Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 4.
JOLIET, ILLINOIS, 7. J)ECEMBRA 1917.
s
LETNIK XXYII.1
Predsednik Wilson predlaga vojno proti Avstriji, podiožnici Nemčije.
Kongres je pripravljen, napovedati Avstro-Ogrski vojno. Predsednik pravi, da mir ne bo sklenjen s sedanjitr i vladarji Nemčije. Poziva nemško ljudstvo, naj odvrže jarem in se pridruži družini narodov, velikih in malih.
Zahteva pravico za vsa ljudstva, da se vladajo sama.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 6, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Za vojno proti Avstriji.
Washington, D. C., 4. dec. — Takojšnjo napoved vojne proti Avstro-Ogr-ski,je priporočal kongresu danes predsednik Wilson.
Predsednik pa ni priporočal napovedi vojne proti Turčiji in Bolgariji ob tem času.
Takojšnja vojna proti Avstriji, je rekel predsednik kongresu, je potrebna, da se odpravi nepravilni položaj, v katerem se nahajajo Združene Države v svoji vojni z Nemčijo, akoravno Avstrija ni "svoja lastna vladarica in je samo podložnica Nemčije.
Ista logika, je rekel, bi vedla do vojne proti Turčiji in Bolgariji, ali ti dve, je rekel, še ne delata napotja Združenim Državam v njih vojni proti pruski avtokraciji.
Omenjajoč končne pogoje, je predsednik izjavil, da nobena stvar ne spravi Združenih Držav v stran, dokler ni vojna dobljena in Nemčija poražena. Vse govorjenje o miru, je rekel, je sedaj nesmiselno.
Mir, je predsednik izjavil, bi mogel priti samo, če ga nemško ljudstvo sklene po vladarjih, katerim svet- lahko zaupa; če Nemčija poravna škodo po razdejanju, katero so njeni sedanji vladarji povzročili, in če Nemčija odstopi °d vsega ozemlja, pridobljenega z o-r°žjem.
Samo vojna potreba.
po jasnem svarilu, da se ne bi obotavljal, prositi za napoved vojne proti Turčiji in Bolgariji, če bi smatral to za potrebno, je predsednik rekel:
'Mi pojdemo, kamorkoli nas povede Potreba te vojne, toda zdi se, da naj gremo samo tja, kamor nas vedejo ta-
kojšnji in praktični preudarki in ne drugam."
Mir, je predsednik pravil kongresu, more priti samo, ko bo pruska vojaška avtokracija poražena; ko nemško ljudstvo sklene mir s svetom po vladarjih, katerim svet lahko zaupa; ko Nemčija popravi krivice, katere so učinili njeni sedanji vladarji, in ko bodo zasužnjena ljudstva Belgije, severne Francije in balkanskih držav osvobojena.
Nemško izjavo, da se Nemčija bojuje v samoobrambni vojni proti premišljeni napadnosti, je predsednik v zvenečih besedah proglasil za "objestno laž", in poudaril je iznova, da nihče ne grozi obstanku neodvisnosti mirnega razvoja Nemčije.
O tistih, ki govorijo za mir, ne da bi se izpodrinila nemška vojaška avtokracija, je predsednik rekel:
Pustite pacifiste cesti.
"Čujem ljudi razpravljajoče mir, ki ne poznajo niti njegove kakovosti, niti poti, po kateri ga moremo doseči, govoreče povzdignjenih oči in nezlom-ljenja navdušenja. Toda vem, da nobeden izmed teh ne govori za narod. Nobenega srca ne ganejo. Varno jih smemo pustiti, da odbije njih ura in bodo' pozabljeni."
Ponovivši, da Združene Države niso v vojni rpoti nemški spretnosti, podjetnosti, ali kupčijskim pridobitvam, je predsednik izjavil, da so Združene Države postale sovražnik Nemčije samo, ko je šla v boj, da zagospodari nad svetom z orožno silo. Ko je zopet omenil vojne cilje Združenih Držav in tiste, ki jih imajo po njegovem mnenju aliiranci, je predsednik izjavil:
"Mislim, da govorim zanje, če povem dve stvari: prvič, da se mora ta neznosna stvar, katere grdi obraz so nam pokazali vladarji Nemčije, ta grož nja združenega kovarstva in nasilja, ki jo sedaj vidimo tako jasno kot nemško

|(P W»CH »HOI1
iQ,irUe trai,s|ation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 6, ' as required by the act of October 6, 1917.
WOODROW WILSON, PREDSEDNIK ZDRUŽENIH DRŽAV.
ski' r< clse<Jnil< Wilson je priporočil kongresu, naj napove vojno Avstro-Ogr-mi' ?°dložnici Nemčije. V svoji poslanici je rekel med drugim: "Mir, ki ga sev Cmo' ™ora osvoboditi nekdaj lepi deželi in srečni ljudstvi Belgije in , Francije pruske osvojitve in pruske grožnje, ali osvoboditi mora tudi iropjj Avs,r°-°Krske. ljudstva Balkana in ljudstva Turčije, enako v Ev} avtol!"	nesran,neKa 'n tujega gospostva pruske vojaške in trgovinske
°Kraajc (samovlade)," — Bog živi Wilsonal
nemški vojni resoluciji, so oddali svoje, glasove za raztegnitev razpora.
Zbornična resolucija ne obsega na-p6vedi vojne proti Turčiji in Bolgariji, ker je odsek zavrgel popravek, da se vštejeta ti centralni vlasti. Načelnik Flood pričakuje sprejetje resolucije pred odgoditvijo v soboto.
IZ DELAVSKIH KROGOV.
silo, stvar brez vesti ali časti ali sposobnosti za dogovorjeni mir — <la se mora ta stvar streti ali vsaj izpreti iz prijateljskega prometa narodov; in drugič, da ko pride čas za razgovor o miru, bodemo drage volje in radi plačali polno ceno za mir in jo plačali brez zavisti. Vemo, kaka bo ta cena. Bila bo polna, nepristranska pravica— pravica, storjena v vsaki točki in vsakemu narodu, da morajo zadnje poravnave biti deležni naši sovražniki pravtako, kakor naši prijatelji."
Ruski položaj.
Razvoje na Ruskem je predsednik omenil v nekaj besedah:
"Rusko ljudstvo je bilo zastrupljeno po prav istih temnih lažnivostih," je rekel, "ki so držale nemško ljudstvo v temi, in strup so mu podelile prav iste roke. Edini protistrup je resnica. Ni je mogoče izraziti prejasno ali prevečkrat."
V zvezi s svojim priporočilom za napoved vojne proti Avstriji je predsednik v jasnih besedah rekel kongresu, da mora ukreniti primerne naredbe v zaščito dežele proti tujcem sovražnikom (alien enemies) in stvoriti "prav odločno in posebno nadzorstvo" nad vsemi osebami, ki prihajajo v Združene Države ali odhajajo iz njih. Prestopki razglasov, ki še tičejo delavnosti sovražnih tujcev, je rekel, naj bi se kaznovali z zaporom v kaznilnici za ženske, kakor za moške.
Med priporočili za postavodajstvo v zvezi z vojno je predsednik Wilson vštel več zakonov v nadziranje dobičkarstva (profiteering). Zakon zalaganja in povpraševanja, je rekel predsednik, je bil nadomeščen z "zakonom neomejene sebičnosti". Kongresu samemu je predsednik priporočal varč nost v vladnih stroških.
Ponovil vojno politiko.
Predsednik je zaključil s pozivom na kongres, naj posveti vso svojo energijo zakonodajstvu, za dobitev vojne, in je ponovil nesebično vojno politiko Združenih Držav, ki stremijo samo za ohranitvijo svobode in demokracije.
"Največji trenotek zgodovine je pri šel," je rekel predsednik v zaključku. "Ljudstvo je izpregledalo in vidi. Božja roka je položena na narode. Bog jinrpokaže naklonjenost, kakor vdano mislim, samo, če se dvignejo do jasnih višin Njegove lastne pravičnosti in milosti."
Mezdna doklada za premogarje.
Washington, D. C., 1. dec. — Predsednik Wilson je danes odredil podraž-bo cene za trdi premog 35c pri toni, da je mogoče izvršiti predlagano povišbo v plačah za premogarje.
Nove cene zadobe veljavo danes in bo v sled istih povišan splošni javni premogovni račun za kakih $30,000,000.
Mezdna doklada je bila dovoljena po natančnem posvetovanju med posestniki rudnikov in zastopniki premo-garske zveze. Ko so bila posvetovanja zaključena, je bil dogovor predložen upravitelju dr. Garfieldu v: svrho potrditve. Izprva je bila priporočana podražba v ceni za 45c pri toni. Garfield je prepustil predsedniku končno odločitev in pristavil, da je podražba cene za 35c primerna in prava.
Zveza rudniških posestnikov je predložila statistične podatke o spravljanju premoga in stroških spravljanja. Številke so se nanašale na premogovno množino 68 milijonov ton ali 85 odstotkov v letu 1917. na dan spravljene množine premoga.
Brž ko zadobi veljavo nova plačilna lestvica, so rudniški posestniki zavezani, plačevati 26 do 56c več pri toni za spravljanje.
Rim
poroča nove napade pri Asiagu.
Armada Hoetzendorf zavzela nekaj višinskih postojank v severni , ' Italiji.
NA ZAPADl LE MANJŠI BOJI.
Dvodnevno premirje med Nemci Rusi Poročila doslej pičla.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 6, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Zbornica za vojno napoved.
Washington, D. C., 5. dec. — Zbornica reprezentantov (poslanska zbornica) je pripravljena, napovedati vojno Avstro-Ogrski v soglasju s priporočilom predsednika Združenih Držav. Odsek za zunanje stvari je danes glasoval enodušno za resolucijo, katero ie predlagal reprezentant Henry D. Flood, načelnik odseka.
Četveri člani, ki so glasovali proti
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 6, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Uporniki usmrtili generala.
Petrograd, prek Londona, 4. dec. (Britansko admiralstvo potom brezžič-neg atiska.) — Uradno naznanilo je bilo izdano danes, podpisano po praporščaku Krylenku, boljševiškem yr-hovnem poveljniku, katero potrjuje vest, da so razkačeni člani boljševikov USWXfctr^ieiierala Duhonina, prejšnjega vrhovne^ jo-; veljnika ruskih armad, ki je bil pred kratkim odstavljen, ker ni hotel prositi nemških častnikov da stopijo v premirje z botjševiki.
Gen. Duhonin je bil vržen iz železniškega vlaka in tako usmrčen, ko sO boljševiške čete zavzele glavni stan v Mohilevu, kjer je ostal po svoji odstavi. Generalni štab se je vdal boljše-viškim četam. General Kornilov, tudi bivši ruski vrhovni poveljnik in ki je pred nekaj časom začel neuspešen u-por proti vladi Kerenskega, je pobegnil iz Mohileva pred prihodom boljše-viških čet.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., ori December 6, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Laška fronta.
Rim, 3. dec. — Vsa fronta bojevanja je bila včeraj zelo omejena. Velika sovražna krdela, ki so se baje pomikala ob svojih zveznih linijah na Asiaški visoki planoti ter med rekama Brenta in Piave, so se držala izven streljaj a naših baterij. Silni in dolgotrajni topniški boji so bili v Inasubiu, ob Me-letti in na slemenu severno od Monte Grappa Massifa.
Izdatne osredotočbe streljanja smo namerjali proti sovražnim četam v Noski dolini in na južnih slemenih gore Pertica. Sovražne patrole s strojnimi puškami so bile pognane v beg pri Monte Tondarecarju in v okolišu Mon-fenere. Na planjavi reke Piave smo uplenili nekaj sovražnih čolnov blizu Fagare.
V nabrežnem okraju je bilo pogostno topniško streljanje in silno patrol-no delovanje.
Berlin, 3. dec. — V Italiji ni ničesar izporočiti.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 6, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Rusko-rumunska fronta.
Berlin, 3. dec. — V mnogih odsekih ruske fronte je več divizij dogovorilo krajevno premirje. Ruska armada v okolišu od reke Pripjet do južno od Lipe in več ruskih generalskih poveljstev je sklenilo premirje. Nadaljnja pogajanja se vršijo.
Rusko zastopstvo je dospelo k poveljstvu general-feldmaršala bavarskega princa Leopolda v svrho, dogovoriti splošno premirje.
Berlin, 4. dec. — Pogajanja za premirje z ozirom na rusko fronto so se začela.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 6, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Dvodnevno premirje.
London, 4. dec. — Premirje med Rusijo in Nemčijo je bilo podpisano v glavnem stanu bavarskega princa Leo-poldan, pravi danes brzojavka na Exchange Telegraph iz Amsterdama. Premirje je veljavno za dobo oseminštiri-desetih ur.
Rumunija tudi za premirje?
Berlin (prek Londona), S. dec. — Pogajanja med Nemci in Rusi za premirje so raztegnjena na rumunske čete, naznanja vojni urad.
">	Radostna vest.
Prejeli smo sledečo radostno vest: Washington, D. C., 27. nov. 1917. Gospod urednik: —
Jugoslovenska Kancelarija je srečna, da Vam more javiti, da se je našel način, kako pomagati našemu bednemu narodu, ki umira glada v starem kraju. Spodaj Vam pošiljam tozadevni članek, kateri izvolite uvrstiti v prvo idočo številko Vašega lista.
Prosimo istotako, da to radostno stvar kolikor mogoče toplo priporočite našim rojakom tudi Vi s svoje strani.	</
Nadejamo se, da bo na ta način mogoče vsaj do gotove mere osušiti solze in olajšati bedo narodu, ki je žrtvoval kolikor nobeden drugi v borbi za svoje osvobojenje. S spoštovanjem, Za Jugoslovensko Kancelarijo:
Ivan I. Grgurevič, Upr. Tajnik. *
Jugoslovenska Kancelarija ukrenila je vse potrebne korake, da se omogoči pošiljanje denarja in kratkih sporočil v stari kraj od strani našega naroda v Ameriki, preko Srbskega Rudečega Križa v Ženevi, Švicarsko. V tem pogledu jej je šlo Kr. Srbsko Poslanstvo
v Washington!! z vso dobrohotnostjo na roko( in, zahvaljpjoč se tej podpori, posrečilo se je odstraniti vse ovire, tako da je sedaj vsakemu.mogoče poslati svojim doma pomoč, katero tako krvavo potrebujejo. Da bi se enotno organizirala odprava denarja in pisem, in s tem olajšalo delo tako pošiljalcem kakor tudi Srbskemu Rudečemu Križu, potrebno je, da se vse pošilja preko Jugoslovenske Kancelarije, 932 Southern Building, Washington, D. C.
Kancelarija, čim prejme denar, izda vsakemu pošiljalcu takoj tozadevno potrdilo, a čim dospe potrdilo iz starega kraja, pošlje se to potrdilo istotako vsakemu pošiljalcu.
Ako se pošiljajo kake vesti v stari kraj, pisma ne smejo vsebovati niž drugega kakor kratke podatke o zdravju in vprašanje o stanju družine doma.
V dopisih na Kancelarijo mora vsaki navesti točno in jasno svoje ime, priimek in točen naslov, kakor tudi ime, priimek in točen naslov, komur se pismo ali denar pošilja.
Kdor žefi uporabiti to priložnost, da pošlje za božične praznike svoji družini pomoč, naj se čim prej obrne na Jugoslovensko Kancelarijo, ki bo z veseljem šla vsem našim rojakom na roko.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 6, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Lahi odbili napade.
Rim, 4. dec. — Blizu Giudicarije (trenti?iska fronta) so zarana včeraj sovražni oddelki po topniški pripravi napadli našo prednjo linijo na slemenih južno od Daonske doline, a so bili odbiti.
Na Asiaški visoki planoti je bilo sovražno topništvo delavno med Monte Sisemolom in Montje Ca^telgomber-tom. Naši pozvedovalni oddelki so dovedli nazaj ujetnikov, in naše baterije so mogočno obstreljevale mnoštva čet, ki so bile videti v Gallioškem gozdu, jugozapadno od Asiaga in severno od Monte Tondarecarja. Naši zrsfkoplovci so bombardirali tudi sovražne čete in taborišča v Galmararski dolini in sosednih pasih.
Sovražen pehotni poskus vzhodno od Monte Radennecche je bil takoj u-stavljen po našem streljanju. Med Btento in Piavo na Monte Spinuccia je bilo nekaj mož ujetih po kratkem boju.
Sovražne kolone, ki so se pomikale po Serenski dolini in v Piavsko dolino v svrho, da se približajo fronti, so bile obstreljevane in ustavljene po naših baterijah. Ob reki Piave je bilo zmerno topniško streljanje. Dva privezana balona sta bila zbita.
Berlin, 4. dec. — Ker je bila vidnost dobra, je topniška delavnost v raznih odsekih narasla.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 6, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Francoska fronta.
London, 3. dec. — Sovražni napadi, podjeti snoči proti našim postojankam v soseščini Moeuvresa (cambraiski odsek), so bili odbiti po ostrem boju.
Uspešni manjši spopadi med nočjo v soseščini Bourlona so se končali s tem, da so londonske čete uplenile dvanajst nemških strojnih pušek in u-jele nekaj Nemcev.
Razen znatne topniške delavnosti na obeh straneh na južni bojni fronti ni nič nadaljnjega izporočiti.
London, 4. dec. — Sovražno topništvo je bilo delavno ponoči na cambraiski bojni fronti v soseščini Bourlona in Moevresa. Nadaljnjega pehotnega bojevanja ni bilo.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 6, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Lahi se nekoliko umeknili.
London, 5. dec. — Avstifc-nemške čete so začele danes svbjo drugo veliko ofenzivo v Italiji z močnimi mno-štvenimi napadi proti Italijanskim linijam na Asi%ški visoki planoti. -Kar Rim opisuje kot "grozno ojačene" čete, so se zagnale proti severnemu koncu italijanske fronte in so pridobile nekoliko ozemlja. Italijanski linija je ostala celovita po začetnem napadu.
General Diaz naznanja umeknftev italijanskih prednjih straž med Monte Tenderecar in Monte Badenecfche. Silni sovražni napadi okrog Sissmona in Melette di Gallio pa niso uspeli.
Berlin poroča zavzetje nekaterih postojank na gričih v severni Italiji prvi dan obnove nemškega pogona.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 6, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Makedonska fronta.
Pariz, 3. dec. — Bilo je zmerno topniško streljanje včeraj ob Vardarju in severno od Bitolja.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on December 6, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Nemško poročilo.
Berlin, 4. dec. — Fronta prestolonaslednika Rupprechta: Na flandrski fronti je od opoldne naraslo streljanje med Poelcapellom in Gheinveltom. Britanska pehota je napadla v mnogih valih severno od Gheinvelta, a je bila vržena nazaj po našem streljanju in protinapadih.
V	severnih odsekih bojišča blizu Canibraia je bila topniška delavnost med krajema Inchy in Bourlon živahna zdajpazdaj. Manjši spopadi v o-spredju so bili uspešni.
V	južnih odsekih je bilo ves dan ljuto krajevno bojevanje med Carcoin-gom in cesto med mestoma Peronne in Cambrai. Napadajoč neutrudno z ročnimi granatami in bajonetom, smo iztrgali Britancem dele zakopov, ki so bili trdovratno branjeni. Sovražnik se je trudil zaman, jih zopet osvojiti. Badenske čete so naskočile vas La Vacq^ierie in jo obdržale vkljub mnogim britanskim protinapadom. Ujeli smo več nego 500 mož.
Fronta nemškega prestolonaslednika: Ob reki Ailette in na obeh bregih reke Meuse je bilo prilično streljanje med živahnim pozvedovanjem.
True translation filed with the post-maste.r at Joliet, 111., on December 6, 1917, as required by the act of October 6, 1917.
Palestinska fronta.
London, 4. dec. — Geh. Allenby poroča, da je položaj splošno neizpre-menjen. Nekaj bojevanja je bilo v soseščini Beit Urel Foke, v kateri smo ujeli nekaj Turkov. "East county"-čete so uspešno napadle turško straži-šče južno od Nahr Auje in ujele vso posadko.
Naši zrakoplovi še nadalje bombar-dujejo turška vezišča v soseščini Tul-kerama z uspešnimi učinki.
Trinerjev Koledar Zdravja.
Lepši nego kdaj prej je novi Trinerjev Stenski Koledar za 1918. Vzno-sita postava boginje zdravja, z zeliščnimi primesmi Trinerjevih zdravil v svojem naročju, tvori središče, pet zanimivih zgodovinskih slik pojasnjuje razvoj zdravil in dva pogleda kažeta moderno opremo Trinerjevega kemičnega laboratorija. Pošljite 10c v pokritje poštnih stroškov. Jos. Triner, izdelovatelj Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina in drugih zdravil, 1333-1343 S. Ashland ave., Chicago, 111. — Adv. 4-6-8.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 5. dec. — Včeraj je bil na posetu v našem župnišču Rev. F. J. Ažbe, sedanji župnik slovenske župnije v Waukeganu, 111. Nahajal se je na povratu iz Kansas City, Kans., kjer je vodil sv. misijon v tamošnji slovenski naselbini v dneh od 26. nov. do 2. dec. Č. gospod se je oglasil tudi v tiskarni Amerikanskega Slovenca. Kakor znano, je bil Rev, F. J. Ažbe pri zadnji konvenciji K. S. K. J. izvoljen za duhovnega vodjo te dične organizacije in začne uradovati kot novi duhovni vodja z novim letom. Rev. Ažbe je znan kot izvrsten cerkveni govornik in goreč misijonar.
—	Iz bolnišnice sv. Jožefa. Rojak Frank Planinšek je bil te dni operiran na vnetem slepiču. — Mr. Frank Me-tesh, ki je bil nedavno operiran na kili, je zapustil bolnišnico popolnoma o-zdravljen.
—	Gospa Anna Plut je prav resno zbolela in leži doma, 1409 Center st.
—	Dr. Ljubo Leontič, ki deluje po Ameriki kot jugoslovanski organizator, pride v Joliet prihodnjo nedeljo, dne 9. t. m., kakor nam je bilo naznanjeno. Dr. Leontič bo predaval v Sternovi dvorani ob 2. uri popoldne o jugoslovanskem vprašanju, za katero se zdaj zanima ves svet. Dr. Leontič je mlad Hrvat, učen in izvrsten govornik, zato ga je vredno slišati. Nikarte zamuditi njegovega predavanja! Slovenci in Hrvati in Srbi, na dan in na delo!
—	Gospodinje, varčujte!
—	Rojaki, bodite pametni v teh resnih časih! Poslušajte oblastva! Ne govorite nepremišljeno! Stric Sam nam /dobro hoče, vsem Slovencem in Hrvatom in Srbom ter sploh vsem Slovanom, ki so občutili nemško krivico in okrutno strahovlado. Živio Stric Sam, ki nas iskreno želi osvoboditi nemškega jarma!
—	13 kaznjencev je uteklo iz joliet-ske državne kaznilnice opolnoči od nedelje na ponedeljek. Dosedaj so ulovili vse ubežnike, razen nigra ali črnca, ki je vodil ubeg. Ko so prepilili dvojni težki jekleni omrežji, so četveri kaznjenci osvobodili devet drugih, premagali in pretepli dva stražnika ter splezali črez dvojna vrata v zapadnem obzidju. O vsem tem več prihodnjič, ker nam danes nedostaje prostora.
—	Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nemanich, Joliet.	Adv.
enostavno morali jesti; Vse je bilo tako okusno in zapeljivo, da se nismo mo gli ustavljati in smo morali vsaj po kusiti vse. Pokloniti se Vam moramo, gospe in gospice, kajti iz izkušnje vemo, kaj se pravi skrbeti za toliko ljudi, zato imate naše prisrčno sočutje zahvaljujemo se Vam vsem iskreno. In ko bo našjprihodnji koncert z la sallskim pevskim društvom "tukaj i Jolietu, prosimo tudi Vas, da pridete, ker Vam hočemo povrniti. — In naša zahvala gre tudi slavnim lovcem, ki so za naš poset oskrbeli nič manj nego 23 kapitalnih zajcev.
Še enkrat sprejmite vsi in vse našo najprisrčnejšo zahvalo in bodite pozdravljeni!
Ostajam Vam vdana in beležim društvo sv. Cecilije:
Mrs. Anton Nemanich.
Joliet, 111., 4. nov. 1917. — Skrajni čas je, da se zdramim iz tiste veličastne ovacije, katero smo prejeli od naših dragih lasallskih prijateljev in prijateljic. Izraziti ne morem svojih občutkov dovolj, da bi me vsi razumeli, kako je bilo moje srce napolnjeno z veseljem in radostjo ob tako prisrčnem sprejemu, kakor ga nismo nikdar pričakovali. Tako prijetno iznenadje-ni smo bili vsi, da smo še zdaj kakor očarani. Banket, prijazna postrežba od strani vseh naših ljubih Lasallča-nov, iskrena domača zabava in predvsem Father Šalovnov govor, v katerem se je zahvalil nam vsem,—vse to je napravilo na vse nas presilen vtisk, da bi ga mogla primerno izraziti. Naša srca so bila vzradoščena, ko smo gle dali in poslušali vse prelepe reči in besede, in zagotovljeni smete biti, da ne bo nikdar pozabljeno, in da bo Va ša dobra volja in vse, kar ste storili za nas, živelo v našem spominu vse naše žive dni.
Sedaj, moji dragi prijatelji-in prijateljice, sprejmite našo najprisrčnejšo zahvalo. Najprej se moramo zahvaliti Pevskemu društvu "Slovenija" za njegovo prijazno povabilo. Bodite zagotovljeni, da bodemo vsaki čas, kadar nas naprosi "Slovenija" za pomqč in sodelovanje, storili to z največjirrf veseljem.—Father Šalovnu izrekamo našo zahvalo za tiste krasne besede, ki so napolnile naša srca s ponosom,'ko nas je hvalil in slavil tako častitljiv in nadvse spoštovan duhovnik. Ponosni smo, Father šaloven, da smo imeli čast, peti v Vaši in Rev. Father Šolar-jevi navzpčnosti, in mi vsi upamo, da se zopet vidimo ob blagoslovljenju Vaše cerkve. — Sedaj, Mr. Kobal in Mr. Komp in predsednik "Slovenije" in Miss Juvančič, najti ne moremo dovolj besed, s katerimi bi se Vam zahvalili, kajti besede so preslabe v zahvalo za Vaš pozdrav in Vaše delo, ali uverjeni bodite, da bomo v najbližji bodočnosti poskušali po naših najboljših močeh, povrniti vsaj deloma vse, kar ste storili za nas, ali sedaj se Vam vsi zahvaljujemo iz dna našega srca.— Ne smemo pa zdaj pozabiti najboljšega dela gostoljubnosti, naših dobrih in radodarnih kuharic, kajti brez Vas bi bil kratek obisk, toda Ve vse ste tako skrbele za nas in naše želodce, da smo
Joliet, 111., 4. dec. 1917. — Cenjeni g. urednik! Že zopet Vas nadlegujem (Oho!), no, saj veste gotovo, o čem bom pisal: o nedeljski predstavi. Že več sejn jih slišal, ki so se izrazili, da kaj tacega pa ne še, kot so v nedeljo videli. Živo sliko namreč. Kajti bilo je lepo in milo videti, ko sta si Columbia in Slovenija podali roke v znak, da Amerika ne sovraži slovenske ozir. slovanske zastave. In vsa zahvalo za tp prireditev gre gospej Nemanichevi. Peli so v mešanem zboru. Prva pesem je bila v angl. jeziku "Star Spangled Banner" in druga v slovenskem jeziku "Hej Slovenci". Milo se je storilo človeku pri srcu, ko so za-doneli po dvorani prvi akordi in je občinstvo stoje poslušalo. In ko so enkrat odpeli obe pesmi, ni hotelo biti ploskanju konca. Columbio je predstavljala Miss J. Rakar in Slovenijo pa Miss T. Nemanich. Kaj ljubko je izgledalo, ko je bila na eni strani ameri-kanska zastava in na drugi slovenska in okrog pa slovenska dekleta s svojo učiteljico go. Nemanichevo in za njitni pa moški, tako da je bilo zares krasno za gledati. Zatorej se tukaj v imenu dr. "Triglav" prav lepo zahvalim Mrs. Nemanichevi in vsem dekletom in fantom, ki so nam drage volje pomagali, zatorej prav lepa hvala in želim, da bi zopet kaj kmalu bili skupaj s kako drugo predstavo.
Sedaj še o udeležbi. Popoldan je bilo slabo, no, pa saj je vselej tako. Ampak zvečer je bila pa dvorana docela zasedena. In tudi igralo se je še precej dobro po mojem mnenji* in kar sem tudi že od drugih slišal, so se ljudje dodobra nasmejali. Samo želeti je, da bi se večkrat igralo, kajti vsako leto enkrat je premalo in se ljudje odvadijo.
Dr. "Triglav" se bo sedaj potrudilo ozir. člani, če bo mogoče, bodemo po Božiču zopet igrali in sicer "Legijonar-je". Dela bo veliko, ampak mislim, da bo šlo. Malo dobre volje, pa se vse premaga. Naj zadostuje za danes.
Op. G. urednik, nekaj bi bil pa kmalu pozabil, in sicer dekleta, ki so med dejanji igrale na klavir in sicer Miss M. Nemanich in Miss. M. Stonich. Prav lepa hvala obema in se še vnaprej priporočamo. Pozdrav! "
M. Rakar.
sojilnicami ublažila toliko gorja in od vzela moč onim "liberalnim" bogatinom, ki so. drli svoje dolžnike, da je bilo joj.
On, Dr. Krek, "klerikalec", je ustanovil ali bil soustanovnik "Gospodarske Zveze", ki je premnogo storila za do brobit kmetskega stanu.
On, Dr. Krek, "klerikalec", je bil mož, pred katerim se je tresel dunajski parlament, ko je nastopil on s svo jimi govori.
Mnogo mnogo bi se še dalo poveda ti, ali liberalnim gospodom v N. Y. je težko kaj dopovedati.
Mimogrede naj omenim: Ako je bil znani "šviga-švaga", bivši deželni glavar zaradi svoje "karijere" član S. L S., ali so zato vsi enaki?!
Gospodje okrog G. N.! Le nekoliko sem opisal delovanje Dr. Kreka "klerikalca". Zato prosim, napišite vsaj nekaj o delovanju kateregasibodi "liberalca", ki je kaj storil za dobrobit Slovencev. Ako se Vi tukaj kaj potegujete za Slovence, to storite za "vse mogočni dolar", Slovenci so Vam pa deveta briga. To je pokazala rajnka "Liga" in več vaših "dobrih del" za Slovence.
Dr. Krek je bil mož, za katerim o-pravičeno plaka majka Slovenija, in ako komu veljajo besede Gregorčičeve, veljajo njemu:
Umrl je mož! Kje tak je še med nami, kot on; ki spi v prezgodnji groba jami?. ..
Ne, ni umrl! Še duh njegov živi med nami, na delo nas budi in drami —
umrl on ni! V nesmrtnih delih on živi, živi in večno živel bode. A mi pomnik postavimo mu tak, da slednji skuša biti mu enak.
Ob sklepu tega skromnega dopisa pošiljam prav lepe pozdrave gospe M. Toleni, ki je opisala v tem listu g. Kreka in njegov rojstni kraj.
Prijatelj pok. Drja. Kreka.
Anaconda, Mont. — Zaradi prerane in nenadomestljive smrti g. J. E. Kreka mi pero sili v roko, da nekoliko napišem v album newyorškega dnevnika, ki je pisal, da rajnki g. Krek je ^padal v "zloglasno" S. L. S.
Imel sem priložnost, biti v osebni dotiki z g. Krekom in prepričal sem se, da bil je mož, kateremu enakega ne najdemo med Slovenci; in spadal je k stranki, ki ima večino na Slovenskem, toda gori imenovani list jo imenuje "zloglasno".
Sicer sedaj ni časa za prerekanje in preklanje, toda, da bi bila S. L. S. tako slaba —- "zloglasna", je le čudno, da večina ljudstva stoji z njo, in glavni fakt je, da je spadal k njej mož, ki je bil največji s svojimi zmožnostmi med Slovenci, Dr. Krek.
Alco je v stranki kaj "slabejih", pač ni kriva stranka; saj ni pšenice, da bi ne bilo ljulike med njo. Odkar je S. L. S. na krmilu, se lahko vidi, koliko sc je storilo za ljudstv®, česar se v štiridesetih letih liberalnega gospodarstva na Kranjskem ni storilo. Samo par vprašanj: Kdo je napravil več vodovodov na Kranjskem? S. L. S. Kdo se je toliko prizadeval za tolikokrat obljubljeno Belokranjsko železnico? S. L. S. Kdo je izpeljal lepe deželna" ceste po vsej deželi, ki so pospešile raznovrstni promet? S. L. S. Itd., itd., itd. Pa pustimo to na strani. Dejstvo je, da je Dr. Krek spadal k njej in dobro vedel, kam spada, ker je javno in dejansko pokazal s svojimi izvrstnimi govori.
Dr. Krek — "klerikalec" — je bil prvi, ki je sprožil misel za tako imenovani "trializem". On je bil prvi, ki se je j^vno potegoval za Slovence in Hrvate ter hotel združiti ta dva naroda v enotno skupino.
On — "klerikalec" — je ustanovil Zadružno Zvezo", ki je s svojimi po-
Chicago, 111., 1. dec. — Cenjeni mi urednik Amer. Slov.! Vas prosim, da priobčite par vrstic v našem cenjenem listu A. S.
Cital sem v listu štev. 104, da si dopolnil 26. leto. Z veseljem ti tudi jaz čestitam kot nov naročnik našega lista in ti želim, tudi, da bi učakal 50-letnifco. In tudi več novih naročnikov ti želim, da se naši Slovenci bolj zanimajo za list A. S., ker je najboljši list za Slovence in Slovenke v Americi. To pišem jaz kot nov naročnik A. S. In to je tudi moj prvi dopis iz Chicage, ker sem jaz malo časa še naročen na list A. S.
O delavskih razmerah bom pisal, ker je vse po starem. Kd-jr dela, dela; kdor je brez dela, pa ne dela. In drago je vse, da človek težk^ izhaja z današnjo plačo, posebno kateri ima družino.
Dalje pa prosim naročnike A. S.? da se pogastoma oglašajo iz slovenskih naselbin z dopisi v našem listu Amer. Slovencu.
Dalje vam naznanim, da smo imeli dne 29. nov., na Zahvalni dan sv. mašo ob 9tih dopoldne. In po sv. maši pa je bil sprejem Bratovščine Najsvetejšega Imena, ki se je ustanovila za.časa minulega svetega misijona v naši fari, v cerkvi sv. Štefana v Chicagi, 111.
Dalje naznanim, da tudi štorklja se je že v drugič oglasila v zadnjem času tukaj v naši Chicagi z dvojčki in je dvakrat pustila po dve lepi deklici in so tudi vse štiri deklice pri dobrem zdravju in krepke ali čvrste.
Druzih posebnih novic nimarh za-zdaj. Drugič kaj več!
Tebi, vrli list, pa želim veliko novih naročnikov za prihodnje leto 1918. In pozdravljam tudi vse čitatelje A. S. in želim in voščim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. Pozdrav! Vaš naročnik
Frank J. Koren, 2008 Blue Island ave.
Eveleth, Minn. — Vas prosim, ako bi bilo mogoče najti malo prostora za tale dopis. Kaj dosti je nas Slovencev tu v Evelethu, a malo dopisov v našem listu. Vem pa, da je dosti či-tateljev in čitateljic, ki so radovedni, kako je na Evelethu, ali so še živi tisti Slovenci in Slovenke na Evelethu ali ne, ker je tako malo slišati od njih. Zato sem se jaz namenil nekoliko pisati prav podomače, ker jaz bolj malo pišem.
Tukaj se pečamo le z železno rudo, ker delamo večinoma po rudnikih. Tukajšnji rudniki delajo še dosti dobro. Plača tudi ni prfeslaba. Kar se pa tiče draginje, tistega ne bom pisal, ker mislim, da je to povsod.
Morebiti je dosti čitateljev iii čitateljic radovednih, kako naša cerkev napreduje. Naša cerkev prav dobro napreduje, ker je povsod dosti uspeha. Postal je lep mir med nami, ker naš častiti gospod župnik se trudi na vse načine, da se dela mir med nami in da se plačuje davek, ki je še pri cerkvi. Ako bo tako šlo, kakor gre dozdaj, bomo kmalu lahko pisali, da je cerkev brez dolga. To je čast našemu časti-temu gospodu župniku Antonu Les-kovcu in vsem našim faranom, ki pomagajo k velikemu napredku. Cerkev imamo veliko, tako da smo lšhko po-
/
nosni mi Slovenci, ker naša cerkev krasi ves Eveleth. Zato nas ni sram biti katoličani, ker katoličani nismo narzadnji.
Res je, da se dobi kakšen človek med Slovenci, da bije po cerkvi in po duhovnikih, ker mu je vse na poti. Ker vidi velik napredek pri cerkvi, zato sam ne ve, kaj bi naredil, da bi ljudem pristudil cerkev in duhovnike.
Tudi mi imamo človeka, ki nekaj piše v listu Glas Naroda z dne 8. nov. 1917. Zato prosim, g. urednik, malo potrpljenja, da dam svet temu dopisniku, g. Martinu Panianu. Ti, g. Martin Panian, pometi sam svojo hišo, potem šele druge: zakaj ako boš ti druge pometal, svojo pa pustil, se ti bo toliko nabralo, da še vrat ne boš mogel odpreti. Si zastopil? Ti Martin Panian, prosiš g. Matijo Pogorelca, da naj ti odgovori nekaj vprašanj; da ako ti odgovori, da boš prihodnjič, ko pride na Eveleth, vso njegovo krošnjo ur in zlatnine kupil od njega. Vidiš, že tukaj moraš nazaj besedo jemati, ki pra viš takole v dopisu: "Ako, in tudi mislim, da nisem toliko težak, bom pa raje kupil kiblo masla." Vidiš, M. P., že tukaj si moral sam svojo besedo pogoltniti. Zato ti jaz dam tale svet: Ako bi ti rad izvedel eno stvar ali drugo, da ti sam stopiš k župniku, ker vem, da ti bo č. gospod prav rad povedal. Vidiš, pa ti ne bode treba kupiti ur, ne zlatnine in ne masla. In tudi bolj natanko boš izvedel. Zakaj vidiš, g. Panian, to bi tebe preveč "koštalo", se mi smiliš, zakaj ure so drage, zlatnina tudi; seveda, kakor slišim, maslo je pa tudi drago, tako da tukaj narbolje narediš, da greš sam k župniku, pa boš vse izvedel, kar ti je toliko velicih skrbi napravilo. Pa še, ki si tako blizu, skoraj sosed! Naj zadostuje za enkrat. Ako bi pa še rad kaj izvedel, pridi k meni, pa se bova osebno pogovorila. Na liste ti pa ne bom odgovarjal druge, kakor Amer. Slovenec in Ave Maria in Glasilo K. S. K. J. Pa kaj ne zameri, ti Martin Panian.
Zdaj pa pozdravim vse čitatelje in čitateljice tega lista in jim voščim vesele božične praznike, ki se nam bližajo, in zdravo novo leto. Z Bogom!
Jacob Petrich.
Pittsburgh, Pa., 27. nov. 1917. — Cenjeni g. urednik! Ker sem ravno pri pošiljatvi naročnine, sem se namenil, da sporočim nekoliko vrstic v Vaš vse hvale vredni list "A. S."
Naznanjam žalostno novico. Dne 22. t. m. je za vedno v Gospodu zaspal naš rojak Jožef Šimčič. Pokopali smo ga včeraj, 26. nov., na pokopališču Matere Božje v Sharpsburgu. Naš nepozabni Jožef je bolehal dlje časa. Misleč, da bode poprej ozdravil, se je podal v bolnišnico. Namesto zdravja ga je dohitela prerana smrt in je zapustil to solzno dolino v najlepši dobi človeškega življenja, v 32. letu svoje starosti.
Naš ranjki Jožef je bil rojen v vasi Preloka v Beli Krajini. Še mlad fant je prišel v to deželo. Pred 8 leti se je oženil z n>lado rojakinjo iz dobro znane Rahojove rodbine. Bil je priljubljen vsacemu, s katerim je imel kaj opraviti. Za svojo rojstno domovino bi bil vse žrtvoval. Zato je tudi bil nasproten ranjki ligi. Več njegovih dopisov smo čitali v vašem listu, kateri so bili namenjeni v obrambo domovine. Bil je član društva Marije Device št. 33 K. S. K. J., katero mu je preskrbelo veličasten pogreb. Bodi mu lahka tuja žemljica in večna luč naj mu sveti!
Pozdrav vsem naročnikom A. S. ši-rom Amerike. Tebi, vrli naš list A-merikanski Slovenec, želim še enkrat toliko naročnikov, kot jih imaš. Vam, g. urednik, vošči vesele Božične praznike Vaš	George.
Op. ur. Hvala. Istotako mi Vam.
ZAKAJ JE BIL IVAN HRIBAR KONFINIRAN?
Slovenski Narod je objavil 24. avgusta iz dunajske "Arbeiter Zeitung":
Ena izmed številnih žrtev rpoga-njanj, katera so se pričela začetkom vojne, je bil tudi dolgoletni ljubljanski župan Ivan Hribar. Aretiran 17. avgusta 1914. je bil na podlagi prijave policijske direkcije v Ljubljani izročen deželnemu sodišču -in obtožen ve-leizdaje. Preiskava je takoj dokazala neosnovanost take obtožbe, ker pa je bil Hribar že zaprt, so ga obdržali kljub njegovim protestom v tesni celici za posamezne jetnike cele tri mesece, in to z motivacijo, da ne morejo najti nekakih aktov, ki so neobhodno potrebni za razjasnitev njegovega slučaja. Vse njegove prošnje, da naj dvignejo proti njemu obtožbo, ali pa naj ga puste, so ostale neuslišane. Koncem novembra je začel bruhati vsled nezadostnega zraka, svetlobe in gibanja kri tako močno, da je sodnij-skega zdravnika močno skrbelo in da je izjavil, da ni tu mesta zanj in da je za njegovo zdravje, da celo za rešitev njegovega življenjjk neobhodno potrebno, da se preseli v južne, toplejše ; krajei
Vsled zdravniškega poročila so takoj našli akte, katerih prej nikakor niso mogli poiskati,'in višji državni ob-
tožitelj v Gradcu je odredil, da se preiskava ustavi in Hribar izpusti.
Toda zopet ni bil svoboden, temveč je bil pod policijskim nadzorstvom in vprašali so vojaške oblasti za njih mišljenje. Odgovor je dospel čez tri tedne in se glasil, da nimajo vojaške o-blasti ničesar proti temu, da .se Hribar izpusti na svobodo. Hribar se je odločil, da se preseli v Barkovlje blizo Trsta, kakor mu je nasvetoval zdravnik. Mislil je, da bo gotovo dobil dovoljenje od oblasti, zlasti še, ker je tedanji tržaški cesarski namestnik princ Hohenlohe izjavil, da prevzema vso odgovornost zanj. Ali Hribar ni računal z državno velemodrostjo. Ko je bil že poldrugi mesec na svobodi, kar nikakor ni škodljivo vplivalo na razvoj vojnih dogodkov, je prejel nekega dne od policijske direkcije nepričakovano poročilo od vojnega nadzornega urada, da ga je treba v interesu nadaljnjega vojevanja takoj internirati.
Namesto da se okrepi pod milejšim podnebjem, je moral v policijski zapor, bolehajoč še vedno, in po dvameseč-nem zaporu je bil poslan v mesto Ab-tenau na Solnograškem, ki leži 712 metrov nad morjem. To konfinacijo .so dvignili šele letos koncem maja, toda
še vedno mu ne dovolijo, da bi se povrnil v Ljubljano, ker se jim zdi sko-ro gotovo, da je materijalno še premalo oškodovan.
Kar se tiče konfinacije same, je treba povdariti, da so bile decembra 1914 razširjene vesti, da je neki delavec, ki se je vrnil iz Verone, slišal tam, da bodo začeli tudi Italijani vojno in da bodo prišli v 14 dneh v Ljubljano, kjer bodo imenovali Hribarja za governer-ja. Hribar je izvedel za to in takoj izjavil, da širijo to vest njegovi nasprotniki z namenom, škoditi mu, ker on ni imel nikakih zvez z Italijani.
Sedaj je policijska direkcija odkrili«, to tajnost: Generalni vlastodržec tega "državnega dobrodelnega urada" je pred kratkem izjavil nekemu Hribarjevemu prijatelju, da je bil Hribar interniran radi možnosti, da bi ga Italijani po svojem prihodu v Ljubljano postavili za governerja. Zveza je jasna in jasno je toraj tudi, odkod je vest izšla." — "Jugoslovenski Svijet".
(Iz pisma z bojišča.) Mraz si preže-nem na prav enostaven način. Kadar ga že kar prenesti ne morem, se zmi-slim na Vas, preljuba tašča, in takoj sem ves v ognju.
»Doieamo*!
Zdravilo zoper kašelj.
Kedar potrebujete zdravilo zoper kašelj, tedaj potrebujete dobrega. Nikoli se neboste zmotili, če zahtevate dobro preiskušeno in učinkovito zdravilo, znano kot
Severa's Balsam for Lungs
Mr. W. Kolodziej, Chester, W. Va., nam je pisal: "Jaz priporočam vsakemu, da kupi Seve-rova zdravila, ker so dobra, posebno Severov Balzam za pljuča. BoljSih ni. Moji otroci so imeli hud kašelj in poskusili smo razna zdravila, toda vse je bilo zastonj. Ko smo pa kupili Severov Balzam za pljuča je kašelj zginil po par po-pitkih."
BB
(Severov Balzam za pljuča). Ne rečite samo: "Želim nekaj za moj kašelj." Navadite se zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da se izognete nadomestitev. Zadnjih 37 let je Severov Balzam za pljuča uspešno zdravil kašelj in prehlade in take bolezni, katerih prvi pojavi so kašelj, kot na pr. kašelj pri influenci, vnetju sapnika, oslovskem kašlju, hripavosti in vnetju grla. Isti je izvrsten za odrasle in otroke.
Cena 85 in 50 centov. — V lekarnah vsepovsod.
BB
Severn's Cold and Grip Tableta
(Severove Tablete zoper prehlade in hripo) so znane, da preženejo prehlad v najkrajšem času.
Severova družinska zdravila so naprodaj v lekarnah vsepovsod. Zahtevajte "Severova" ponji-hovem polnem imenu. Če jih ne morete dobiti v domači lekarni, naročite jih naravnost od
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
a!&*aanfflaa#)«£lBain!
I □□ aaa
nam
A. Nemanich, St.	A. Nemanich, Jr.
Chicago Phone 2575
A. Nemanich & Son
B^ajstk:
Real Estate Insurance Loans Renting
Y lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
3%.
in jamčimo absolutno varnost.
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in n? deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stock*. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše.
Izvršujejo terjatve in poslujemo kot administratorji, varnhi, kon-zervatorji ter v vseh enakih zadevah.
. i
j Večina zobozdravnikov zahteva previsoke svote za j popravo zob, toda naie geslo je:
| Bolje zobovje za manje stroške. I
Zobe Vam pregledamo zastonj.
22 Karat slate kron« in <J»C flfl ridgework v.ak rob »PO.UU
'/iftiAts«
Plate* najboljie vrst«A P A|j i* gumija in kovine Ay. (J inviij«	W l
Zobe izdaremo brez bolečin z "Vitalized Air". ŽeiiNka strežnica vedno prisotna. Vse delo jamfleno.
BURROWS
Z O B OZDRAVNIK D'Arcy Bid g. 2 nadstropje Vogel Chicago in VanBuren ceste.	Joliet, III.
Odprto vkaki dan svečar in ob nadaljah do poldna, FAVYt\\VV\\V\\V\\\\\TO
/
ii a a 11 s 11 b is ii 11 s is 11 is s s si 11 b is is b b a 11 is i! b is s 11 s a s ® si a h m
IS
Zadnja kmečka vojska.
B ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1573. Q
Spisal Avgust Šenoo. — Iz hrvaščine poslovenil L. J.
ISllllISSiaaaSSBBBBSBBBBSBSBSSBBBBBSSBSaBaSffl
J
V
1 P'
i
(Dalje.)
XIV.
Mračen je bil 15. dan kimovca leta 1566. Nebo je bilo zastrto z bledimi, • sivimi oblaki, iz katerih je včasih pr-šel jesenski dež, a po rumenih in rdečih listih šume se je vlačila lena megla, v oblake so bili zaviti gorski vrhovi. V tem pustem vremenu se je premikala leno majhna četa konjenikov proti Susjedu, daleč pred njo pa jgospod Tahi in Gašper Alapič. Oba sta bila odeta s temnimi plašči, oba sta gledala molče predse izpod mokrih kap, ki sta jih imela potisnjene na čelo. Na obrazih gospode, ki je bila drugače ljuta, si opazil neki tih mir, neko žalost, osobito lice grbastega Gašperja je bilo nenavadno bledo. S stolpa se zasliši trobenta, grajska vrata se od-pro in molče vstopi nevesela četa v grad. Jata lovskih psov prične skakati okoli gospodarja, sluge snamejo ponižno kučme in naposled prileti na dvorišče gospa Helena, črno oblečena, in ž njo njeni sinovi Gabrijel, Štefan in njeni hčeri Klara Gruber iz Samo-bora in Marjeta Oršiška iz Slavetiča. Gospa Helena je bila zelo bleda in upadla, njeni temni lasje so bili že močno posiveli, iz črnih oči ji je sevala žalost, strah in nepokoj. Tari mahne z roko ženi in otrokom, razjaše konja in poljubi molče celo rodbino, za njim pa pozdravi gospo tudi Gašper. Neka plahost, neka groza se je lotila src vseh, dokler ni stopila cela družba v grajsko dvorano. Tu odvzameta očetu in gostu sinova orožje in plašče. Tahi se ozre po starinskih slikah, ki so visele po temnih stenah palače, zavzdihne, pogladi z roko kodravo brado in reče:
"Hvala Bogu, da sem zopet na svojem domu," in stisnivši obe roki svoje žene nadaljuje: "Pozdravljena žena, po zdravljeni otroci moji! Dolgo me ni bilo in mislil sem že, da se ne bomo nikdar več videli, ker nas je zadela prav nemilo zla usoda in si še nismo opomogli. Si-li prejela moje pismo iz Kaniže?" konča Tahi in sede na klop.
"Sem, gospod moj," odvrne Helena in solze ji stopijo v oči.
"Napisal sem ti ondi vse o krvavem dnevu sedmega kimovca, o sigetski (Siget je bila trdnjava na Ogrskem, severno od Drave; junaško jo je leta 1566. branil največji hrvaški junak Nikolaj Zrinjski.) nesreči in o junaški smrti tvojega brata Nikolaja. Nikolaj poslednja leta ni bil moj prijatelj, škodoval je mnogo meni in tebi, a zdaj je že v večnosti; branil se je junaško, Junaško je umrl in vreden je hvale, a oni> ki so ga zapustili v svoji neumnosti, ki me niso hoteli poslušati, naj
— toda ne maram govoriti dalje o tem, boli me glava — ako hočete vedeti natančneje, vam več pove naš gost gospod Alapič; ta je vse videl na svoje lastne oči in komaj odnesel zdravo kožo, ker je bil že v turških krempljih.'
"Da, bil sem," vzdihne nekako čmer-no Alapič, "pripovedoval 'vam bom, Plemenita gospa, vse natanko, ko si malo poravnam polomljena rebra. Prišel sem namreč, da veste, k tem pro-kletim nevernikom proti svoji volji na lirano in stanovanje, ki so mi samo zato dali svobodo, ker sem se bil preoblekel v navadnega vojaka. Ako bi *>ili vedeli, da sem jaz tisti človek, ki Jim je pri šiklošu tako kruto razbijal po bučah, bi mi na mojo vero ne stala več glava na ramenih. Vse vam bom Pripovedoval, a sedaj, za Boga, ne morem. Jezen sem, da vse poka v meni, po kaki neumnosti smo izgubili Siget in vašega brata — a tam okoli Jurija (Raab, trdnjava na Ogrskem olizti Komorna) pa se je mešala in gnietla kraljeva vojska. A zastonj je Sedaj vse tarnanje, Bog je tako hotel. Upajmo boljših časov."
Gospa Helena je posltišala vse to z mirnim očesom, toda debele so ji ka-Pa'c iz oči, pri zadnjih besedah Alapi-
•)a J' zalijejo solze obraz, da
čevih zaječi:
.Brat_mi je bil — brat! Recite in
naštevajte, kar vam drago, on je bil
r'njski, večji, slavnejši, kakor vsi dru-
K' — on nj zaslužil tako grozne smrti.
upamo boljših časov? Čemu? Bra-
« so odsekali neverniki glavo, ker je
1 junak, a mojega sina Mihajla so
zasužnjili Turki v Krajini, in Bog
kaj se bo godilo ž njim. Franjo!
'a"jol Si se spomnil svojega sina,
svoj* krvi? Franjo! Glej, izgubila sem
>rata, ne dopusti, da izgubim tudi sina."
(< "Ne skrbi za sina," reče Tahi mirno, Vcm, kje je — v Banjaluki. V svoii «»nižki ječi imam vjeta dve turški pa-8I> "i ako mi pridejo pisma o zameni, osvobodim kmalu sina. Pripravi se Potovanje za nekaj dni. Pisal tem *e Nikolajevi vdovi in sinovom. Prišla v Cakovec. Tam l»o ležala nekaj £»sa na mrtvaške^ odru glava tvojega r»ta Nikolaja; Turki so jo namreč rn.l, generalu Salmu. Blagoslovili jo 0 v cerkvi sv. Jurija, a mi«jo bode-
mo položili v družinsko rakev pri sv. Heleni."
Gospod Alapič se pokloni gospej in se napoti v svoji sobo, a tudi Tahi gre, da se odpočije od napornega pota, a še bolj od onih krvavih dni, ki so videli padec sigetske trdnjave in smrt junaka Nikolaja Zrinjskega. Težke so bile njegove sanje; Tahi je upal, da bodo sladke — toda ves ta napor, vse prestale muke niso zamorile v njem krvavih spominov. Sanjal je in videl v snu prikazen — Arlandovo Doro, kako vodi za roko bledega mrtveca; iz ust mu teče rdeča kri, srepo zre z otrplimi očmi v Taha in šepeče obupno: "Vode! Vode! Duhovnika! Duhovnika!"
Molče so potekali dnevi na Susjedu. Gospa Helena se je pripravljala plaka-joč na pot, Tahi je ni hotel vznemirjati. Sedeč z Gašperjem pri vrču ruj-nega vinca je skušal odgnati vse neljube skrbi preteklosti, vse temne slutnje bodočnosti. Nekega dne reče:
"Gospod Gašper, veruj mi, da sem sit solza; samo, da še opravimo ceremonije za Nikolajevo glavo in da pre-vdarimo, kako bo na našem domu. Sreča mi dobro kaže. Ko sem bil v kraljevem taboru v Rabu, sem dobil s pomočjo Bltorja in drugih prijateljev z zvijačo od cesarja Maksa darovno listino, potem sem izmaknil advokatu Ambrožu važne listine; zaradi teh bi Ambrožu važne listine; zaradi teh bi me bil lahko prijel pred sodiščem. In, govoriva resnico, Nikolajeva smrt mi je dobro došla. Bil je moj nasprotnik, na njegovi strani so stali vse moji sovražniki. Zrinjski je bil slaven in bogat, imel je prijatelje na dvoru in je lahko mešal banu račune. Nikolaj je padel, ban ima zvezane roke, jaz imam listine, naša stranka je močnejša, ko sploh kedaj prej, moja družina ugled-nejša, in sicer — čudno — ravno radi tega, ker je moja žena sestra sigetske-ga junaka, ki ga slavi ves svet, a Nikolajevi sinovi so še otroci. Zato, gospod Alapič, željno pričakujem bana Petra. Se-li kmalu vrne?"
"Ne vem dobro," odvrne Gašper. "Ako bo kralj odločil, da se razpusti vojska, bo izročil ban poveljstvo knezu Franju Slunjskemu, sam bo pa pohitel s svojo sestro in hčerko Anko na Ogrsko, da obhajajo poroko z Držfyjem. Vem, da bo preteklo še mesec dni, predno se povrnejo, a vsekakor mi bo v pismu naznanil svoj prihod v Zagreb. Lahko torej pričakujemo ondi mojega svaka, ker je čas kritičen in se nudi priložnost, da uredimo posestvo popolnoma po svoji volji in želji."
Deset dni po tem pogovoru so odšli gospodarji susjedgradski v Čakovec, gospodar vukovinski pa se je napotil v sobico Agate, brkate krčmarice zagrebške, da si ondi ozdravi rane, ki
mu jih je prizadjalo turško robstvo. ♦ * »
Gospod Gašper je slabo štel dneve in ni zapazil, da jih je minulo že trideset in da je že popadalo listje z drevja. Nekega popoldne mu prinese banov sel pismo, v katerem mu naznanja sestra, da se ban vrača od hčerinega ženitovanja in da dojde v štirih dneh v Zagreb. Gospod Gašper napiše na ovoj pisma: "Na znanje plemenitemu gospodu Ferencu Tahu," in odpravi sela dalje na Susjed. Čez nekaj dni pride gospod Tahi z gospo Heleno v Zagreb in se nastani v banovi hiši. Mine nedelja, a o banu Petru še ni nobenega glasu. Taha zaskrbi nekoliko, a Gašper ga potolaži:
"Ne ubijajte si glave, mogočni gospod, na poti v Zagreb se nahaja polno velikaških postaj in moj gospod svak se je malo pozabaval kje v gostih. Saj veste, kako je to pri nas v navadi."
Tahi se po tej tolažbi nekoliko umiri in obišče drugega dne s svojo ženo vinograd gospoda kanonika Štefana Svetiča v Bukovcu, kjer se je radoval v družbi odličnih gostov do pozne noči. Tudi gospod Gašper je bil povabljen na to veselico, a se je opravičil, da ni danes za druščino, ker ga silno boli glava, ter je rajši zdravil svojo bolezen v prijazni sobici krčmarice Agate. Zunaj se je bilo že stemnilo, toda Gašper -n idosti povpraševal, je-li svetlo ali temno, ampak se brigal samo za sijaj starega vina in zgovornost krčma rice Agate. Ravno je pričel pripovedovati, kako so kruto ravnali ž njim Turki v vjetništvu, kar pomoli nenadoma banov vratar glavo skozi okno in zakliče:
"Pridite* v imenu božjem hitro domov, plemeniti gospodi"
Zapazivši bledo lice slugino, se Gašper prestraši, prevrne vrč na mizi, a ne meneč se za to pohiti z brzimi koraki v banovo hišo. Hišna vrata so bila odprta na stežaj. Na dvorišču sta stala dva vozova, a nikjer ni bilo žive duše. Gašper hiti po stopnjicah. Na hodniku je bila zbrana cela truma poslov, ki so plakali in žalovali. S komolci se prerine Gašper skozi nje, stopi v sobo, pogleda — in ostrmi. Sredi velike dvorane je stala na sredi mrtva-
ška krsta, čez katero se je nagibala črnooblečena žena — banica. Roke ie imela sklenjene, čelo ji je počivalo na krsti, in med zamolklim ječanjem se je slišal včasih obupen vzklik:
"Joj! Joj! Peter, moj soprog!"
"Barbara! Kaj je, za Boga?" vzklikne Alapič, priskočivši k sestri.
Na bratov glas se banica vzdrami, skoči kvišku, vrže se Gašperju na prsi in zavpije:
'Brat! Brat! Mrtev je, mrtev! A jaz sem vdova, uboga vdova!"
Gašper pelje sestro k stolu, kjer se je plakajoč vsedla in z objokanimi očmi gledala predse. Molče je stal poleg nje brat in gledal v slabi plamen voščene sveče, ki je brlela na mizi in obsevala z rumeno svetlobo mrtvaško krsto. Na dvorišču zaropoče voz. Čez nekaj minut se pojavi na pragu Tahi in gospa Helena.
"Je-li mogoče?" zavpije Helena in poleti k prijateljici. Tahi obstane na pragu, pobledivši na smrt, in klone glavo.
"Ako je mogoče?" vzdihne banica in dvigne glavo, "ako je mogoče? Resnica je, grozna, strašna resnica. Na, tej krsti leži ban Peter mrtev, moj mož mrtev, moj mož! Gorje!" In vdova si pokrije obraz z rokama.
A kako se je to zgodilo?" vpraša Tahi prestrašen.
Banica položi roki na mizo, dvigne glavo in prične s stokajočim glasom:
'Svatbo smo bili srečno končali. Prišel je čas, da bi se vrnili. Ko se peljemo po ravnini, nas zaloti ljuta, nemila, nevihta. Peter zmeče name vso obleko, kar sva jo imela seboj, a on je sedel na vozu v suknji. Karala sem ga radi te lahkomiseljnosti, a on se mi nasmeje. Pozno ponoči prispemo do Čakovca. Gremo v prenočišče. Napisala sem pismo Gašperju, nato pa začne Peter tožiti, da ga bode. Vleže se. Glava mu je bila vroča kakor razbeljeno železo. Prične se mu blesti. Prestrašena .. pošljem po zdravnika Zrinjskega. A bilo je prepozno. Čez tri ure je izdihnil in evo ga tu — evo! Mrtev! Gorje, mrtev! Oh, ali sem zaslužila to od njega?".
'Gospod Tahi," reče polglasno Gašper, pristopivši h gospodarju susje-gradskemu, "prosim vas, stojte nam v tem strašnem času ob strani."
"Jaz?" zamrmra Tahi, "jaz moram sam iskati pomoči. Ban Peter Erdedi je mrtev, moji računi so prekrižani. Kaj bo sedaj?"
Gašper odvede banico v spalnico. Tahi in Helena sta ostala sama pri krsti. Tedaj pristopi Helena in položi roko na tamo svojega moža.
'Gospod Franjo," reče tiho, "ni-ii ta krsta za naju prst božji?"
A Tahi se ljuto raztogoti in odgovori:
"Gospa Helena, zdi se mi, da govori iz vas zopet oni prokleti brdovski pop.'
'Memento mori!" (Spominjaj se, da boš umrl!) se zasliši v tem hipu od vrat vzvišen glas. Vstopi duhovnik majhne postave, z dolgo črno brado — škof Jurij Draškovič. "Do mojih ušes je prišla žalostna vest, da je dopadlo Vsemogočnemu vzeti v te musodepol-nem času življenje poglavarju kraljevine. Prišel sem, da obiščem te dvore žalosti in da pomolim za dušo pokojnikovo."
Draškovič poklekne pred krsto in prične glasno moliti, in ko izusti razločno in glasno besedico "Amen", zgra bi Ferenca Taha nekaj za srce.
XV.
Medtem ko se je razlegal nad mestom Zagrebom žalostni glas zvonov, ki so naznanjali, da je kraljevina izgubila bana, sta sedela v brdovskem žup-nišču dva človeka, domači župnik Ivan Babič in sveten človek, visok, lepe rasti, bistrih, rjavih oči, iskrenega, zdravega lica in dolgih brk. To je bil gospod tefan Grdak iz Filetinca, plemič križevški, poslan od kraljeve svetlosti.
"Hvala vam, častiti gospod," reče plemič duhovniku, "za pojasnila, ki ste mi jih dali. Kraljeva svetlost me je poslala nalašč, da oskrbujem v imenu kraljeve blagajne Heningovičino polovico posestva, dokler se ne konča pravda. Prav nič ne dvomim, da gospa Uršula zmaga vsaj polovico, ker je naposled to njena dedščina in se je Tahi polastil tega po krivici. Tudi na dvoru vedo, da je ta gospod vrhovni konjar divjak brez para in bojim se $e tudi sedaj zla, dasiravno je kralj nekoliko pravičnejši od svojih lakomnih svetovalcev, ki jih je znal gospod Tahi podkupiti. Da govorim resnico, pravzaprav niso niti marali, da bi država začasno oskrbovala Heningovičino polovico, češ, da se je bati) krvi. Mogoče ali cesarska blagajna rada pobira zlate dohodke in rada kaj oskrbuje, ker nima v svoji mošnji nikoli denarja, Nobenega znanca nisem imel V tem kraju, razun vas, ki vas poznam že od mladih nog kot poštenjak^. Zato sem prišel k vam po pojasnila; prosim vas, da mi pomagate pri tem težavnem poslu, ker imam nalogo, da napravim v tem morebiti kratkem času svojega bivanja zopet red, ki, kakor čujem, pod Tahom ne cvete."
"Žalibog da ne," potrdi župnik, "Bog mi je priča, da vam, gospod Štefan, nisem govoril več, kakor je res, in hvala B6gu, da ste prišli, ker bo Tahi moral kraljevega človeka poslušati."
"Ne vein, če ga bo," odinaje Grdak
z glavo; "ko sem prišel zjutraj na Susjed ter se izkazal s kraljevini pismom, mi prično Tahovi posli že prvi hip metati polena pod noge; Peter Petričevič mi ni dal ključev, vsi so se me ogibali, a jaz sem stal, Bog mi odpusti, kakor grešnik pod vešali. A gospoda setje zmotila. Grdak se ne pusti od gospode voditi za nos. Jaz ne odjenjam in hodim po ravni poti."
"Tako je tudi prav, gospod Štefan, in to je edini pot, da si pridobite ugleda. Priporočam vam posebno ta siromašni narod, ki poti pod Tahom krvavi pot. Pri svojem poštenju in prisegi vam povem, da take grozovitosti še ni videl človek, kakršno uganja Tahi s kmeti. Naposled so sicer malone vsi velikašrnasilni, to jim je menda v krvi, toda Tahi je tak, kakor da se ga ni prijel sveti križ, kakor da ima v svojih prsih kamen mesto srca. Kaj sem jaz vse skusil! Mrzi me, ker se vmešavam v njegove posle, toda duhovnik sem, moram, kdo naj brani čredo pred volkom, ako ne pastir? Ponižal sem se radi ljudstva ne samo enkrat. Jaz sem izpovednik gospe Helene Tahove in sem ji večkrat govoril in jo tujii grajal: Helena ima, dasiravno je tudi ona-cela divjakinja, srce in zdi se mi, da se moje grajanje prijemlje pomalem njenega srca, ali Ferenc Tahi je zver in celi kraj ga proklinja. Kar sem živ, še nisem videl takega grozoviteža, ki mu je največja slast, da muči do smrti ubogi narod. Pravil sem vam o Mogajiču, o Štefanu, o Sabovem in o drugih zločinih, a to še ni niti polovica. Kmet je vedno v skrbeh za svojo ubogo lastnino, ker Tahi prežene kar polovjco vasi od posestva in obdrži zemljo zase ali pa jo daruje svojim hudobnim slugam. Davek je proti postavi povišal za polovico; na vsakem posestvu je postavil vešala in pravi, da mu ne tekne obed, ako ne vidi, da se guga kak "kmečki pes" na vešalih. Skratka, tu ni sodišča, ni zakona, ni duše, ni Boga! Naš narod nima hudobnega srca, a ima ki-pečo kri, naš narod je nezaupljiv, ker vidi, da so gospodje, ki so mu postavljeni za poglavarje, volkovi in hujši ko Turki, da oni, ki. bi morali biti vzor naijodu in ga ljubiti, gazijo vse, kar je svetega. Je-li potem čudno, ako postane narod zver in bojim že, da bo katerega izmed teh bolela glava, ako se tleča mržnja ne pogasi z blagohotnim postopanjem."
"Tudi jaz sem plemič," odvrne Grdak, "toda moja zibel ni tekla v visoki, zidani dvorani, ampak pod leseno plemiško streho. Zaklinjam se vam, častiti gospod, da bom branil ta bedni narod, ki je ustvarjen po podobi božji, kakor mi."
"Bog vam povrni," reče Babič.
"Povejte mi, kakšni so Gregorijan-ci?" vpraša Grdak.
Gregorijanci? Ej, Ambrož je pošten človek, stara hrvaška kri. Toda Stepku ne verujem. Tudi on se prilizuje kmetom, toda, ako nadvlada, bo tudi on obešal kmete, kakor Tahi. To je besen človek, ki bo spravil tudi svojo dobro ženo v grob."
"Zaupajte mi," konča Grdak, "kar sem rekel, bom držal. Ukrotil bom gospoda Ferenca, jaz ali on." "Bog daj!" konča župnik.
XVI.
Gospod Tahi je počastil danes gospoda podbana Ivana Forčiča, ki je rad zahajal v goste pod gosposki krov, kar si lahko opazil na prvi pogled na velikem trebuhu in rdečem nosu. Pod-ban se je silno potil za obilno mizo ter si neprestano otiral z nosa znoj. Za mizo sta sedela oba gospoda in se menila o državnih poslih, a gospa Helena ju je poslušala sedeč zraven ognjišča, odeta z mehkim plaščem. Lice je imela bledo in upadlo; stiskajoč ustnice je gledala pred-se s sklonjeno glavo, a punčici očesa ji je vzplamtel včasih oni mrzlični plamen, ki je znamenje skorajšnje smrti.
"Naj lajajo," vzklikne Tahi po končanem obedu s smehom, "naj vpijejo, jaz bom delal, kar je meni drago. Zemljo morajo poljubiti pred menoj ti kmečki psi in mir bo. Ako jih je Heningovica krotila z bičem, jih bom jaz s škorpijoni. Vem, da so besni; vem, da po celem okraju vre, toda, ali nisem vrhovni konjar? Se bom pač raz umel na to in ukrotil tO beraško živino?"
Optime, sppctabilis domine," (Prav dobro, spoštovani gospod.) se nasmehne podban in male pijane oči se mu zasvetijo kakor jazbecu. "Da, ško— škorpijoni! Tega jim je treba, tega! Ali nismo mi gospoda?"
"Iz kraljevske kancelije so mi poslali na vrat tega lopova Grdaka, ki mi hodi po hiši kakor jež. Le naj Bom že podkuril temu ogleduhu, da bo pobegnil od same glavoboli in pobrigati se hočem, da me reši moj po-žunski prijatelj te kuge."
"Optime dixisti!" (Prav dobro si povedal.) se nasmeje pijani podban.
No, amicissimc frater," (predragi brat) vpraša Tahi, "si-li cul, kdo postane ban?"
"Ni — nič," zajeclja Forčič.
''Vsak dan se čujejo drugi glasovi. Sedaj se govori o tem, sedaj o onem; ti novi bani rastejo čez noč kakor gobe. Zvedel sem v Požunu, da so kra ljevi svetovavci tega mnenja, da bo imenovan ali stari Alapič ali pa Matej Keglevič, in tako bo tudi."
"In to bi bilo tudi dobro. Ta dva sta
naša."
"Vsak dan," nadaljuje Tahi, "pričakujem pisma od gospoda Batorja, ki mi bo vsekakor naznanil, kaj da imamo upati."
(Dalje prih.)
A: "Ko smo bili letos z našo ladjo v Braziliji, lovili smo —"
B: "Gotovo morske some?" A: "Ne, ne, iste imeli smo za — vado."
Marko Belaich,
DALMATINSKI BILLIARDS AND POOL ROOM Mehke pijače in smodke.
205 Indiana St. :: Joliet, Illinois.
Bratje Slovenci in Hrvati! Posetite brate Dalmatince v moji poslovnici, kjer najdete mnogo zdrave zabave, razvedrila in okrepčila.
VSI DOBRODOŠLI!
Andrej Stirn
SLOVENSKI ČREVLJAR.
Popravljam moške, ženske in otroške ČEVLJE.
1011 N. Chicago Str., Joliet, Illinois.
JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace)
Kadar imate kaj posla na sodišču ali vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker z mano lahko govorite v materinem jeziku.
Uradne ure: jutro od 8.—12. Popol-od 1:30—5. Zvečer po dogovoru.
Urad imam na:
321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), Joliet. Ill«,
Valentin Fajnik, Jr.
Billiard Parlor
Tržim fine smodke in vse vrste duhan.
DOBRODOŠLI! 120 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL
Kdor je žejen ali lačen se lahko pri meni okrepča.
The
BSBSaSBiliB SfiHifiB BiBffiBHiS
Frank Bambich
TRGOVEC Z ZLATNINO 1107^ N. Hickory St., Joliet
Se priporoča rojakom, če potrebujejo kak kos zlatnine, bodisi uro, verižico, prstane ali sploh kar spada v zlatnin-sko trgovino.
Will County
National
«
Bank
of Joliet, Illinois.
BKBSiBHi a Hi a Hi SffiSffiBSfiSSfiB
Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO.
Primeni dobite vtako reč 20 odtto ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam ▼ie vrste amerikanske in itarokraj-ike ure in zlatnino za vsako delo
SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriki.
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pišite meni kaj bi radi pa vam poiljem ceno. Vaaka reč va> koita 20 od *to ceneje, kot bi plačali drugje.
JOS. SPOLARICH
901 N. Hickory St	JOLIET, ILL
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, A? NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PRE1IOQ.
Chicago telefon 50 N. W. telefon 215
Metropolitan Drug Store
N. Chicago k Jackson St*
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVl + "BELLADONNA" OBLlZl
WakinliiMaiinnin
REVMATEWJ	SLABOSTIH T 0LENHH
HROMOsn	Pljučnih in prsnih i
BOLESTI » KOLKU MRAZENJU t ŽIVOTU BOLESTIH » ČLENKIH VNETJU OPRSt« UR NEVRALBIJl PROTINU PREHLAJEHJU OTRPLOSTI M&C BOLESTIH » LEDJU SLABOmCH KRIŽU BOLESTIH . KRIŽU Hjceu KA&JU
Prejema raznovrstne ter poii/ja denar na vse dele
Kapital in preostanek 1300,OOfc*.
E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredadUft HENRY WEBER, kaiir.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bom« 1 lej postregli z najnižjimi tržnimi w nami. Mi imamo v zalogi vsaktmi* nega lesa.
Za stavbo his in poslopij mehtt 1» trdi les, lath, cederne stebre, desk li šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplainet dht blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglfcai H pri nas in oglej si našo zalogot Mi U bomo zadovoljili in ti prihranil!
W. JT. LYONS
Naš office in Lumber Yard na ▼•■!■ DES PLAINES IN CLINTON tTt,
Garnsey, Wood & Lennon
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel 891.	JOLIET, ILL,
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fin« fornijsko vino, dobro žganje in najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki
503 CASS STREET, JOLIET, ILLS.
K
,arre
STENSKI PAPIR
Richardson S let garantirana barva, galon $1.85.
Calcimine vseh barv, 40 in 45c zavoj.
Vamiži, stains, olje, trepetin, ščetke, tudi steklo in drugo blago ceneje kot drugje v Jolietu.
Blago pripeljemo na vaš dom.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL
Chicago tel 3399. N. W. tel 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sob« v najem in Lunch lUem.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
I.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek I Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. r lastnem domu, 1006 N. Chicago St. $ Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol Veta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$150
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj »e
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.	^
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
9. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
dec.
Nedelja Sir, šk.; Valerija. Pondeljek Evlalia, muč.
Torek Sreda Četrtek Petek
Sobota »
Damaz, papež. Sinezij, muč. Lucija, dev. m. Spiridion, šk. Jarnej, škof.
DRUGA ADVENTNA NEDELJA.
Predno so bile postavljene gore, predno je bila narejena zemlja in svet; od vekomaj do vekomaj si Ti, Bog. — Ps. XXXIX. 2.
Beseda je postala meso, da bi nas odrešil, povzdignil človeško naravo, jo storil enako Božji in tako človeka postavil na desnico Svojega očeta. Njegova ljubezen do ljudi je bila tako velika, da je pokazal svojo Božjo naravo o raznih prilikah. Le Bog Sam in ljudje, katerim je dal Svojo moč, delajo lahko stvari, o katerih beremo v sv. pismu: Slepi spregledujejo, liro--mi hodijo, gobavi se očiščujejo, gluhi slišijo in mrtvi vstajajo.
Bog se ni nikoli začel. On je vedno bil, Bog je, Bog bo zmiraj.
Bil je čas, če smemo o času govoriti, ko -olnce ni sijalo na nebu, ko ni bilo ne dneva ne noči, ko ni bilo živega bitja na zemlji, ko ni noben angelj gledal v obličje Božje, ko ni bilo ne nebes in ne zemlje; nikoli pa ni bilo časa, da ne bi bilo Boga. Bog bo zmiraj. Tudi angelji in naše duše bodo zmiraj, ■pa le zavoljo Boga. Bog je vstvaril angelje in nas. Večnost je Njegova narava.
Pri Bogu ni preteklosti, niti prihod-njosti. Mi živimo samo od trenotka ilo trenotka. Trenotki, katere smo že preživeli, so že pretekli, kateri pa šele pridejo, niso še naši. Naše življenje so samo delci, trenotek za trenotkom. Naše življenje ni podobno Božjemu, kjer ni preteklosti, niti prihodnjosti. Naše življenje je podobno studencu; kaplja sledi kaplji, a stalnega ničesar.
Večnost je podobna morju, kamor se stekajo vse vode. Ker naše življenje sestoji iz sadili delov, je lahko merimo z leti in dnevi. Večnost se ne da meriti, ker ne sestoji iz delov. Tisoče in tisoče valov se zaletava ob skalo, a ta se ne gane. Tako tudi Bog gleda iz večnosti na leta in stoletja^ katera zginevajo, sam pa se ne gane.
Kako nespameten je človek, kateri gleda, kako si bo pridobil ugled injjast pri ljudeh, pozabi pa na prijateljevo Božje.
Večnost Božja nas spodbuja, da zaupamo y Njega. Na svetu ni ničesar, rta kar bi se mogli zanesti. Vse bo izginilo. Le eden je večen, le v Njega zaupajmo.
Bog pa ni samo večen, ampak tudi
nespremenljiv. Ne spreminja se Njegova narava, ne Njegove popolnosti Ce bi se Bog mogel spreminjati, bi ne bil -popoln, ker bi se mu lahko nekaj dodalo ali nekaj odvzelo.
Bog ne spreminja svojih določb, ker bi to pokazalo, da nima trdnega sklepa ali pa, da ne ve vsega, kar se lahko zgodi.
Ce Bog sovraži človeka, ker je sto ril greh, kogar je preje ljubil, zato se ni Bog "spremenil, ampak človek. Bog ljubi vse dobro in sovraži vse hudo; zato ljubi človeka, dokler je v posvečujoči milosti, sovraži pa greh na njem Bog je podoben ogledalu. Ce se lep in snažen človek postavi pred ogledalo, bo ogledalo pokazalo lepo sliko. Ce se pa človek vmaže in zanemari, bo ravno isto ogledalo pokazalo grdo sliko, brez da bi se ogledalo spremenilo Človek ljubi svojega prijatelja. Pride pa drugi in očrni tega prijatelja. Sedaj se nam vidi ta prijatelj čisto drugače. Kakor se nam je preje videl do ber, tako se nam zdi sedaj slab, četudi se ni spremenil. Solnčna luč se ne spreminja in vendar se nam zdi vedno različna. Sv. Avguštin pravi: Solnce vpliva blagodejno na zdravo oko, škoduje pa bolnemu; vendar pa je solnčna luč ravnoista.
Res je, da je Bog vstvaril vse stvari ob časti. Pri tem pa se ni spremenil. Njegovi sklepi so bili večni. Ko se je Sin Božji včlovečil, se Bog ni spremenil. Spremenila se je le človeška narava, ne Božja.
Bog je vedno bil, je in bo vselej, vedno isti, nespremenljiv. Lahko bi bil vstvaril tisočkrat svetejše angelje, pa bi zato ne bil nič bolj srečen. Podoben je solncu, ki ni nič svetlejši, če osvetljuje le eno stvar ali pa vse, kar je na svetu.
Čemu se toraj boriti za stvari, ki zginejo, kakor dim. Vsaka stvar ima le trenotke. Tudi mi smo določeni, da se bomo otresli trenotkov, časa in spre membe. Skušajmo se prikupiti Njemu, Čegar slaba podoba smo. Kdor je v grehu ne more v nebesa. Bog se ne spremeni, zato se moramo mi. To spoznamo s svojim razumom. A kdo ne ve, da še človeško meso bojuje proti umu. Bodimo neomahljivi v tem boju. Bog sovraži nestanovitnost. "Bodi zvest do smrti in dal ti bom krono življenja," pravi sv. Janez v skrivnem razodenju. Bog je večen; po Njem hrepenimo. Bog je nespremenljiv; ne skušajmo toraj priti v nebesa, razven s pripomočki, katere nam On daje.
REV. J. PLAZNIK.
KAJ NAS UČI NARAVA.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
in v Bogu so vse stvari; Njemu slava na veke."
Kakšno lepoto najdemo v prvinah, katere tvorijo rudninsko kraljestvo! Vsaka vrsta peska, kamenja, skal, školk in prsti daje dovolj gradiva za f>roučavanje in občudovanje. Korali, kristali, biseri in dragi kamenji imajo svojo posebno lepoto in privlačnost. En sam pesek je zanimiv za človek, kateri se zanima za mineralogijo. V njem lahko opazi sled neskončno popolnega in ljubečega Boga, kateri je vstvaril vse nežive stvari in jih tako razdelil po svetu, da podpirajo rastlinsko in živalsko življenje. Čim globlje kdo proučuje rudninstvo, tem boljše bo prepričan, da je rudninstvo vstvar-jeno zato, da služi popolnejšemu stvarstvu.
Tudi površen opazovalec narave lahko sprevidi, da je Bog namenil rudninstvo v hrano rastlinskemu kraljestvu. In kaka čuda vidimo tukaj! Celo zemljo vidimo odeto in okrašeno s tisoči različnih vrst cvetic, grmovja in drevja. Najmanjša rastlina izmed omenjenih kaže nezmerno lepoto. Če opazujemo travo ali one mogočne smreke v Mariposa Grove v Califor-niji, malo mačeho ob potu ali raflezijo s svojimi cvetovi s sedem do osem čevljev v primeri, vsaka rastlinica kaže veličastnost, lepoto in modrost Stvarnikovo. / Uči nas, da "po Bogu z Bogom in v Bogu so vse reči."
Raziskovalec Mungo Park je pred leti potoval po Afriki. Napadli so ga roparji in pustili brez vsega, da bi u-mrl lakote. Ko je zgubil že skoro vse upanje, je opazil mah na skali, katero je obsevalo solnce. Pri tem pogledu je začel premišljevati tako: "Ali za-more to Bitje, katero je vsadilo, namakalo in izpopolnilo to malo rastlinico na tem skritem kraju sveta, to stvar, katera se zdi tako malo vredna, gledati brezbrižno na trpljenje tega stvarstva, katero je vstvaril po svoji podobi?" Gotovo ne! "Take misli," nadaljuje raziskovalec, "mi ne dovolijo, da bi obupal. Vstal sem in nisem se brigal niti za lakoto in utrujenost, potoval sem naprej v nadi, da je pomoč blizu. Tudi se nisem zmotil. Isti Stvarnik, kateri skrbi za hrano tej ra-> stlini, katera raste na skali, skrbi ttudi za mene. Kmalu sem zapazil karavano, katera me je prijazno sprejela." (Nadalje prihodnjič.)
NEKAJ O TAKO PRILJUBLJENI PIJANOSTI (ALKOHOLIZMU).
ČETRTO POGLAVJE.
Človek, stvar, katero Bog ljubi in za
katero skrbi, je deločen za večno veselje na drugem svetu.
(Nadaljevanje.)
Bog je milostno hotel človeka po-yzdigniti v nadnaraven red in ga določil za nadnaraven namen; zato je Božje razodetje neobhodno potrebno. Brez nadnaravnega razodetja ni mogoče dopasti Bogu. Kdor misli, da bo shajal brez resnic, katere je Bog razodel, je bolan na umu. Luč, katero nam more dati naš razum sam v primeri z Božjim razodetjem, je podobna kresnici v primeri s solnčno svetlobo.
Težko si predočujemo, koliko dobrega napravi Božje razodetje. Kaj bi bilo, če bi zginile vse tolažljive resnice naenkrat z našega razuma. Četudi lahko vživamo vso svetno znanost in skušnjo narodov, kateri so živeli pred nami, če bi zginil vpliv starega in nor vega zakona, padli bi v isto moralno prepast, v kateri se je nahajal poganski rim. Vsaka hudobija bi kmalu zopet imela svojega zaščitnika. Potrebujemo Božjega razodetja, ne moremo shajati brez njega. Največje možje so porabili veliko svojega časa v to, da so premišljevali večne resnice. Radi primerjajo luč razuma z lunino svetlobo in nadnaravno razodetje s solncem. Če bi "luna" zastrla "solnce", če bi se človeški razum postavil med človeka in vero, se bo človek znašel v moralni in umnostni temi, ne bo znal več živeti, kakor žive "otroci luči".
Katoliška cerkev je bila vedno zvesta varuhinja, trdna braniteljica in nezmotljiva razlagalka največjega daru, katerega je Bog,dal človeku. Oblast ima od Jezusa Kristusa, Sinu Božjega, učiti in razlagati Božje razodetje vsem ljudem, in v vseh časih. Zato pošilja svoje duhovnike "po cclem svetu", pri-digovati evangelij vsemu stvarstvu. Kaj učita evangelij o početku in cilja. Kaj nam pove o razmerju med Bogom in človekom, med človekom in Bogom?
Apostol narodov zaključi svoje pismo Rimljanom, v katerem slavi modrost Božjo takole: "Po njem, z Njim in v Njem so vse stvari; Njemu slava na veke!" V tem kratkem stavku zvemo začetek in cilj vsega. Te besede, katfere 90 zapisane po Božjem navdihu njenju, rešijo uganko o vesoljstvu. Kakor je vseh vstvarjenih rečij začetnik Bog, tako tudi vse stvari vodijo k Bogu. Če človek opazuje mnogoštevilno stvarstvo, bodisi kot posamezne stvari, ali eno skupino, mora vzklikniti s svetim Pavlom: "Po Bogu, z Bogom
(Konec.) II.
Kaj pa je pijanost? Pijanost ali alkoholizem je zastrupljenje z,alkoholom. In alkohol pa je tista snov, ki daje vinu, pivu in žganju moč. Kako pa nastane pijanost?
S tem vprašanjem bavil sem se že kot otrok. Bilo mi je nerazumljivo, zakaj čuti človek pijačo v glavi, ko vendar vliva el v usta in v želocfec. To vprašanje zanima sploh ljudstvo, in ono si ga razlaga po svoje. Znana je v tem oziru bajka o žabah. Prva žaba se je zaredila v želodcu ter splezala v možgane in bila je tam jijiirna, druga, prišedši iz želodca, začel^jt živahno regljati, tretja začela se je pre-kopicovati, se je skregala in ste^Jf, četrta pa je napravila tak polom, da jg bil človek že popolnoma pod ničlo, toliko da ni bilo po njem. Tako ljudstvo.
Mi medicini pa razlagamo pijanost tako-le: Z vinom pride alkohol v želodec. V želodcu pa je velika množica večjih in manjših žil. Erfe so, ki razpeljavajo kri, druge pa, ki imajo v sebi nek brezbarven sok. Ta se napravi v želodcu iz jedil in pijač, katere mi uživamo. Imenuje se "limfa". Žile, ki sprejemajo skozi svojo tanko steno ta sok v sebe, pa imenujemo "limfa-tične žile". Če pride vino v žfclodec, se kemičnim potom razkroji in alkohol stopi iz vina v limfatične žile. j Te pa so od želodca napeljane po vsem* telesu, torej tudi v možgane. Možjpni pa obstojijo iz tisoč in milijon finih nit, katere imenujemo živce. Vsak živec pa je obdan liki sablji, ki tiči -v nožnici, tudi z nekako nožnico. Ta nožnica ni nič drugega, nego en del onih limfatičnih žil, ki nosijo hrano živcem iz želodca, a mu prineso sedaj poleg pravega živeža tudi strupen alkohol.
Živec, radi tega nenaravnega živeža razdražen, vpliva na možgane tako, da se isti razburijo, kakor smo to opazili pri našem- Petru. Pozneje pa alkohol živce popolnoma omami, tako.da vidimo vse posledice od druge do četrte stopnje pijanosti. Živci so iz' lttožgan napeljani po celem telesu, torej tudi v jezik, v roke in noge in sedaj 4hm bo jasno, kako je mogoče, da človek vliva v usta in želodec, čuti pa pijanost' v možganih, pri govorjenju na jeziku, v nogah, tako da ne more hoditi itd.
Živci so napeljani tudi v pljitče in srce kot posebni pljučni in srčrli živci. Če so tudi ti zastrupljeni, kar se prigodi pri vživanju večjih množin Qpojnih pijač, se razdraiijo pljuča in srce, tako da začno hitreje delovati, pozfieje se pa omamijo, tako pljuča zopet počasi dihajo in srce počasi bije, da postane srčen utrip in pa dihanje nepravilno in da tudi lahko celo dihanje pljuč in utripanje srca popolnoma preneha, kar
ne pomeni nič manj, nego smrt pijan-čevo.
III.
Ker se pa to, hvala Bogu, zgodi le redkokedaj, pridemo do vprašanja: Kal^o se pa človek pijanosti zopet iz-nebi?
Tako-le: Nekaj alkohola posrkajo v sebe želodčne žile, ki peljejo rudečo kri. Po teh priteče s krvjo zmešan alkohol do ledic. Tukaj se kri izčisti, in alkohol pride v scalnico in s to na dan.
Druga množica se iztrebi skupno z blatom potom črev.
Tretja pa, ki je bila sprejeta v limfatične žile, priteče krožeča po vseh udih konečno v pljuča in tukaj pljuča iztrebijo alkohol s tem, da ga — izdihajo. Od tod značilen duh, ki prihaja od sape pijanega človeka.
Četrti del pa se izpoti skozi kožo. Radi tega ima celo postelja, v kateri je ležal pijanec, nek značilen duh po alkoholu.
Tako se počasi človek alkohola iz-nebi, ali kakor se mi medicinci izrazimo, telo je "eliminiralo", to je, izločilo je strup alkohol iz sebe in človek je zopet zdrav in čil, kakor da ni pil nikoli opojnih pijač.
Za polno izločenje alkohola potrebuje človeška narava približno 12 ur, nekoliko alkohola izgine pa še-le po preteku nekaj dni. Ako pa človek ne počaka tako dolgo, da bi bil ves alkohol izločen, temveč se na primer po prestanem mačku še isti dan — napije in tako "mačka kurira", ali če se uživanje alkohola ponavlja redno vsaki dan, nima narava nikoli prilike eliminirati vsega alkohola in vedno ga nekaj v telesu zaostaja.
Tak človek postane kronični alko-holist, kronično, to je redno, dolgotrajno, skozi več let trajajoče uživanje alkohola in zastrupljenje ž njim, imenujemo kronični alkoholizem, ali na krat-' ko alkoholizem v ožjem pomenu. Človeka pa, ki je zapadel kroničnemu alkoholizmu, imenujemo alkoholista v ožjem pomenu besede.
Ker se pri takem alkoholistu alkohol nikdar ne iztrebi popolnoma, začno posamezni udje razpadati.
Danes le splošno povem, da tak al-koholist ali pijanec, šnopsar, trpi na očeh, tresejo se mu roke, postane po-zabljiv, volja mu slabi, nenravnost napreduje, ima slabo spanje, vidi različne pošasti, miši, podgane itd., postane sploh blazen in to vse, ker ni kotička več v njegovem telesu, ki bi bil popolnoma zdrav.
Bolehajo možgani, srce, ledvice, je-tre, mišice itd. Seveda zbolijo pri nekaterih ljudeh bolj eni, pri drugih bolj drugi udi telesa, in sicer tisti najbolj, ki so bili že poprej oslabljeni iz katerega drugega vzroka.
Ako taki alkoholisti ne umro na kapi nagle smrti, umro na pljučnem vnetju ali na zatrjenosti jeter, na vodeniki itd. ali se v pijanosti ponesrečijo: utonejo v lužah in potokih, ali pa se usmrtijo v blaznosti, sami, češ, da se rešijo groznih pošastij, ki jih v njih domišljiji zasledujejo.
Sedaj pa zna ta stvar vendarle marsikoga nekoliko zaskrbeti, da vpraša: Koliko pa smem torej piti, da mi ne bo škodilo?
Ne velja eno pravilo za vse. Treba se je ozirati: 1. na starost, in 2. na dejstvo, koliko in kake pijače je do-tičnik pil do sedaj.
Glede starosti veljaj sledeče: Otrokom ne daj niti kapljice opojnih pijač. Mnogo otrok, ki je dobilo v otroški dobi le malo kapljic vina, vsrkalo je ž njimi kal poželenja po opojnih pijačah, in iz tega se je razvilo v poznejših letih pijančevanje. Naravnost v nebo vpijoči greh pa je, če stariši dajejo otrokom šnopsa, kakor je to grda navada na Koroškem. Tak človek ni nikoli zdrav.
Mladenič, ki kot otrok ni vžival alkohola, se ga bo lahko zdržal popolnoma, nje da bi se k temu silil. Nevarne so mu pijančujoče družbe, zlasti take, v katerih se smatra pijančevanje kot čednost. (To je pa najbolj v navadi pri naši akadeniični mladini.) Slab vzgled in najbolj pa ponašanje s pijanostjo in prisilno pitje storijo največ alkoholistov.
Mož, ki se v niladeniški dobi ni mogel odtegniti raznemu alkoholu, bode vendar pa že ta množica zapušča v lju-pijače. Če tudi ne pije več nego pol litra vina ali tričetrt litra piva na dan, le težko pogrešal vsaj nekaj opojne deh vidne sledove na notranjih organih, zlasti na možganinih mrenah, katere so, kakor dokazuje raztelesenje mrličev, že pri tej mali množini popolnoma bele kot mleko, dočim pa so pri človeku, ki ni toliko pil, prozorne kot steklo. Mož, varuj se zlasti zapeljivosti alkohola k vedno večjemu uživanju. Kakor tisti, ki uživa mišnico ali "mor-fin", zahteva ter strupov vedno več, ker se sicer ne čuti zdravpga, tako tudi alkohol zahteva vedno večjega in večjega povživanja, sicer se človek ne počuti več zdravega.
To pa napeljuje dostikrat k napačnemu mnenju, češ, da so opojne pijače zdrave pijače. Šnopsar na primer ne more delati, če nima svojega frakeljca pod kožo. To pa je znamenje, da je dotičnik že propadel, postal že kroničen alkoholist, in da mora izganjati takorekoč že hudiča z belcebubom; in
če bi se takemu človeku pogledalo v telo, videlo bi se, da so posamezni udi že tako razdrapani, da je joj! In to naj bi bile zdrave pijače?!
Kako stališče torej naj zavzemamo v stremljenju, odvaditi se alkoholizma?
Kdor je do sedaj užival žganje, naj uživa le vino in pivo, popolnoma odvaditi se opojnim pijačam mu bo pač težko mogoče.
Kdor pa je doslej užival le vino in pivo, naj poskusi piti kolikor mogoče manj, ne več nego pol litra vina ali tričetrt litra piva na dan. Če se ga je pa eden dan nasrkal slučajno več, naj ga opusti prihodnje dni popolnoma.
Višek pa doseže isti, ki se opojnih pijač zdrži popolnoma. Ne samo, da je to za njegovo zdravje najboljše, do-tičnih dokazuje, da popolno zdržanje
ni škodljivo in daje tako s svojo abstinenco dober vzgled. Po celem svetu obstoje v ta namen takozvana absti-nentna društva, ki združujejo ljudi, ki ne pijejo nič opojnih pijač. Zastopani so v tem oziru posebno Angleži, Rusi, Nemci in vsi drugi narodi, da, celo barbarski Mažari — in mi Slovenci naj bi pri tem zaostajali?
Staro pravilo: "Po pameti ga pijmo, da pamet ne izgubimo", ne zadošča več. To naj velja k večjemu za kakega starega vinorejca, od vas mladeni-čev zahtevamo glede naziranja alko-holskega vprašanja nekoliko več. Kakor povsodi, bodite tudi v tem ozir; drugim v vzgled. Najboljše dosežete to z — popolno abstinenco. Potem bodemo gledali s ponosom na vas! — Dr. Ant. Schwab.
®B®BSSBSBSBBBEBSBSSBB®BS®BSSBSBBBBSSBBSB 11 1]
!Koledar zastonj!!
1*1	m
Že 32 let je naša navada, da izdamo naš koledar v korist naših mnogih
odjemalcev širom držav>za katerega je čedalje večje zanimanje.
Severov Almanah
ZA SLOVENCE
za 1. 1918 je bil poslan lekarnam na vse kraje, za brezplačno razdajo. Glejte, da dobite enega zastonj.
NEKAJ O TEM KOLEDARJU:
Vsebuje mnogo podučnega in zabavnega berila, dovtipov in veliko resničnih izrekov.
Imenujejo ga ponekod "Domači zdravnik", ker vsebuje mnogo navodil za lečenje raznih bolezni.
Vsebuje vse pomenljive podatke koledarja, katere je težko najti v dru-> gih izdajah.
Je vrednostna knjiga. — Razdaje se popolnoma zastonj.
Za to ne odlašajte! Dobite en iztis takoj! Ako ga vaša sosedna lekarna nima, ali ga ne more ali noče dati, pišite nam in mi vam pošljemo istega. Ako nam pošljete imena in naslove vaših znancev, ga tudi njim pošljemo zastonj.
OPOMBA! Kakor smo pred nekolikim časom v tem listu oznanili, smo bili prisiljeni povišati ceno nekaterih Severovih Zdravil. Koledar pa je bil takrat že dotiskan in ni bilo mogoče cen zdravil v njem premeniti, zato opozarjamo na to in svetujemo, da nam pišete po najnovejši cenik zdravih '*' ''J''"1 ' ' \
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS, IOWA.
11
T
si
BBBsasassBSBSBBBBSBBSBBB^asBSBSBBSBSBsaB
i /V	-STRANI OBSEGA-
4 ju Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UCl-TELfA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slpvarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y.
BBSSBBBBBBBSBBESBBBSSSBBBBBBISHBSBBEBBSS®
m
__11___ _ _____E>
11
NOVA MESNICA
IN
209 Ruby Street Phone 4865
Joliet, Illinois :*J
Small Pork Loins_________________________!____23c
Home rendered Lard, beef lard and back fat____30c
Veal Stew —.......................r__16 and 13c
Leg of Veal___________________________________15c
Veal Steak_____________________________________25c
Sirloin & Porterhouse Steak___________________18c
Plate Boiling Beef___________________________13^c
Native Steer Pot Roast_________________16 and 15c
Cal. Hams.,_______________________________23c
Neck Bones----------------------------------10c
Frankfurters__________________________________18c
Home made Smoked Sausage------------------27c
Leaf Lard 10 lbs. or more-------------------„_30c
Smoked Pork Butts____________________________28c
Extra good homemade Blood Sausage.........18c
Gold Medal or Sunkist Flour, 49 lb. sack______$3.00
Poultry Feed 100 lbs________________________3.85
Fresh Candled Eggs---------------------------38c
10 lbs. Sugar with $1. order of groceries for..._83c
Pears bushel.................................1.25
10 Bars White Flyer Soap ....................55c
Special 30c Coffee, 4 lbs. for................$1.00
Wilson Majestic Butterine...................._32c
Poleg vse vrstesuhega mesa imamo tudi polno za* logo grocerije in naš namen je služiti naiim odjemalcem v popolno zadovoljnost in po vedno zmernih ce. nah, Pridite k nam da prihranite denar.
V zjedinjenih državah severne amerike.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
Vstanovljaiia 29. novembra 1914
Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. t drž. Pa., 5. apr. 1916
ORUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik..'......................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, I1L
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. STUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na .tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.
jMHOtOtS^OIHOWO^^ ;
vesti.;' —J
Društvene

La Salle, 111., 2. dec. — Tem potom se vljudno naznanja vsem članom društva sv. Družine štev. 3, spadajoče k Družbi sv. Družine v Joliet, 111., da se vrši v nedeljo dne 9. decembra t. 1. glavna letna seja ter obenem tudi zadnja seja v tekočem letu. Začetek seje točno ob 1. uri popoldan. Na dnevni red pride več zelo važnih točk. Glavna izmed teh pa je volitev odbora za bodoče leto 1918.
Vsakdo, ki se ne bo udeležil te seje, bo plačal 50c kazni v društveno blagajno.
Izvzeti so bolniki in pa člani, ki so oddaljeni nad 3 milje od društvenega
sedeža.
To si naj zapomni vsak! Kajti praznih izgovorov se ne bo vpoštevalo!
Slovenskemu občinstvu v LaSalle pa ponovno naznanjamo, da kdor želi pristopiti v naše društvo brez vsakih stroškov, naj. to stori sedaj,, ko društvo sprejema člane še brez vsake pristopnine.
Ta naredba je yeljavna samo še mesec dni, in to je do novega leta, 1. januarja 1918.
Pogostokrat se sliši praviti, da je naše društvo majhno, pa najbolj boga--to! In to je popolnoma resnica. Nekaj nad 40 je nas, toda z bolniško blagajno prekašamo, razun enega samega društva, vsa druga, dasi jih je skupno 12. Iz tega je razvidno, da naše društvo vživa spoštovanje! Zato pa Slovenci in Slovenke, pristopajte v to društvo! Čim več nas bo — močnejši bomo!
Z bratskim pozdravom ostajam Vaš John Jerich, tajnik.
DR. JANEZU EV. KREKU V SPOMIN.
(Dalje.)
Kako je dr. J. E. Krek tolmačil jugoslovansko vprašanje pred svetovno vojno, nam kaže govor, ki ga je imel na taboru v Šmihelu na Koroškem dne 17. maja 1914 in ki ga smo ponatisnili svoje dni, a ga zbog njegove važne vsebine še enkrat objavljamo, ker je morebiti še marsikomu neznan. li>ti dr. Krekov govor, priobčen v ljubljanskem "Slovencu" z dne 23. maja 1(>14 na prvj S(rajli poj naslovom Jugoslovanski odgovor", se glasi:
Jugoslovanski odgovor.
v" •
_ je to "jugoslovansko vpraša-nJe • Za nas to ni nobeno vprašanje,
ker
nn imamo jugoslovanski odgovor.
• Vprašanje je samo za Nenice.v (Odobravanje.) Nemci so mislili, dl se bo naša država razvijala tako-le: V naši Polovici bodo komandirali Nemci, v °Srski Mažari. Zatrdilo so 1)ili uver-jeni, da bo mogoče "male narodiče", Slovence in Hrvate, ponemčiti z urad-mstvom, šolami in vsem vladnim aparatom, kakor na Koroškem še danes poskušajo. Zunaj države se niso bali Srbov in Bnlgarov, ko«, je na Balkanu gospodaril Turek in so si misliti, da bo turška država vekomaj obstala.
1'urški sultan je gotovo jokal, ko je slišal, kako so bili Turki po notah te-peni. A gotovo veliko bolj grenke solze so pretakali Nemci, zato ker je Padel Turek. (Bučna veselost in pričevanje.) Nemška politika je držala Krka m zaupala v njega kakor Turek v svoj koran. (Bučna veselost.) Ne
samo naši Nemci, ampak tudi Nemci v rajhu so čutili potrebo, prodirati po svetu s svojo trgovino in svojimi ljudmi. In Nemci res prodirajo. S svojo trgovino in kolonizacijo so začeli u-spešno konkurirati z Angleži in Francozi in so dobili zunaj države precej stopnje, zlasti v Afriki na več mestih.
S pomočjo naše države so hoteli proti vzhodu, proti Balkanu, Mali Aziji, Siriji in Perziji naprej. Dokler je obstal Turek, je bilo to lahko mogoče, ker Turek jih je podpiral. Nemška trgovina iz rajha je v Mali Aziji silno napredovala. Trgovina v naši državi je še posebno navezana na Balkan, ker nimamo ne v Aziji, ne v Afriki, ne v Ameriki druzega kakor 150,000 izselje nih Slovencev. Zato se naša trgovina ne more drugam razširiti kakor na Balkan in Malo Azijo. Če nam tam zapro trge, vemo, da gre našemu de lavcu slabo. To se je pokazalo med balkansko vojsko. Naše tovarne so stale in naše delavstvo je silno trpelo. (Pritrjevanje.) Zdaj je v teh krajih postal močan Slovan. (Živio-klici.) Črnagora, Srbija so se okrepile, Bul garija se je razširila, in Turek je izgubil svojo moč v Evropi. Zdaj je prišlo Nemcem na misel: Kaj bo zdaj Jugoslovani? Jugoslovansko vprašanje je stopilo na dan, ker so začeli čutiti žepi nemških kapitalistov. (Živahno pritrjevanje.) Ti narodi niso hoteli in nočejo kupovati več našega blaga. Koliko smo izgubili med Bulgari, Srbi Rumuni! Lahi, Francozje, tudi Nemci iz rajha prodajajo doli, Avstrijci pa nič.
Vrhtega pa pride še tale r^eč zraven Srbi imajo program, da hočejo združiti vse Srbe, tudi avstrijske Srbe, in medse štejejo tudi nas. Zato se Nem ci bojijo, da ne bi začeli Slovenci črez mejo gledati. Zakaj? Zato, ker so prišli šele sedaj na to, da Slovenci in Hr vatje čuvamo morje, in brez morja dandanes nobena država nič ne pomeni. Morje je za državo, kar je za človeško telo srce, morje odpira pot svet.-' Če bi kaka nesrečna vojska odtrgala našo državo od morja, je naša država izgubljena in razbita. Če se j odtrga cela Galicija ali cela Češka, bo še močna, če bo imela morje; če pa izgubi morje, je po njej. To morje, ta zaklad za državo, čuvamo Slovani, (Burno pritrjevanje.)
Naša država je -svojčas podpirala Lahe. (Klici: Žalostno!) Lahi pa gle dajo črez mejo, in Italija postavlja na vseh gričih topove in se pripravlja menda, da bo kot zaveznica nam po magala. (Bučna veselost.)
Naenkrat so začeli gledati, kaj bo iz tega! Slovenec se giblje, Hrvatje se gibljejo! In pravijo: Jugoslovansko vprašanje. (Pritrjevanje.) Poslanec Do bernig se v potu svojega obraza trudi da bi rešil ta rebus, to uganko. (Buč na veselost.)
Na jugoslovansko vprašanje imamo mi odgovor: Kar nas je narava po isti krvi, po isti zemlji in pa po isti govori ci nekdaj spravila skupaj, in kar nas je usoda postavila v naSo državo, v naše cesarstvo, vsi skupaj, pa je jugoslovansko vprašanje rešeno. (Viharno, dolgotrajno odobravanje.) S svojim koroškim jezikom, o katerem trdijo, da ga Kranjci ne razufiieino, pridete lahko do Črnega jnorja. (Ponovno odobravanje.) Ena kri, en jezik, ena zemlja! (Burno odobravanje.)
Omenjalo se je, da je naš rod trinajst stoletij v teh krajih. Ravno ta del Spodnje Koroške se je imenoval svoj čas "hrvaška vOjvodina". (Odobravanje.) To ime je bilo pri vas znano. Te hrvaške vojvode so vaši kme-
tje, vaši pradedi ustoličevali pri Krnskem gradu. (Viharno odobravanje.)
Naši pradedje so prišli iz Azije po Donavi. Ob vodi so pota. Ob Savi jih je vodila pot naprej in ob izviru Soče do Jadranskega morja in ob Dra-v Štajersko in Koroško in dalje. Vse te reke tečejo, kakor takrat. Vse to ozemlje je ena zemlja! (ViharnO odobravanje.) Kjer se stekajo vode, tam prihajajo ljudje skupaj 1 Vode in ne gore! (Odobravanje.) Ne Karavanke. Te nič ne pomenijo! (Klici: Tako je! Živio! Ploskanje.)
Ko bodo šli ob vodi, se bodo srečali kot bratje pri Hrvatih. (Vzklikanje: Živili Hrvatje!) Ali ni neumnost, da so sfedaj te dežele tako razkosane? (Viharno pritrjevanje.) Svoj čas so bile skupaj. Napoleon je strnil belja-ško okolico z Dalmacijo in Kranjsko v eno deželo. Cesar Franc prvi je združil vse slovenske dežele v eno deželo. (Dolgotrajno odobravanje.) Kako dolgo je od tega?
Ta misel skupne zemlje v naši državni polovici je živela do zadnjega časa in še minister Schaeffl okrog leta 1870. je večkrat omenjal ilirsko provinco, v katero spadajo naši Korošci, Kranjci, Štajerci, Primorci in tudi Hrvatje, ki so iste vere, istega jezika. (Viharno odobravanje.) V tej reči je res to, kar oni pravijo, jugoslovansko vprašanje, ali kar oni mislijo, "jugoslovanski strah". (Bučna veselost in pritrjevanje.)
Reci fantiču: Dozdaj smo gledali proti severu, odkoder ptihaja mrzel sever; poglejmo sedaj proti jugu, kjer trta zeleni, citrone rumenijo in greje gorko solnce. (Viharno, dolgotrajno odobravanje.) Ne na mrzli sever, na topli jug glej! (Ponovno odobravanje.) Na jugu so bratje, in teh je veliko, in močni so in vseh teh dom je naš skupni dom! (Živio-vzklikanje in ploskanje.)
Fantu so bodo zasvetile oči in bo rekel: Jaz bi bil vendar osel, da bi služil nemškemu nacionalizmu, ki je sam revež in nič nima (viharno odobravanje), ki se bo moral na eni strani otresti Judov, na drugi strani pa bo moral rešiti jugoslovansko vprašanje, ker sicer svojega pleha in svojih čikel ne bo mogel prodati. (Burno pritrjevanje.)
Grazer Tagblatt" je pisal, da je "der beruechtigte Dr. Krek" rekel, da spadajo vsi Slovani skupaj, kakor da bi bil hotel proti državi hujskati. Lump laže. (Burno pritrjevanje.) Jaz sem teh laži že vajen. Kakor poznam slavca po petju, mačka po rep% tako nemške ga nacionalca po laži. (Bučna veselost.) Moja pesem, ki sem jo pel v državnem zboru in v deželnem zboru kranjskem, je bila vedno ta: Rešite jugoslovansko vprašanje tako, dia boste dali katoliške Hrvate in Slovence skupaj pod avstrijskim cesarstvom, (živahno odobravanje), in potem bo država tako močna, da boste vedno imeli prosto pot po morju./ (Odobr.) Na Balkanu vas Srb, Črnogorc, Bulgar, Rumun ne bo več sovražil, ampak bo rekel: Tam je prostost doma, politična, gospodarska, tam se da naprej priti, pojdimo in združimo se mi pod dvogla-vim orlom. (Nepopisno navdušenje med množico.) To pa je mogoče, če se prej reši naše avstrijsko jugoslovansko vprašanje (odobravanje), oziroma če bi bil Nemec pameten, da bi poslušal naš jugoslovanski odgovor. (Odobravanje.) Teh par drobtin Nemcev tukaj pri nas naj gleda, kako se dela na Kranjskem, kjer peščica Kočevar-jev uživa razmeroma večje pravice kakor kranjski Slovenci. Mi nismo divj in ne gremo za tem, da bi komu vzeli kar ima. Ko bo ena, lepa slovensko-hrvatska skupina, potem se tujcu ne bo treba bati. Poznamo, kaj se pravi trpeti in nočemo nikomur hudo s hu dim vračati.
Pojasnil sem vam cilje, ki jih imamo Mi vemo, da je to mogoče, in smo prepričani, da to mora priti, ker sicer ni v nevarnosti naš narod, ampak naša država. (Viharno, dolgotrajno odobra vanje. Množica priredi govorniku za iz srca govorjene besede prisrčno ova cijo.)	(Dalje pride.)
bine, ki jedo že cela pokolenja slovenski kruh, kakor da bi pest ljubljanskih Nemcev ne mogla zaupati svojih prispevkov slovenskim ženam! Poznamo staro njih pravilo: Slovenec, ti si manj vreden, k tebi mi nočemo, ti si narod za gnoj, mi pa smo narod prvega razreda, vi ste Duenger, a mi Edelvolk.
Ljubljanski kinematograf Central
o.bjavlja po listih, da "pokaže najboljšo avstrijsko vojno dramo pod naslovom 'Nevesta rezervnega poročnika', igra med drugimi na italjanski in srbski vojni črti ter je polna realističnih prizorov in bojev avstro-ogrskih, nemških in bolgarskih čet, predstavljajo najboljši berlinski igralci" itd. Cesarski ukazi, vladna policija, tajni vohuni, grozeče vislice in berlinski filmi — izvrstna sredstva za gojitev avstrijskega patriotizma med Slovenci!
Slovanom vislice.
"Neues Wiener Tagblatt" je ob neki priliki zapisal: Tekom prvih 14 mesecev vojne je bilo v Avstro-Ogrski povešenih ali ustreljenih zaradi vele-izdaje in drugih političnih prestopkov: na Češkem 720 oseb, na Moravskem 346, v Bosni in Hercegovini 900, v Galiciji 486, v Bukovini 320, na Hrvat-kem in v Slavoniji 513, v slovenskih kronovinah 469. Vse te žrtve so bile slovanskega rodu. Italjanov je bilo usmrčenih v Trstu 200, v Istri 90, na užnem Tirolskem 330. Dunajski list pristavlja z nekakirp ponosom: Med temi žrtvami ni bilo niti enega Nemca ali Madžara. — Koliko teh žrtev bo še-le do konca vojne!
Jadranska banka
je dobila koncesijo od mestne občine zgradbo novega hotela na lepem prostoru v Ljubljani.
"Tedenske slike"
je naslov novemu ilustriranemu slovenskemu tedniku v Ljubljani. List je nestrankarski ter služi samo zabavi in pouku.
Slovenski fantje
se obračajo potom časopisja do domačih s prošnjo, poslati jim na fronto harmonike. f
Vreče mesto bombaža.
Ljudem pobirajo prisilno vse vreče, ki romajo potem v smodnišnice, kjer služijo mesto bombaža pri izdelovanju streljiva.
Oddaja volne.
Kmetje so morali oddati vso volno
fflfflBSl® ® ® ® ® S® S H® H
m
IZ STARE DOMOVINE.
is s ® D ® ® ® ® ® llSlli
Ljubljanski nemškutarji.
Nemštvo v Ljubljani se vsak dan bolj šopiri. Glavo nosijo tako visoko da tega ni mogoče opisati. Strašno jih jezi, da Slovenci hočejo samostoj nost in se borijo za svoje stare narod ne ideale tudi doma, navzlic vojni in najstrožji cenzuri. Široke narodne mase he verujejo v zmago Nemcev in vsem se kar iz obraza bere, da čakajo samo dneva in ure, kadar pride trenu tek plačila in poniževanja, ki jih mora prestati Slovenec pod tujim nemškim jarmom. Ako je bila doslej v Ljublja ni kaka velika dobrodelna prireditev, se ni nikoli zgodilo, da bi bila ob tak priliki dva odbora, slovenski in nem ški. Toliko minulo poletje, ko je pri redil v Ljubljani Rdeči križ cvetlični dan, se je sestavil razen odbora slovenskih gospej še odbor nemških dam iz grofice Barbo, Kreutter-Galle, Schoepfl, Wettach in Luckmann, vseskozi rod-
voj
tii
im oblastem.
MestOj javne kuhinje
so otvorili v Ljubljani posebne vojne prodajalne, kjer dobivajo revni sloji
nekatere produkte 40 do 60 odstotkov nižje lastne cene.	. •-.»«••••
Požar.
Sinček Ivana Gašperiča y . Jezeru pri Trebnjem je zažgal slamo. Ogenj se je hitro razširil. Žrtev požara je postalo pet Gašperičevih poslopij z žitom in raznim orodjem vred.
V	Logatcu je zgorela iz neznanega vzroka hišica krojača Antona Križaja.
V	občini Trnovo je zgorelo posestni« Mariji Batisti gospodarsko poslopje. Rešiti so mogli le živino. Slutijo podžig. Pred izbruhom ognja so ji ukradli prašiča, vrednega 300 kron.
Velik požar je uničil v Brusnicah 4 hiše, 5 gospodarskih poslopij, 8 prašičev in mnogo drugega. Škoda je zelo velika. Goreti je začelo pri Francetu Hrastarju.
Zlato poroko
sta obhajala v Kranju posestnik Mihael Pucher in njegova žena Elizabeta rojena Bukovnik.
Javna knjižnica
Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj v Ljubljani iz-posojuje vsak mesec po 5000 knjig. Vsek knjig je 6000.
Jadransko vprašanje
zelo zanima vse slovensko časopisje, ki posveča izredno pažnjo ne samo vprašanju Gorice, ampak ravno tudi bodočnosti Trsta. Vojna je odkrila vsej slovenski javnosti velikanski pomen, ki ga ima za nas dostop do morja. Gorica in Trst sta za nas Slovence vprašanje prve in življenske važnosti in v mnogem oziru se ahko reče, da zavisi od končne rešitve tega vprašanja tudi vprašanje o biti ali ne biti slovenskega naroda. Morda se nam to pot ne bo dalo uresničiti vseh naših želj in potreb, ali eno je gotovo: dokler bomo sposobni boriti se za svojo Gorico in Trst, toliko časa se za nas ni bati, kakor hitro pa bi odnehali s to borbo, se lahko reče, da smo kot narod poginili. Borba za pot do Jadranskemu morju je in ostane za vse čase si-lomar naše življenske sposobnosti. Ravno tako je slovensko časopisje natančno poučeno o delovanju Jugoslovanskega odbora v Londonu in o potovanju Pašiča v Petrograd, nadalje o polemiki med angeškimi, francoskimi in italijanskimi časopisi glede bodočega gospodarstva na obali tega morja, o čemur pišejo naši domači listi pogosto cele članke. Razumljivo je, da zaradi stroge avstrijske cenzure naši listi ne morejo odkrito povedati svojega mnenja in morajo hote ali nehote nekako polemizirati z navedenimi faktorji, ali ta polemika ima to veliko ko-
rist, da naši ljudje doma vseeno vse «vedo, saj mnenje si napravi lahko tsak sam, da časopisju ni dovoljena odkrita beseda, to itak vsi dobro vedo. Tako je objavil "Slovenec" uvodnik pod nasovom "Jugoslovansko vpra šanje", kjer razmotriva pisatelj proti-položnost interesov Italije in Srbije, se peča s potovanjem Pašiča po Evropi ter njegovim prebivanjem v Petro-gradu, citira celo vrsto italijanskih, francoskih in bolgarskih listov o tem vprašanju in polemizira tudi z Jugoslovanskim odborom v Londonu, češ, da daje on premalo garancije Slovencem, kajti uresničenje njegovega programa naj bi šlo edino na račun Slovencev. ■
"Slovenske aspiracije na Trst". PckI tem naslovom so ponatisnili razni nemški časopisi članek iz ljubljanskega "Slovenca", ki piše o Trstu kot o življenskem vprašanju tega mesta za vso gospodarsko, politično in kulturno bodočnost Slovencev.
Železnica iz Egipta v Indijo.
Nek bogat angleški inženir izdelal je načrte za novo 2200 milj dolgo železniško progo, ki bode peljala iz Port Saida v Egiptu čez Arabijo do Bosre, glavni točki ob perzijskem zalivu; od tam dalje čez Perzijo, kjer bo pri Quitti zvezana z indijsko progo.
Zemljepisci pozdravljajo to ogromno in 'skrajno težko podjetje, ker bodo potem lažje dospeli v razne dosedaj še nepoznane arabske pustinje.
Ključ do uspeha.
Ameriško naporno življenje zahteva železno telesno kakovost, ki je odvisna predvsem od želodca. Dober želodec pomeni zdravje in uspeh, slab želodec pospešuje prerano onemoglost in propast. Zdravilo, ki vedno vzdrži vaš želodec v zdravem stanju, je Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Njegove primesi, zdravilna grenka zelišča in čisto naravno rdeče vino, so sposobne, to izvršiti. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino napravi konec vašemu trpljenju vsled zapeke, neprebavnosti, glavoboli, razdraž-ljivosti, nespečnosti itd. V lekarnah. Če revmatizem ali nevralgija izprazni vašo telesno in duševno zmožnost, je Triner's Liniment zdravilo, ki vedno pomaga. Brž vas olajša tudi v slučajih boli v ledju, okorelih sklepov, izvinov, izpahov, oteklin, trudnih mišic ali nog. V lekarnah. — Jos. Triner, Mfg. Chemist, 1333-1343 S. Ashland ave., Chicago, 111. — Adv.
Obleke
i
So pametno božično darilo
Najboljše in najkoristneje božično darilo je nova obleka ali vrhna »suknja, ker isto vsak naj-rajše zdaj ima in dnevno rabi
KUPPENHEIMER
obleke in vrhne suknje so dobrodošle vsakemu, posebno pa še kot darilo, ker možje vedo, da so te vrste obleke in vrhne suknje najboljše ready-to-wear.
Pomislite malo! Ali dobite boljše darilo? Ko se odločite za obleko ali suknjo, potem pridite v našo prodajalno, kjer jih najdete več na izber kot kje drugje v mestu. Prodajamo jih po
$16. do $30.
THE EAGLE
"Joliet's Biggest and Best Furniture and Clothing House"
Copyright 1017 The Houve of Kuppeuheimsr
IMALJL VITEZ
(PAN VOLODIJEVSKI.) Zgodovinski roman, fi fi Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Ženske so bile res vse začudene in gospod Zagloba je bil zlasti pri gospe Makoveški zrastel do stropa. Zato je, komaj se je prikazal, takoj zakričala vsa navdušena:
''Salomona presezate z razumom, gospod!"
Zagloba je bil tega zelo vesel.
"Goga, pravite, da presezam? Počakajte, vrla gospa, ugledate tukaj še hetmane, škofe in senatorje, tako da se jim bo treba celo skrivati."
Daljši razgovor jima ustavi prihod Ketlingov.
"Ketling, ali ti je treba pokroviteljstva?" zakliče Zagloba, še vinjen od svoje veljave.
"Ne," odgovori vitez tožno, "ker moram iznova oditi za dalje časa."
Zagloba ga pogleda pozorneje.
"Zakaj si tak, kakor bi ti bil kdo noge podrezal?"
"Prav zato, ker odhajam."
"Kam?"
"Prejel sem pismo iz Škotske, od starih prijateljev očetovih in svojih. Moje razmere zahtevajo, da odidem za dolgo časa. Žal mi je, da se moram ločiti od vas — toda ni pomoči."
Zagloba stopi sredi sobe, pogleda gospod Makoveško in potem gospodični ter vpraša:
"Ali ste čule? V imenu Očeta, Sina in svetega Duha. Amen!"
XVI.
Dasi je bil Zagloba zelo osupel, ko je začul novico o Ketlingovem odhodu, mu vendar ni prišel na misel noben sum, zakaj lahko je bilo mogoče, da se je hotel Karl II., spomnivši se zaslug, ki jih je imel Ketlingov rod v burnih časih za njegov prestol, izkazati hvaležnega poslednjemu potomcu tega rodu. Celo čutilno bi bilo, ako bi bilo drugače. Ketling je vrhutega pokazal Zaglobi neka "zamorska pisma" ter ga prepričal dodobra.
Naravno je, da je ta odhod staremu plemiču prekrižal vse načrte; zato je tudi jako nemiren mislil na to, kaj nastane dalje. Saj se je Volodijevski, kakor se je dalo soditi iz njegovega pisma, utegnil vrniti vsako uro.
"A veter ondi na stepi mu je pregnal poslednje ostanke žalosti," si je mislil Zagloba. "Vrne se odločnejši,
ogledoval Ketlingovo lice, da bi razločno opazil na njem kaj pojasnila; toda Ketling je molčal, povesil glavo ter uprl oči v tla.
"Kaj praviš na to, he?" reče črez nekaj časa Zagloba.
"Ni bilo prilike," odgovori mladi vitez polagoma.
Zagloba je jel molče hoditi po sobi; naposled se je ustavil pred Ketlingom, prekrižal roke na hrbtu in dejal:
"A jaz ti pravim, da je bila! Ako je ni bilo, pa naj si nikdar ne opašem trebuha s tem svojim pasom. Kristina ti je naklonjena!"
. "Ako Bog da, mi ostane tudi nadalje, dasi naju bo ločilo morje."
"Torej kaj?"
"Nič več! Nič več!"
"Ali si jo že vprašal?"
"Mirujte vendar, gospod! Itak me tare žalost, ker odhajam."
"Ketling! Ali naj jo vprašam, dokler je še čas?"
Ketling si je domislil, da bi Kristini morda celo ugajalo, ako dobi priliko, da javno zataji svoje občutke; zatorej je dejal:
Zagotavljam vas, da vse to ne bo pomagalo nič! Pa tudi uverjen sem, da sem storil vse, s čimer bi si pregnal ■ to ljubezen iz glave; toda, ako si do-I mišljate, da vi storite čudo, pa vprašajte."
"I no, ako si jo že pregnal iz glave, pa res ni mogoče storiti ničesar več. Samo dovoli mi reči, da sem te imel za hrabrejšega plemiča."
Ketling vstane, prostre iskreno obe roki kvišku in reče nenavadno razločno:
"Kaj mi pomaga zaželevati katero izmed onih zvezd? Zleteti ne morem k nobeni, ona pa se tudi ne poniža k meni."
Ali Zagloba se je razjezil ter jel sop-sti močno. Nekaj časa ni mogel niti izpregovoriti; ko pa je nekoliko premagal svojo jezo, je dejal s pretrga-nim glasom:
"Dragi moj, ne rogaj se mi, in ako mi imaš le odgovoriti, pa mi odgovori kakor človeku, ki se hrani s kruhom in mesom, ne pa z zobnikom... Ako bi ti sedaj dejal, da je moja kučma luna, ki je ne dosežem z roko, bi hodil pač gologlav po mestu in mraz bi me grizel v ušesa kakor pes. S takšnimi
nego je odšel, in ker ga je močneje vle j razlogi pa se ne bojujem... Samo to klo h Kristini, se takoj proglasi za . vem, da ta deklica, ki sedi v tretji sobi njenega ženina... A potem?... Potem odtod, tudi je in pije in da mora pre-
Kristina odgovori, da privoli, zakaj kako bi takemu plemiču in vrhutega bratu gospe Makoveške odgovorila drugače? Ubogi, najdražji 'hajduček' pa ostane na cedilu."	,
Zagloba pa si je bil s trmo, kakršna je navada starim ljudem, vtepel v glavo, da se mora Barbka omočiti z malim vitezom.
Pri tem ni pomagalo niti svarilo Skretuskega, niti svarilo, s katerim je Zagloba krotil časih samega sebe. Časih je sicer obljubil, da se dalje ne bo vtikal v nič, nato pa se je tem uporne-je vračal k misli, da oženi Volodijev-skega ž Barbko. In premišljal je po cele dneve, kako bi izvršil ta namen. In oklenil se je te misli tako strastno, da je glasno zakričal, kadar se mu jc po njegovem mnenju posrečilo najti dober načrt: "Naj vaju Bog blagoslovi!" Toda sedaj je videl pred seboj razvalino svojih teženj. Ni mu preostaja-lo drugega, nego opustiti vse prizadeli I
stavljati nogo za nogo, ako hoče hoditi; da se ji na mrazu zardi nos, da ji je na gorkem vroče in da jo šrbi koža, ako jo piči komar; luni pa je bržkone podobna le v tem, da nima brade. Na ta način, kakor govoriš ti, bi bilo lahko reči, da je repa astrolog. Kar pa se tiče Kristine, je to tvoja stvar, ali si jo že vprašal ali ne; — toda ako si se zaljubil v dekle ter sedaj odhajaš, rekši si besedo 'luna', pa tudi svoje poštenost in svoj r^zum pitaš zgolj s travo.".
"Grenkobo Futim v ustih od te hrane, ki jo uživam," odgovori Ketling. "Grem, ker moram iti, ter niti ne vprašujem, ker nimam kaj vprašati. Toda vi me -odite napačno... Bog ve, kako napačno 1"^
"Ketling, saj dobro vem, da si vrl človek, samo teh vaših čudnih navad ne tttnejem. V mojih časih je človek pristopil k dekletu in ji rekel takole: 'Če hočeš, bova živela skupaj, če ne, pa te ne kupim!' In vsak je vedel, ee-vanje in izročiti vse božji volji. Zakaj1 sa se ima držati... Kdor pa je bil pre-
ona senca nadeje, da stori Ketling pred odhodom še važen korak glede Kristine, ni mogla Zaglobi dolgo ostati v glavi. Zato je od žalosti in radovednosti sklenil izprašati mladega vi-Keza, kdaj odide in kaj še namerja sto-ifiV< pred odhodom iz ljudovlade.
Itopval ga je torej na razgovor in 'dejail kaj tožnega obraza:
"Težavno je! Vsakdo ve najbolje, kaj mora storiti; zato ti ne bom prigovarjal, da bi ostal, pač pa bi jako rad Ikaj zvedel o tvoji vrnitvi..."
"Ali moreni ugeniti, kaj me čaka ondi, kamor pojdem?" odgovori Ketling. "Vrnem pa se semkaj, ako mi bo mogoče, ali pa ostanem ondi za vselej, ako bom primoran."
"Videl boš, da te bo vleklo srce semkaj k nam."
"Bog, da bi moj grob ne bil kje drugje nego v deželi, ki nji je dala vse, kar mi je mogla dati."
"No, vidiš! V drugih deželah ostane tujec do smrti tujec, naša domovina pa ti takoj, kakor mati iztegne nasproti roke.ter te sprejme za svojega."
"Resnica, sveta resnica! Ej, ko bi le mogel... V stari domovini utegnem srečati vse prej nego 'srečo."
"Glej! Večkrat sem ti že dejal: Oženi se! Toda nisi me hotel slušati. Da si oženjen, bi se moral, ko bi tudi odšel, vrniti semkaj, kvečjemu, ako ne bi hotel žene prepeljati črez razburkane valove, česar pa ne verjamem. Svetoval sem ti, toda nisi me hotel slušati 1"
Ob teh besedah je Zagloba pozorno
več plah ter ni smel izpregovoriti sam, je poslal zgovornejšega namestnika. Pojdem, izpregovorim z njo ter prinesem odgovor — a ti nato pojdi, ali pa ostani..."
"PojdeVi! Ne more biti drugače in tudi ne bo!"
"Tedaj se vrneš?"
"Ne. Izkažite mi, gospod, to prijaznost ter ne govorite več o tem. Ako le hočete vprašati iz radovednosti,, prav, toda ne vprašujte v mojem imenu."
"Za Boga! Ali si morda že vprašal?"
"Ne govoriva več o tem; storite mi, gospod, to ljubav!"
"Dobro, govoriva o zarji... Strela naj udari v te vaše običaje! Ti torej moraš iti, jaz pa kleti!"
"Z Bogom, gospod!"
"Počakaj, počakaj! Jeza me takoj mine. Ketling moj, počakaj! Imam še govoriti s tabo. Kdaj pojdeš?"
"Brž ko uredim svojefctvari. Hotel bi na najemščino počakati že v Kur-landiji, a ta dvor, v katerem smo sta-
"Služil sem Mihaelu z dobro voljo," si je mislil, "toda gorje, zoper njegovo voljo. Ako bi pa imela nastati med njim in Ketlingom nesloga, je bolje, da Ketling odide..."
Pri tem si jame Zagloba otirati ple šo; naposled pa reče:
"Govorim pa to in ono iz odkritosrč nega prijateljstva do teba. Tako si se mi prikupil, da bi te rad pridržal na vsak način — zato sem ti nastavil Kristino za vabo.. . A vse to zgolj iz pri jateljstva... Kaj je meni 'Starcu do tega! Res, to je vse iz prijateljstva pa nič več! Saj vendar ne opravljam posla snubaškega, zakaj ako bi ga o-pravljal ter hotel snubiti, bi najprej snubil zase samega. Ketling, poljubi me... in ne srdi se!"
Ketling objame Zaglobo, ki je bil res ves ginjen. Starec si takoj da prinesti vrč vina in pravi:
"Zaradi tega odhoda bom pil odslej vsak dan enega takega."
In izpraznila sta ga; potem se je Ketling poslovil in odšel. V tem je bilo vino močno okrepčalo Zaglobovo dobro voljo. Jel je premišljati o Barb ki, o Kristini, o Volodijevskem in o Ketlingu; družil jih je v pare in jih blago slavljal. Naposled pa mu je bilo že dolgčas po deklicah in rekel je sam sebi:
'T no, pojdem gledat k tema koza ma."
Gospodični sta sedeli v sobi na drugi strani veže ter šivali. Zagloba ji je pozdravil, se izprehajal po sobi in ne kamo vlekel noge za seboj, ker mu niso služile več tako kakor nekdaj. Še-tajoč se je gledal deklici, ki sta sedeli tesno druga poleg drugo, tako da se je glavica Barbkina skoro opirala ob temno glavo Kristinino. Barbka je spremljala Zaglobo z očmi, Kristina pa je šivala tako naglo, da je bilo komaj mogoče slediti vbode njene igle. "Hm!" se oglasi Zagloba. "Hm!" ponovi Barbka. "Ne draži me, ker sem jezen." "Gotovo mi odseka glavo!" zakliče Barbka, kakor bi jo bilo res strah." "Jezik bi ti bilo treba odrezati." Po teh besedah se Zagloba tesno približa deklicama, se prime za bok in vpraša brez ovinkov:"
"Ali hočeš vzeti Ketlinga?" "Vzeti hočem pet takih!" se oglasi takoj Barbka.
"Molči, muha, saj ne vprašujem tebe. Kristina, tebe vprašujem. Ali hočeš Ketlinga?"
Kristina je nekoliko obledela, dasi je izpočetka sodila, da Zagloba vprašuje Barbko, ne pa nje; nato je dvignila lepe, temnomodre oči k staremu plemiču ter rekla mirno: "Ne."
"No, no. Prosim! To je prekratko. Prosim! Prosim! A zakaj, gospodična, ga nečeš?" "Nečem nobenega." "Kristina, pravi to komu drugemu," se vtakne Barbka v razgovor.
"Zakaj se ti je tako pristudil zakonski stan?" vpraša Zagloba dalje.
"Nikakor 'se mi ni pristudil, nego samo hrepenim po samostanu!" odgovori Kristina.	,
Njen glas pa je zvenel tako resno in tožno, da Barbka in Zagloba niti za trenutek nista mogla misliti na kako šalo. Oba pa sta bila tako osupla, da sta pogledovala zdaj drug drugega, zdaj zopet Kristino. "Kako?" se oglasi Zagloba. , "Hrepenim po samostanu," ponovi Kristina nežno.
Barbka jo drugič pogleda; zdajci pa jo objame, ji pritisne rdeča usta na lice in zakliče:
"Kristina! Takoj se razjočem! Reci mi takoj, da govoriš tako samo v šali, sicer se razjpčem. Da, razjočem se, kakor je Bog v nebesih!"
XVII.
Po razgovoru z Zaglobo je bil Ketling še pri gospe Makoveški. Povedal ji je, da mora spričo nujnih stvari o-stati nekaj časa v mestu in da mora pred glavnim odhodom še oditi na nekoliko tednov v Kurlandijo, zaradi česar ne bo utegnil gostiti gospe stolni-kove osebno v svojem dvoru. Pač pa jo je naprosil, naj bi smatrala ta dvorec še nadalje za svoje stanovanje ter ter hotela še za bližnjih volitev z možem in z Volodijevskim prebivati v njem.
Gospa Makoveška je rada privolila sicer bi ostala hiša prazna in ne bi nikomur prinašala koristi.
Po onem razgovoru je izginil Ketling ter se ni več prikazal v skupni krčmi, niti pozneje v okolici Makoto-va, ko se je gospa Makoveška z gospodičnami vrnila tjakaj. Toda Kristina jc težko prenašala, da ga ni bilo. Zagloba je bil namreč ves zatopljen v bližnjo volitev, Barbki in gospe pa je nagli sklep Kristinin tako segel do srca, da nista mogli misliti na nič drugega.
Vsekakor gospa Makoveška Kristi-
II g m s ii II si a a m a a a a a a a s a s i*i	mu
IS Abstracts of Title to all Real tl II JS
J
Estate in Will County.
oliet Title and Gaurantee Co.
Kapital $50,000.00.
Kadar kupite HIŠO ali ZEMLJIŠČE, pridite, da Vam uredimo abstract.
H
Phones: 421 and 422.	SI
[*]	[3
ffi CHAS. N. HOSSACK, Mgr.	11
S	,	II
® 114 N. Chicago St., Joliet, Ills.	11
El	11
s m ii a a a h h a a a a a a a a a aa b
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5i
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL
Stenski Paper |
vseh vrst, barv in cen j obešam ceneje in bolje 1 Dela garanttram.
==
Tony Alberico |
608 N. Chicago Street | Chicago Tel. 4034 lllllllllllUIIIIIIIUiailllllllHIUUIIIlllHllUllllllllllllUiUIIIIIIttii
THE CAPITOL BAR
G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna > osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicagc in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst.
DOBRODOŠLI!
C. W. Robson, Jr.
Real Estate
LOANN and RENTING
INSURANCE OF ALL KINDS.
Phone 297. Prodajam tudi lote v Rockdalu. 204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL.
John Pubentz
prodaja najceneje v mestu
kokošjo krmo, zrnje, seno, slamo in drugo tako krmo.
Če imate kaj voziti, se oglasite pri nas, ki Vam pripeljemo vsako stvar, kakor naročite.
Pokličite nas po telefonu: Phone 2736. Nov. naslov:
516 N. BROADWAY, JOLIET, ILL.
Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila za očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo —
WILL COUNTY * CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik.
Office and Works, 302-304 Walnut St.
Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814.
Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo.
Profesional Cleaners and Dyera
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cafl«
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
Oscar J. Stephen

Alpentinktura za moške In Ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. — Imate ii sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni, kakor^neste v mladosti imeli; 1 flaša $1.75.—Wahčič Fluid kateri odstrani reumatizem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicali, popolnoma v 8ih dneh; flaša 2 dol.50c. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75
Sobe 201 ln 202 Barber Bldg, JOLIET, ILLINOIS,
IAVNI | NOTAR
S Kupuje in prodaja zemljišča S v mestu in na' deželi, ug Zavaruje hiše in pohištva pro-yj ti ognju, nevihti ali drugi po-
S škodbi.
g Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.	JOLIET, ILL.
i
rove, grinte, kraste, lišaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega omena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe
p __________________ ___________
bi mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiši. Ce želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z \Vahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2cv pismupošlje. Za vse drugo piSito po cenik, katerega pošljem zastonj.
JACOB WAHČIČ
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
noval, bi, rad prodal, ko bi se dobil ne niti ni poizkušala odvrniti od tega
kupec."
"Naj ga kupi Makoveški, ali pa Mihaeli Za Boga! Saj prej vendar ne od-ideš, preden se ne posloviš z Mihaelom?"
"Iz vse duše bi se rad."
"Priti mora vsak trenutek. Vsak trenutek 1 Morda ti priporoči sam, da se oženiš « Kristino."
Zdajci Zagloba preneha, ker ga je prevzel nekak nemir.
koraka ter je celo dvojila, da bi jo odvračal njen soprog. V tedanjih časih so imeli vsako podobno podjetje za nekako krivdo in za razžalitev božjo. Edini Zagloba je imel ob vsej pobož-nosti toliko poguma, da bi bil ugovarjal, ako bi mu bilo več do tega. Ker pa mu ni bilo, je sedel mirno; kajpada, še radoval se je v duši, da se je Kristina umeknila s poti Volodijevskemu (Nadaljevanje na 7. strani.)

Zaupno zdravilo dela čudeže
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■-Grenko Vino ■
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče viiio. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervOznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum-bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pontoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
•stno ir
je izvrtstrfo in prav prijetno zdravilo za navadna rabo znotraj. . Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož-

NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER,
=---^Manufacturing Chemists	-
1333-1343 South Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
Jacob Mejak KROJAČ
205 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
10SIP I/ L E P E C
J Javni Notar J^z 10 let.skušnjo
izdeluje vse pravno in postavnoveljavne listine za vse slučaje. Če vam kdo plačo gurnišira; Ako iinate odkoga v drugem mestu plačo za tir-jati; če hočete svojo plačo prepustiti; če potre-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj aH v stari domovini obrnite se na mene 1006N.Chicago St., Joliet, 111
&
GLAVNICA $50,000.00.
Uatan, in inkorp. leta 1910
Slovenian Liquor Co.
1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik.
Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu!
Illirija Grenčica y steklenicah in Bare ga Zdravilno Grenko Vino
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim Teč ga piješ tembolj se ti priljubi
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, III
Telefoni Chi. 8275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA!
Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000.—
Rezervnega zaklada.....o,............................K 1,330,000.—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO TARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5% odstotkov, "vea Kranjske pa proti Sy2 odstotkov obrestim in proti najmanj tri-i«trt odstotkov odplačevanju na dolg.
/
ljudska banka
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko
■t--®-
Hranilnica
v Jolietn
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Nad 12,000 nigbolj&ih ljudi v Jolietn ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
m

f**********mmmmmmmmmmmmmBBamwm*m Btmmmammmm,

MALI VITEZ.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
in Barbki. Sedaj je bil Zagloba prepričan, da se mu izpolnijo najtajnejše težnje, ter se je vdal z vso dušo pripravam za volitev. Zahajal je med plemstvo, ki se je že zbiralo v mestu, ali pa se je zaradi krajšega časa raz-govarjal s patrom Olševskim, ki se mu je prikupil ter mu postal zvest prijatelj.
Po vsakem takem razgovoru se je vračal domov kot še iskrenejši pristaš "Piastovcu" in čimdalje odločnejši nasprotnik tujcem. Držeč se navodila patra podkancelarja, je molčal o tej kandidaturi, vendar ni minil dan, da ne bi bil pridobil tega ali onega plemiča na svojo stran; naposled se je toli razvnel za to stvar, da je poleg združitve Barbke z Volodijevskim postala drugi smoter njegovega življenja.
V tem se je bližala volitev čimdalje bolj.	j
Pomlad je že topila vodo iz leda; jel je že pihati topel veter, pod čigar dihom se drevesa posipavajo z brstmi in krdela lastovk so po mnenju preprostih ljudi že poizkušala svoja krila, da bi iz hladne zimske kopeli zletela v solnčni svet. Z lastovkami in drugimi pticami selilkami so se shajali tudi gostje na volitev.
Prvi so bili barantači, katerim se je obetala bogata žetev tam, kjer se je sešlo nad pol milijona ljudi, ako si z gospodo vred seštel tudi njih služabnike in vojake. Prišli so Angleži, .Nizozemci, Nemci, Rusi, Tatarji, Armenci, da, tudi Perzijanci, dovažajoči sukno, platno, damast in zlato tkanino; dalje kožuhovino, dragocenosti, dišave in slaščice^ Nekateri izmed njih so postavili svoje tržnice v vaseh za mestom, zakaj bilo je znano, da v krčme velikega mesta ne more niti desetina volilcev, katerih velika večina bo morala prebivati v šatorih za obzidjem, kakor je bilo zmerom za volitev.
Plemstva se je shajalo toliko, da bi sovražnikova noga ne mogla prekoračiti meje ljudovlake, ako bi se bilo v takem številu postavilo na mejo.
Čulo se je, da bo ta volitev burna, zakaj vsa dežela je bila razdeljena na pristaše treh glavnih kandidatov: Kon-deuša, kneza Neyburškega in Lotarin-škega. Govorili so, da se bo vsaka stranka trudila, posaditi na prestol svojega kandidata, bodisi šiloma.
Nemir je prevzel srca in duhovi so se navzeli strankarske upornosti. Nekateri so napovedovali domačo vojno, in te novice so bile lahko verjetne zaradi številnega vojaštva, s kakršnim so se obkoljali veljaki. Shajali so se dovolj zgodaj, da so imeli časa za agitacijo. Kadar je bila ljudovlada v nevarnosti, kadar ji je sovražnik nastavljal meč na grlo, niso mogli kralj in hetmani voditi proti njemu več nego neznatno peščico ljudi; tu pa so že Radzivili dospeli z vojsko, broječo nekoliko tisoč duš, ne meneč se za pravo in v ta namen izdane naredbe. Tudi Paci so imeli takisto veliko množico vojakov s seboj, in nič manj jih niso imeli pri roki mogočni Potočki. A tudi drugi "kraljeviči" poljski, litevski in ruski so prišli k volitvi z ne dosti manj številnim spremstvom.
"Kam potečeš, brod razburkane domovine?" tako se je vpraševal čimdalje pogosteje prelat Olševski, pa tudi on je imel 'svoje osebne težnje v srcu, zakaj do mozga kosti izprijena oligarhija je mislila z majhnimi izjemami le nase in na moČ svojih rodbin ter bila pripravljena vsak hip zanetiti domačo vojno.
Krdela plemstva so naraščala z vsakim dnevom in videlo se je, da po zboru, ko se prične volitev, presežejo tudi največjo moč veljakov. Ali tudi ta množica ni bila sposobna potegniti ladjo ljudovlade na tihe vode, zakaj njene glave so tičale v temi, v njih srcih pa je tičala izprijenost.
Volitev je torej obetala biti burna, in nihče ni pričakoval, da bi se izšla dobro. Razen Zaglobe celo oni, ki so delovali za "Piastovca", niso imeli mnogo nadeje, da bi posadili na prestol takega kandidata, kakršen je bil knez Mihael. Saj niso mogli vedeti, koliko jim pomore lahkomiselno plemstvo in volja magnatov. Toda Zagloba je plaval v tem morju kakor riba. Od tedaj, ko se je pričelo zborovanje, je bival neprestano v mestu in na Ket-lingov dvor je zahajal samo takrat, kadar mu je jelo prihajati dolgčas po "hajdučku". Ali tudi Barbka je spričo Kristininega sklepa izgubila dokaj svoje živahnosti, zato jo je jemal Zagloba časih s seboj v mesto, da se je razvedrila ter svoje oči razveselila s pogledom po sejmišču.
Odhajala sta navadno zarana in šele pozno zvečer se je Zagloba z njo vračal domov. Na poti in v mestu samem se je radovalo dekličje srce ob nepoznanih rečeh in ljudeh, pisani množici in sijajnih vtojskah. Oči so ji žarele kakor dva ogla, glava se ji je obračala na vse strani; ni se mogla nagledati, pri tem pa je zastavljala Zaglobi po tisoč vprašanj in on ji je rad odgovarjal, ker ji je utegnil s tem pokazati svojo izkušenost in učenost. Večkrat je Zaglobov voz obkolilo znatno število dostojnikov, ki so se divili lepemu Barbkinemu ličecu, nje bistroumnosti in odločnosti, in Zagloba jim je neprestano pripovedoval dogodek, kako
je ustrelila onega Tatarja; to jih je nemalo osupnilo in navdušilo.
Nekoč sta se vračala domov jako pozno, zakaj dan jima je preminil, ko sta ogledovala vojsko gospoda Feliksa Potockega. Noč je bila jasna in topla; nad livadami so se razprostirala povesma megle. Zagloba, dasi je neprestano zabičeval, da človek ob taki množici ljudi, služabnikov in vojakov ni nikdar dovolj oprezen pred lopovi — je krepko zaspal, zadremal je tudi voznik in samo Barbka ni spala, zakaj po glavi ji je rojilo tisoč slik in prizorov.
Zdajci začuje za seboj topot konjskih kopit.
Potrese Zaglobo za rokav in reče:
"Jezdeci jašejo za nama!"
"Kaj? Kako? Kdo?" vpraša Zagloba zaspan.
"Jezdeci naju preganjajo!"
Zagloba se zbudi popolnoma.
"Oj, takoj pridejo. Čuje se topot konjskih kopit; morda gre kdo po tej cesti kakor midva."
"Prepričana sem, da so razbojniki!"
Barbka pa je bila zategadelj tako prepričana, ker si je želela takšnih nenavadnih dogodkov, pobojev in prilike, da bi mogla pokazati svojo , srčnost. Zato je tudi Zaglobo, ko je mr-mraje in kašljaje jel vleči izpod sedeža samokrese, ki jih je za "vsak slučaj" vozil s seboj, jela takoj nadlegovati, naj tudi njej da enega.
"Prvega, ki se mi približa, ne izgre-šim. Teta kaj rada strelja s samokresi, ali ponoči ne vidi. Prisegla bi, da so to razbojniki. Oj Bog, ko bi nas napadli. Dajte mi, gospod, hitro samokres!"
"Dobro!" odgovori Zagloba, "toda obljubi mi, da ne ustreliš pred menoj in preden ne rečem: 'Sprožil' Ako ti dam orožje, si pripravljena sprožiti v prvega plemiča, ki bi te srečal, ne da bi ga vprašala, kdo je, in pozneje bi iz tega nastale neprilike."
"Torej vprašam najprej, kdo je?"
"Da, utegnejo priti tudi pijanci in, spoznavši ženski glas, lahko odgovore kaj nepriličnega."
"Pa ustrelim iz samokresa! Da!"
"No, pa naj jemlje človek takšnega razposajenca s seboj v mesto! Pravim ti, da ne smeš streljati, doklar ti ne rečem."
"Vprašam: Kdo je? pa s tako zamolklim glasom, da me ne spoznajo."
"I no, pa bodi! Ha! Čujem, da so že blizu. Bodi prepričana, da so to vrli ljudje, zakaj lopovi bi nas napadli iz-nenada z nasipov."
Ker pa so se lopovi res klatili in stikali ob cestah in je bilo često slišati o napadih, je Zagloba naročil vozniku, naj ne požene konj med drevje, ampak naj ostane na dobro osvetljenem mestu.
V tem se štirje jezdeci približajo za nekoliko korakov. Barbka, ne čakajoča Zaglobovega migljaja, vpraša o-sorno, z zamolklim glasom:
"Kdo je?"
"A zakaj stojite na cesti?" odgovori eden izmed jezdecev, ki si je očividno domislil, da se je moralo potnikom kaj pripetiti, da tako stoje sredi pota.
Barbka, zaslišavši ta glas, takoj izpusti orožje iz roke in reče Zaglobi naglo:
"Resnica, to je stric!... O za Boga..."
"Kakšen stric?",
"Makoveški."
"Hej tam!" zakriči Zagloba, "ali niste gospod Makoveški z gospodom Volodijevskim?"
"Gospod Zagloba!" se oglasi mali vitez.
"Mihaeli"
Zagloba se jame na vso sapo spravljati z voza. Toda preden je utegnil skočiti na tla, je bil Volodijevski že pri njem. Spoznavši v mesečini Barb-ko, jo je prijel za obe roki in zaklical:
^Pozdravljam tas, gospodična, jz vsega srca. A kje je Kristina? Sestra? Ali sta obe zdravi?"
"Zdravi sta, hvala Bogu! Samo, da ste naposled prišli!" odgovori z utripajočim srcem Barbka. "Stric je tudi tukaj! Stric!"
Po teh besedah objame okrog ^ratu gospoda Makoveškega, ki je bil že dospel k voziču, Zagloba pa v tem objame Volodijevskega. Po daljšem pozdravljanju se predstavi stolnik gospodu Zaglobi, nato oba prišleca od-dasta konje služabnikom in sedeta na voz. Zagloba in Makoveški se spravita v voz, Barbka in Volodijevski pa se nastanita spredaj.
Nato so se vrstila kratka vprašanja in kratki odgovori, kakor je navada ob takšnih prilikah.
Makoveški je vprašal po svoji ženi, Volodijevski pa še enkrat po zdravju Kristininem. Zelo pa ga je osupnila novica, da Ketling skoraj odide, toda utegnil ni misliti nanj, ker je moral odgovarjati vprašanjem, kaj je delal, kako zalezoval Tatarje, kako se dolgočasil in kako mu je bilo pri srcu, ko je novič okušal staro življenje.
"Zdelo se mi je," je dejal, "da še niso minili ljubenski časi, ko smo še s Kretuskim, Kušljeni in Veršulom hodili skupaj. Šele, ko so mi zarana prinesli vedro vode za umivanje in ko sem ugledal sive lase na senceh, sem se spomnil, da nisem več to, kar sem bil nekdaj, najsi se mi je sicer zdelo, da človek ostane to, kar je, dokler o-stane stara volja v njem."
"To si dobro povedal!" odgovori Za-
globa. "Videti je, da si si ondi na sveži travi nabral bistroumja, zakaj prej nisi bil tako bistre glave. Dobra volja, to je temelj, in ni ga boljšega zdravila zoper melanholijo."
"Res je to," doda Makoveški. "Tam, kjer je imel Mihael svoje stanišče, je dokaj vodnjakov na motovilo, zakaj žive vode je premalo v okolici. Ali to vam pravim: Kadar jarnejo vojaki ob ■svitu škripati z njimi, se prebudite tako dobre volje, da ste pripravljen* takoj zahvaliti Boga za to, da ste še živi."
"Oh, ko bi mogla tam prebiti en dan!" zakliče Barbka.
"Za to se dobi pomoč," odgovori Zagloba. "Omoži se z gospodom konjeniškim stotnikom."
"Gospod Novoveški skoro postane konjeniški stotnik," omeni mali vitez.
"Že zopet!" zakliče Barbka jezno. "Nisem vas prosila, gospod, da mi namesto kakega daru prinesete Novoveškega."
"Saj sem vam prinesel nekaj drugega. Imam za vas nekaj slaščic. Gospodični Barbki bo po njih sladko, o-nemu siromaku pa grenko."
"Pa bi morali njemu oddati te slaščice, da bi jih pojedel, dokler mu ne zrastejo brki."
"Mislite si, gospod," reče Zagloba Makoveškemu, "taka sta ta dva zmerom! Sreča, da pravi prislovica: 'Kdor graja, ta ljubi'."
Barbka ni odgovorila ničesar, pa tudi Volodijevski je nekamo čakal odgovora. Pogledal je njeno malo, od mesečine osvetljeno glavico, ki se mu je zdelo tako lepa, da si je nehote mislil:
"Ej, kako je ta škratec lep, da bi človek kar oči izgubil poleg njega!"
Toda očito mu je moralo nekaj drugega priti v glavo, zakaj takoj se je obrnil k vozniku:
"Pogladi no konja z bičem ter vozi hitreje!"
Voz je zdrdral po teh besedah urne-je, oni pa, ki so sedeli na njem, so molčali nekaj časa. Ko dospo na pesek, se oglasi Volodijevski novič:
"Toda ta Ketlingov odhod mi nikakor ne more iz glave. Da je ukrenil kaj takega prav tedaj, ko prihajam jaz in se bližajo volitve..."
"Angleži se toliko menijo* za našo volitev kolikor za tvoj prihod," odgo vori Zagloba. "Ketling je videti, kakor bi imel pohabljene noge, ker mora oditi in nas zapustiti."
Barbka je imela že na jeziku besede: "A zlasti Kristino..." ali zdaj jo je nekaj podrezalo, naj rajša ne omeni Kristininega novejšega sklepa. Po prirojenem ženskem nagibu je ugenila, da bi to utegnilo Volodijevskega takoj ob dohodu dirniti in zaboleti, kakor je bilo tudi njo samo zabolelo, torej je navzlic svoji živahnosti rajša molčala.
"Saj o Kristininem sklepu itak zve," si je mislila, "in izvestno je bolje, da niti ne govori o tem, ker tudi Zagloba ni zinil besedice."
V tem se Volodijevski iznova obrne k vozniku:
"Poženi no hitreje!" reče.
"Konje in prtljago smo pustili v predmestju Pragi," reče Makoveški Zaglobi, "ter smo na noč samo štirje odrinili dalje, ker nas je že noč lovila ter se je mudilo meni in Mihaelu."
"Verjamem," odgovori Zagloba, "videli ste, kakšna množica ljudi se je že sešla v glavnem mestu. Za vrati stoje tabori in sejmišča, da je težavno prodirati skozi nje. čudne reči pripovedujejo ljudje o prihodnji volitvi, in to vse vam povem v ugodni priliki doma."
Sedaj so se pričeli razgovarjati o priliki. Zagloba se je trudil na lahek način pozvedeti mnenje stolnikovo, naposled se je obrnil k Volodijevske mu in ga vprašal brez nobene zadrege:
"A ti, Mihael? Komu daš ti svoj glas?"
Toda Volodijevski se zgane, kakor prebujen iz sanj, in reče:
"Radoveden sem, ali ne spita in ali jo še danes ugledam?"
"Gotovo spita," odgovori s sladkim in nekamo zaspanim glasom Barbka, "toda zbudita se in vas izvestno prideta pozdravljat."
"Tako mislite, gospodična?" vpraša mali vitez radostno.
In novič mu uide pogled na Barbko in novič mu nehote šine v glavo:
"Kako lep je ta škratec v mesečni svetlobi!"
Do Ketlingovega dvora ni bilo več daleč, zato so bili kmalu tam. ■ Gospa stolnikova in Kristina sta že spali; bdeli so samo še služabniki, čakajoč Barbko in Zaglobo. V hiši je takoj nastalo živahno gibanje. Zagloba je ukazal zbuditi več ljudi, da bi pripravili gostom toplo hrano.
Gospod stolnik je hotel takoj oditi k ženi, toda ta je bila že začula nenavadni hrup. Domislivši se, kdo je dospel, je črez trenutek pritekla vsa zasopla, s •solzami veselja v očeh ter s smehom na ustnicah; nato pa so se začeli pozdravljati in objemati.
Volodijevski je zrl neprestano na vrata, za katerimi je bila izginila Barbka in ob katerih je upal vsak hip ugle-dati ljubljeno Kristino, prevzeto od tihega veselja, z jasnimi očmi in z las mi, zvezanimi v naglici; toda ura v obednici je tikala po navadi, prinesli so večerjo, ali Volodijevskemu draga deklica se ni prikazala v sobi.
(Dalje prih.)
Zakaj bi drago plačali novo orodje?
orodje, posodje, pohištvo in razno blago dobite v dveh velikih prodajalnah Second-hand blaga.
Wetherell & Reid.
118 Jefefrson St., Chicago Phone 3472. 412-414 Cass St., Chicago Phone 3494.
Kadar se mudite na vogalu Ruby andBroadway ne pozabite vstopiti jv
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeženi. Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
ANTON ZABUKOVEC
BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ills.
Chicago telefon 3406.
Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A. SCHOENSTEDT&GO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, I1L
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

V So. Chicago, 111».: Soba 218—9206 Commercial At«.
Telefon: South Chicago 579.
affiasiiffiaffi® sfissi ffissaffia
I Fine Obleke, |
m	—	m
ffi vrhne suknje in moško	S
ffl . • ..	t*]
opravo najnovejše mo-	jg
® de, najceneje.	®
H John J. McCarthy g
®	"Outfitter to Men"	g)
ffi 119 N. Chicago St., Joliet, 111. ffi ®	PHONE 2762	®
asaffiaffi a ffi na affiaffiaffiaffia
FRANK GRUM & COMPANY stavbeniki in kontraktorjL
1100 N. Broadway Joliet, Illinois.
Chicago Phone 1706-R.
Sprejemamo vse vrste stavbinske posle, bodisi pri manjših ali večjih podjetjih ali posameznikih.
Podpisani sem tehnično izučen stavbenik. Izdelal sem šole na Dunaju in Gradcu ter izdelal državni izpit ▼ Ljubljani, kjer sem sedem let posloval kot stavbinski mojster mesta Ljubljane.
Na željo izdelam načrte, kakoršne kdo želi.	FRANK GRUM.
affiaffiaffiaffia »iki ffiasaffia
i Homewood Coal 1
i] ffi 11 ffi 00 BFi
I # Yard &
M. MIKAN, MANAGER
Trfl MbM Premog.
ffi
ii
ffi
®
ffi
ffl
ter drva in kurivo j|
ffi 1624 Nicholson St., Joliet, III. Ifi g	PHONE 1797W	IS
* ffi sffiaffias a ffi a ffi affiaffiaffiaffia
W. CJ. ViOOrVIETV
PRAVDNIK-ADVOKAT 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate xaj opravili s sodnijo oglasite se pri meni
H®®®®®®® ®
i an D a ig
a
a i MOČ DOMIŠLJIJE.
@ i-:--1 a
linn a a a min
V malem trgu N. je živel g. Smul<; bil je zelo premožen. Žena mu je kmalu umrla. Ostal je vdovec. Vso svojo skrb in ljubezen je posvetil svoji edini hčerki Mari. Ona naj podeduje enkrat vse premoženje očetovo.
Ko Mara odraste, se kmalu začno oglašati snubci. Med prvimi je bil dr. Majnik, mlad prikupljiv zdravnik onega trga. Večkrat napravi dr. Majnik kak obisk pri Smukovih. Nekoč si vzame pogum in g. Smuka kar naravnost vpraša, če bi bil pripravljen dati svojo Maro njemu za ženo...
G. Smuk se široko vstopi; zavedajoč se svoje imenitnosti in svojega premoženja, ter pravi: "Gospod doktor, Vi kot oseba mi prav ugajate; ljudje Vas
imajo radi--ali — — ali — —
Vaše prošnje pa vendar ne morem u slišati. Povem Vam, da imam do Vašega stanu veliko mržnjo. Ko bi moja rajna žena — Bog ji daj dobro! — ni kdar ne bila prišla zdravnikom v roke, še danes bi lahko živela. In meni so zdravniki že marsikaj nasvetovali in zapisali; a kaj imam od vsega? Prav trde noge, da se komaj naprej porivam ... Zatorej, g. doktor, pač razumete moje ravnanje." — G. doktor iz-kuša svoj stan zagovarjati in ga kazati kot zelo potrebnega za človeško družba. — Po daljšem razgovarjanju vendar reče g. Smuk: "No, g. doktor, če bi kdaj prišel v smrtno nevarnost in me Vi rešite *— potem privolim, da vzamete mojo hčer."
Tako se ločita. — Eno zvezdo upanja je imel tedaj g. doktor, toda, ali bo ta zvezda sploh vzšla? In kdaj?
In vendar je prav kmalu prišla za g. Smuka smrtna nevarnost. Bilo je takole:
Nekega zimskega dne se peljeta g. Smuk in župan onega trga skupaj v oddaljeno mesto po opravkih. — V gostilni pustita voz in gresta po raznih trgovinah. Bilo je popoldan. Naša možakarja se snideta zopet v gostivni. Naročita si prav dqbro malico, zlasti za nazadnje prav gorak čaj, da ju ne bo zeblo po potu. Postala sta dobre volje; gostivničar je stregel znanima veljakoma, kar je le mogel.
Tedaj pa zapazi g. Smuk v županovi •suknji, ki je visela na kljuki, zavitek in v njem nekaj prav finih žemelj. — "Ne," pravi sam pri sebi, "tehle žemljic pa župan ne bo po poti sam jedel; jaz mu jih na skrivaj vzamem iz suknje, in snem, to bo župan gledal!"
Natihoma gre g. Smuk iz sobe, kakor da ima zunaj nekaj opraviti; a mimogrede potegne iz županove suknje žemljice in zapre za seboj vrata. Zemlje so mu šle dobro v slast. Bil je v zavesti, da je napravil dobro šalo. — A, šmenta! Zmotil se je... Zupan je videl v velikem zrcalu, ki je viselo na Steni pred njim, kaj je Smuk storil... "Le čakaj, si misli, plačal te bom prav pošteno!"
Smuk se vrne. Zupan se dela, kakor da se ni nič zgodilo. Sedejo in kozarci znova zazvene.
"Treba bo iti," reče g. Smuk, "naju bo noč lovila." "Prav," reče župan, "a prosim Te, da še malo počakaš; imam še prav kratek opravek. Prav tu blizu gostivne ima moj sorodnik trgovino. Pisal mi je, da ima v hramih zelo veliko podgan in druge golazni, ki mu dela veliko škodo. In zato sem mu prinesel danes tri žemlje, katere so napojene s strupom. Te žemlje mu brž tja nesem, potem pa lahko takoj greva." — Vstane in od strani pogleda g. Smuka.
"—.. .k... k--a—a—j praviš...
žemlje ... s ... strupom ... napojene? ... Jaz, jaz... sem zastrupljen... jaz ... jaz ... zastrupljen...!" te posamezne besede pridejo iz ust preplašenega g. Smuka.
"Kaj pa Ti je Smuk," ga začudeno vpraša župan, "saj si ves zelen! Oči Ti kar vun bulijo in ustnici imaš višnjevi! Ali Ti je slabo?" — "Jaz sem zastrupljen, snedel sem tiste žemlje, ki sem Ti jih skrivaj vzel izjiepa... Oh, kako mi je slabo, kako me zvija v želodcu; pomagajte, pomagajte, umrl bom! Oh, moj Bog, kako mi je hudof... Ali ni nobenega zdravniku blizu?"
V tem vstopi gostivničarka in vidi g. Smuka vsega potnega, bledega. "Oh, videla sem danes dr. Majnika, ki se je pripeljal k našemu sodniku. Otroci imajo škrlatino, morda je še tam?' "Jaz grem ponj." se precej ponudi župan. Res dobi tam domačega doktorja; hitro ga med potjo pouči, kako in kaj je z g. Smukom.
Doktor vstopi. "Pomagajte, g. doktor," mu kliče Smuk. "Ali je smrtna nevarnost? Ali mi morete še pomagati, prosim, prosim!"—"Seveda je smrtna nevarnost, če kdo strup zavžije; a včasih se le še da pomagati.,."
"Mati! brž prinesite skledo mleka." Smuk ga hlastno popije.
"Oh, kako to hladi..., kar boljše mi je...
Potem pošlje zdravnik iskat v lekarno neke sladkorne praške. Tudi te "zastrupljeni" g. Smuk kar naenkrat zavžije. — "In zdaj pa še eno skledo mleka!" — G. Smuk uboga — vse bolečine prenehajo. Toplo mu je bilo
pri srcu. Pogleda se v zrcalo in. vidi, da je tak, kot je bil.
Hvaležno se vstopi pred doktorja in mu reče slovesno: "G. doktor, Vi ste me rešili v smrtni nevarnosti, hvala Vam."---
Sedli so vsi skupaj; spili so pripravljeni čaj in nato so se odpeljali domov.
Drugi dan obišče dr. Majnik g. Smuka in ga vpraša, kako je spal, kako se počuti,itd. — Seveda je dobil najpo-voljftejše odgovore.
"Tako, g. Smuk," začne slovesno gospod doktor, "sami ste rekli včeraj, da sem Vas rešil v smrtni nevarnosti; ali smem zdaj prositi za roko Vaše hčere?" — "Ja," je bil kratek odgo vor — in poroka je bila kmalu.
Bilo je leto potem. V hiši doktorja Majnika so obhajali krst. K tej slav nosti je bil povabljen tudi tržki župan. Ta napravi napitnico, v kateri razloži zdaj šele g. Smuku, kako se je on hotel pred dobrim letom nad njim maščevati zaradi okradenih žemelj. — Sme ha ni bilo konca... G. Smuk vstane in reče: "Dragi župan, danes Ti nič ne zamerim te šale. Ta šala je naredila srečnega mene, mojo hčer in mojega zeta. Zahvalim se Ti, da si dal našemu doktorju priložnost, da me je rešil iz 'smrtne nevarnosti'."
a
a @ a a a
SKOPUHOVA SMRT.
I
Slika. — Spisal Radivoj.
a a a a a a a
a
asa®
Skopuh je ležal na smrtni postelji Dihal je počasi in težko, da se mu je vzdigovala odeja na prsih.' Na njego vo bledo lice, na katerem je počival sled groze in bolesti, so sevali skozi polodprto okno zadnji žarki zahajajočega solnca.
V temni izbi je plaval tih, mrtvaški mir. Globoko tišino, ki je vladala v sobi, je motila le stara stenska ura, ki je gonila venomer svoj dolgočasni tik tak, tik-tak.
Bolnik je strmel v strop s praznim, nemirnim pogledom kot bi nečesa iskal. Zdaj pa zdaj se je ozrl po sobi, njegov pogled je bil svetel, toda čudno prazen. Za hip je vladala v sobi po polna tišina.
Polagoma se je razlil po sobi tih, večerni mrak. Lahno je zapihljal skozi okno nežni zefir in se poigraval z razmršenimi lasmi bolnika, katerega je za hip zazibal v sladek sen.
Nenadoma se je bolnik vzdramil iz težkih sanj. Vzdignil je trudno glavo in pogledal naokoli z motnimi, zakr-vavelimi očmi,
Iz temnega kota ob njegovem vznožju so se vzdigovale črne sence. Vstajale so druga za drugo, neme in tihe kot mračna noč, in so prihajale vedno bližje...
Skopuh je kriknil s čudnim, groznim glasom, ki je trepetal od stene do Stene in se poizgubljal v tiho noč. Obšla ga je silna groza. Tako globoko je ni občutil še nikoli poprej. Zazeblo ga je po vsem telesu, do srca mu je segel mraz, Na prsih pa mu je ležalo nekaj, kakor težak, črn kamen...
Bližje in bližje so prihajale sence. Njih obrazi so bili strašni in njih sovražne moči so razodevale grozo in stud. S temnim, grozečim pogledom so sence strmele v skopuha.
Starec se je vzdramil iz osuplosti, zatrepetal je in začutil nenadoma veliko utrujenost... "Kdo ste? Kaj hočete od mene?" jih je vprašal s tihim, trepetajočim glasom.
Zganile so se sence kot listje v vetru in ena izmed njih se je oglasila: "Stari skopuh, ali nas ne poznaš? Tvoji dolžniki smo... Povrniti ti hočemo z obrestmi, kar si nam dajal v svojem življenju. Preganjal si nas iz lastnih hiš v trpljenje in smrt... Glej, to ti hočemo povrniti."
Skopuh je vstrepetal in drgetal kakor šiba na vodi. Nenadoma ga je spreletela grenka, črna misel. Šlo mu je do srca kakor zimski hlad...
"Smrt... smrti..." je ječal in vzdihoval kakor v sanjah. Silna bridkost mu je napolnila srce, da je zastokal kakor bi bil z nožem ranjen.
Oči so se mu zameglile, niso več videle natanko. Njegove misli so zgrešile pot in so blodile okoli kakor popotnik, ki je zašel v samotne laze.
Nalahko, neopaženo kakor dih je vstopila... bela koščena smrt s koso. Tiho se je vstopila ob vznožje postelje in čakala. Temni njeni pogledi so strmeli nanj, da jih je skoro na obrazu čutil...
"Smrt... smrt... smrt!" je šepnil še parkrat v polusnu. Glas je bil tih, vzdihujoč, zamolklo je jejjnil poslednji dih umirajočega...
Skopuh se ni zganil več, lica so postala mrzla, ustnice se niso premaknile in polodprte oči so gledale mrtvo.
i®a®®a a a a a a a a a a
a
ZA KRATEK ČAS.
a
® a ® a a.® ® ® a a a a ® a a
Pred poroto.
Zagovornik: "Dokazano je, da je obtoženec imel v eni roki palico, v drugi revolver. Vprašam vas gospodje porotniki, kako bi bilo mogoče, da bi bil
pri tepežu vmes udrihal, ko ni imel nobene roke proste?!"
Vzrok.
Desetnik: "Rekrut Bebec, čemu naredite obrat in sicer vsak obrat vedno le na desni peti?"
Rekjrut: "Gospod desetnik, javim ponižno — ker mi na čevlju manjka leva peta."
Saj ni moj.
Mestni policaj teče za nekim gospodom in ko ga dohiti, mu reče: "Vi spod, bodete plačali kazen, ker pse seboj na sejm jemati je prepovedano."
Gospod se začudi: "Kaj me briga pes, saj ni moj!"
Policaj: "No, zakaj pa potem vedno za vami teče?"
Gospod: "Vi tečete tudi za menoj in vendar niste moji!"
Pozna ga.
A: "Prosil sem te, da mi posodi sto kron, pa si mi jih poslal le 98."
B: "Ja, dve kroni sem ti odtrgal za poštne znamke pri pismih, ki ti jih bom moral pisati, predno dobim denar nazaj."
Pikro.
Prijatelj: "Torej zares ne greš z mano?"
Mlad zdravnik: "Žal da nev Kajti nemudoma moram k nekemu bolniku."
Prijatelj: "Oh, privošči mu vendar še par ur življenja!"
Medeni tedni.
"Jed ni danes zopet za nič."
"Meni pa je popolnoma všeč, moja draga Jožica."
"Preskrbeti se moram z drugo kuharico."
"O, tako — kar precej zapodi to iz pod strehe. Jaz sem namreč mislil, da si ti skuhala to jed."
Razvajenost.
"Če dobi moja hči 10,000 za doto, mislim, da bi bili pravzaprav lahko veseli in zadovoljni."
"Veste, če človek dan na dan čita v časopisih, da je vsak hip ujetih 40,-000 ali 60,000, je 10,000 preklensko majhna vsota."
Dobra vaja.
Žena (bere): "Tukaj-le se čita, da je škodljivo spati e odprtimi ustmi. Ali misliš, da je spanju mogoče imeti usta zaprta?"
Mož: "Ne vem, draga, toda lahko se jnalo vadiš, kadar ne spiš."
Ni našel.
Dva prijatelja, ki se že dolgo nista videla se srečata. "Kako ti je, dragi prijatelj?" vpraša prvi.
"Hvala, celo dobro, samo lase sem zgubil," odgovori drugi. Nato vzame prvi klobuk z glave, pokaže prijatelju golo glavo in reče: "Dragi, mene vsaj ne moreš obdolžiti, da bi jih bil našel."
Smola.
"Kaj pa z našim Jackom?"
"Revež! Ko je danes zjutraj domov šel, si je med potjo tako lepo povest izmislil, in hotel jo je povedati ženi."
"No in?"4
"Povest je bila tako dobra, da- bi jo Vsaka ženska morala verjeti."
"Ali njegova žena..."
"...bi jo tudi bila verjela, a ko je Jack domov prišel, je storijo popolnoma pozabil."
Slabo prenočišče.
Neki Oger je spal na Dunaju v zelo slabi gostilni. Ko ga vpraša krčmar, kako je kaj spal, odgovori: "Presneto slabo; vendar pa bolje, kakor vaše bolhe, ki niso celo noč zatisnile očesa."
y; ---
Si
MALI OGLASI.
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1917.
Predsednik.............George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik..............„....Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik....... .........John.Pečric
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
ATLAS — ZASTONJ.
Še imamo nekoliko ročnih atlasov celega sveta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vprašajo.
Posebno v sedanjem času je jako priročno imeti tak atlas, ko se pojavljajo velezanimivosti po celem svetu.
Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas-zastonj predno zaloga poide.
UPRAVA AMER. SLOVENCA.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino.
To društvo ima že nad $2,900.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 3088.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
National Studio
R. PAWLOSKI, lastnik. Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki že-nitovanj. — Chicago telefon 3245. Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliet.
Phone 4857.
MAT. OMOTA
fi Slovenski krojač fi
Izdelujem obleke, vrhne suknje, popravljam, čistim in gladim moške in ženske obleke.
201 Jackson St,	Joliet, Illinois,
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo I V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej io poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskegt papirja po nizkih cenah.
A lexander Harass
t\ Chi. Phone 376 U N. W. 92!
120 Jefferson St. JOLIET, ILL
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerije
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso ♦-r vse druge pedmete, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem
John N. Pasdertz
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, 10.
— Kadar hočete kaj kupiti, oglasite se v trgovinah, katere imajo svoje oglase v Amer, Slovencu.
DENAR ZA BOŽIČ PO NIZKI CENI(
Veselo javljamo, da smo premenili naše »broke in znižali odplačila. Zdaj lahko posodite denar na sledeče obroke:
Vsota posojila.
$ 12.00	...
16.00	...
20.00	...
24.00	...
28.00	...
32.00	...
36.00	... 40.00 ...
48.00	...
Štev. mesecev.
..........6.....
..........8.....
.....10.....
.....12.....
..........7.....
..........8.....
..........9.....
.....10.....
.....12	......
60.00	..................10
72.00	..................12
80.00	..................10
88.00	..................11
100,00	..................10
Mesečno odplačilo.	Glavnica z obrestmi 3 1-2 odsto na masec.
..........$ 2.00.........
....................3.00.........
....................2.00.........
....................2.00.........
....................4.00.........
....................4.00.........
....................4.00.........
....................4.00.........
....................4.00.........
...................6.00.........
....................6.00.........
....................8.00.........
....................8.00.........
....................10.00.........
Skupna cena
.....$ 1.47
....	2.52
__________3.85
__________5.46
....	3.92
....	5.04
__________6.30
....	7.70
----------10.92
----------11.55
__________16.38
__________15.40
----------18.48
..........19.25
Druge vsote do $300 po istih cenah.
Joliet Loan. Company
(NOT INC.)
Cor. Chicago and Jefferson Sts., 2nd floor
Room 201 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL. Telephone: Chicago 522.
Pod državno kontroolo in licenco.
NAJSTAREJŠA POSOJILNICA V JOLIETU.
JOUCT.IU*
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26.. .JOLIET. ILL/*
SfiMMHfa S S Si SfiSfoS&MK |
Amerikanski Slovenec je razširjen po celi Ameriki in kjerkoli so Slovenci, tam nekdo dobiva naš list, zato pa so oglasi v tem listu vedno uspešni. Kadar koga iščete, pošljite oglas v naš list, ki ga gotovo najde v kratkem času.
Mal oglas stane po 1 cent za vsako besedo za enkratno objavo aH prvo priobčenje, če pa kdo hoče oglas večkratno objaviti se naj računa za vsako nadaljno objavo po en cent za vsaki dve besedi.
Istotako se računa od raznih zahval, naznanil smrti, krstov, porok in drugih malih oglasov po lc od vsake besede.
Naročilu je pridejati denar ali znamke po lc.
V NAJEM SE ODDAJO 4 LEPE sobe v drugem nadstropju. Imajo gas in vodo. Več se poizve, če vprašate na 1506 North Broadway, Joliet, 111.	2—4t
V NAJEM 2 SOBI. VPRAŠAJTE pri: Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet.	unf
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se Imenuje
EAGLE EXPORT
eeeaeu«*—-
ter je najboljša pijač«*
E. Porter Brewing Company
Oto telefon 405
S. Bloff St.. Joliet, lU.
r