupovanjem,   belimi  in  grdimi besedami vse sile napenja,   da  bi zmagali pri novi vo-litvi.    Ker  tudi narodna   stranka ne  drži križema rok, bo volitveni boj hud,   in  to  tem več,   ker,   če padejo zopet ustavoverci, pade tudi ministerstvo.