— ST- IH, redna glavna skupščina društva „Pravnika". Dne 25. januvarija t 1. zvečer je bila v mestni dvorani Ljubljanski glavna skupščina našega društva po dnevnem redu, naznanjenem v zadnji številki »Slov. Pravnika«. Precejšnjemu številu nav-zočnih društvenikov otvoril jo je načelnik g. dr. Fr. Papež. V svojem ogovoru je tudi naznanjal, da je društvu prošlo leto odmrl član med. dr. M. Samec v Kamniku, ki se je odlikoval kot zna-čajen mož in pisatelj. Skupščina se je dvignila, da je s tem dala čast spominu pokojnega društvenika. Potem so se zvrstila poročila odborova. Poročilo tajnika g. dra. D. Maj ar o na: Slavna glavna sknpšSinal Poročilo, katero mi je podati. poroCilo je o mladem društvu, katero je komaj pred letom dnij stopilo v življenje. Mnogo je bilo truda samo za pripravljanje, a vender videti hočemo, da se je marsikaj tudi dovršilo. V glavni skupščini dne 26. januvarija bil je izvoljen sedanji odbor. Ta odbor imenoval je v seji dne 3. febravarija načelnikovega namestnika in sicer gosp. svetnika Vencajza, tajnika in knjižničarja dra Majarona, blagajnika gosp. notarja Gogola. Za nadzornike društvenega lista je odbral gosp. svetnika Vencajza, gosp. pristava Gutmanna in gosp. pristava Levca, a odgovornima urednikoma je imenoval gg. dra. Papeža in dra. Majarona. Prvo, kar je bilo odboru storiti, bilo je to, da je prevzel v društveno lastništvo ,Slovenskega Pravnika" od prejšnjega izdajatelja gosp. dra. Moscheta. Hvala gosp. dru. Moschetu, — to prevzemanje bilo je čisto gladko in ^Slovenski Pravnik" je uže dne 15. februvarija izšel kot društveni list. Kako je nadalje odbor, oziroma društvo delovalo po ,Slov. Pravniku", o tem bodemo kasneje čnli posebno poročilo. Ko je odbor začel izpolnjevati svojo nali.go, imelo je društvo uže toliko članov, da je bil zatrjen njegov obstanek. Omenjati moram, da so si nekateri pravniki sosebno mnogo prizadejali, nabrati v svojih krogih kolikor moči veliko društvenikov. Omenjati je tudi, da so domači časopisi koj iz začetka in tudi kasneje zvesto širili dober glas o našem društvu in tako veliko pripomogli k njegovemu uspehu. Tudi odbor si lahko reče, da je po svoje delal za pomno-ženje društvenikov. Sosebno usojam si naglašati, da je ^Pravnikovo' stvar po deputacijah priporočil načelniku politične deželne vlade in načelniku deželnega sodišča v Ljubljani, potem pa tudi predsednikoma odvetniške in notarske zbornice v Ljubljani, in vsi ti so zatrjevali, da hote podpirati društvene smotre. Danes je umestno, da odbor izreka javno zahvalo vzera tistim, ki so prošlo leto tako ali tako izkazovali svojo blagonaklonjenost društvu „Pravniku". Do konca leta narastlo je število društvenikov do 168, med temi jih je bilo 7, ki — 58 - niso pravniki v najširšem pomenu te besede. Jeden društveiiik, med. dr. Samec je umrl. Imenovano števil'« društvenikov je lepo, a dokaj veliko ni. Odbor meni, da je to komaj tretjina tistega števila, katerega bi bilo sicer po pravici pričakovati po danih razmerah in z ozirom na smotre našega društva Mnogo je pravnikov, ki so rajši samo naro niki društvenega glasila, mnogo pa jih je še, ki niso niti društveniki niti naročniki. Število društvenikov je torej lahko in tudi mor i biti večje Pravniki slovenski morajo dobiti zavest, da so smotri nnšega društva lepi in prevažni in da dosezati jih zahteva čast in korist njihovega stanu ! Skrb bodi drušivu, da s svojim delovanjem budi to zavest, a društveniki naj z besedo širijo zanimanje za ^Pravnikovo' idejo. Potem bodo razmere društva v tem in dosledno tudi v drugem pogle lu boljše in popolniše. P javljalo se je društveno življenje, k«kor sem uže omenjal, po „Slov. PrHvniku'', potem pa tudi po cdbornvih sejih, društvenih shodih in jedni gUvni skupščini. Odb rovih sej je bilo 15. V njih je odbor reševal' tekoče posle, a storil je tudi nektj v;'žnih ukiepov, kateri so se potem p »kazali kot društveno delo. Tu je pred vsem cmenj ti ukrepa, da društvo izdaja „zbirk avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku'. Dže je izšel I. zvezek s kazenskimi zakoni in znano je vsem, s kidikim veseljem je bil pozdravljen, pozdravljeno podjetje. Res je t) jfden najlepših književnih korakov, ki jih je nirod naš storil v novejšem času, in društvo niše pok-z lo se je eminentno pr ktičnim, ker s to zbirko podaje neizogibni prip moček k zvrševanju narodne naše jednak'prav-nosti. Najbolj pa se je veseliti temu, da se zal žništvu ni treba bati izgube. To je uže sed^j jasno in premagana je t'ko najhujši bojazen, ki je dosedaj in to predolgi, dobo bila n i poti temu podjetju. Stvar bode, to je sedaj prav gotovo, napred 'vala vztnjno. V kratkem dotiskan bode 11. zvezek zbirke s kazensko-pravdnim redom Tako pa b deta nam došli oba prva zvezka po trudu jednega in istega pis telja, g. dra. J, Kavčiča, kateri se je s tem storil društvu in nirodu velez islužneg i in kateremu b di tudi danes izrečena javna z ihvala. Odst pajoči < db r pa b de bodočemu odboru prepustil še dva rokopisa, prevod namreč meničnega in trgovskega zakona s pripadki, in tako se e nadejati, da b demo čez leto dnij lahko z ipet govorili o novih plodovih na tem polji društvenega podr.jčja. Še dva druga ukrep i, važn* z i slovensko pravniško slovstvo je storil odbor. Prvič to, da se sestavki v „Slov. Pr-ivnikn": „iz sodni -zdrč.vniške prakse" pretiskavajo v posebno knjigo. To se zvršuje in tako položen je v sb venščini temelj za čist > n.ivo stroko, za sodno medicino, katera Jako tehtno nastopa v praksi, žal, skoro izkljnčljivo v nemški besedi. Nadalje je cdbor razglasil poz v, v katerem vabi, naj bi pravniki izpisavali i/, zak. nov slovenske izraze, da bi se tak > dobilo gradivo za pravniški nemško-sbivenski slov r. Na ta p -iv pravniki niso tako odgovorili, da bi bilo moči razdeliti in pričeti delo. Ali te misli popustiti ne smemo. Pravniškega nemško-slovenskega slovarja praksa celo nujniše zahteva, nego li priročne izdave zakonov. Našega društva naloga torej ostane, da prej ko moči določi način, po katerem dospemo do takega slovarjti in ž njim do jednotnega, stalnega zloga v slovenskem uradovanji. Bilo je še dragih odborovih ukrepov, tako glede društ- - 59 - veiiega lista, glede liiijižnice itd., a ti se bodo umenjali še danes v drugih poročilih. Skliceval je odbor tudi društvene shode in bilo jih je četvero. Tudi po društvenih shodih se je kazalo, da je društvo nPravnik" nekaj lepega in potrebnega. Ljubljanski društveniki so se jih radi vdeleževali in spoznavali, da tako zbrani služijo svojemu znanstvu in društvenim smotrom. Predavanja so bila dne 17. aprila ,,o novem črnogorskem zakoniku", dne 29. maja „o zakonih zoper vla-čugarje" in dne 21. decembra „o preložitvi naroka pO § IS pravdne novele". Vrhu tega bil je na jednem ali drugem shodu razgovor o pravnih vprašanjih ter o društvenih rečeh. Več o tem priobčilo je društveno glasilo in dovolite, gospoda, da se danes samo sklicujem na doti('na priobčenja, sosebno na priobfenje o debati, ki je bila na društvenem shodu dne 17. aprila zaradi izdavanja zakonov v slovenskem jeziku. Na društvenih shodih je odbor čul tudi posamezne nasvete in želje, katere je izpolnjeval po potrebi Nasvet je tudi bil, naj je poprositi deželnega zbora kranjskega podgore za izdavanje za konov. Odbor je uvaževal ta nasvet, a zvršil ga ni, ker se je uveril, da je boljše, ako ga ne zvrši Na zadnjem shodu dne 21. decembra izrazil je odbor nadejo, da bodo odslej društveni shodi vsaj vsak mesec jedenkrat in to s predavanjem. Shod, ki je bil sklican na 11. dan t. m , moral se je odložiti zaradi neugodnega zdravstvenega stanja. V bodoče pa upajmo, da rednim mesečnim shodom i.e bode nikake ovire. Ti shodi naj se udomačijo kot potreba med nami, ž njimi naj tukajšnji društveniki izražajo svoj stanovski ponos in ,,Pravnikovo" krepko življenje in to bode napravljalo tudi dober utis na vnanje društvenike: sploh bodo to zdravi pojavi zavednega domačega pravništva! Dne 4. oktobra bila je glavna skupščina „Pravnikova'' in zvršiti je bilo na njej po §-u 10 program, kakeršen je denašnji A znano je, da je ta skupščina le prenaredila pravila v § 1. 7., in 18 , a potem se preložila Proti pre-naredbi pravil se politično oblastvo ni izjavilo, torej je pravoveljavna. Društvo naše je koj iz začetka stopilo v zvezo z nekaterimi pravniškimi društvi in to s „pravničkim družtvom" v Zagrebu, s češko ,,Pravnicko Jednoto" v Pragi, s „Pravnicko Jednoto Moravsko v Brne" ter z akad. pravniškim društvom ,,Všehrd" v Pragi. Prav tako je v zvezi z nekaterimi uredništvi nemških in slovanskih pravniških časopisov ter z nekaterimi knjigotržnicami. Tako je društvo „Pravnik" poznato tudi izven domovine naše, ima pa tudi drugo korist, to namreč, da mu iz te zveze dohajajo razne publikacije, s katerimi se lahko okoristi društveno glasilo in društvena knjižnica. K javnim prilikam bilo je društvo nastopilo samo dvakrat Obe priliki bili sta žalostni. Odbor je prvič deputacijo poslal k preblag. g. deželnemu predsedniku baronu Winklerju izrazit društveno preudano sožalovanje zaradi smrti njegove ces. in kr. visokosti nadvojvode Rudolfa, a drugikrat se je po deputaciji udeležil pogreba dra. Supančiča, bivšega predsednika odvetniški zbornici kranjski To, slavna glavna skupščina, je slika društvenega življenja v prešlem letu. Odbor je uverjen, da je iz tega življenja prihajala čast domačemu prav-ništvu in korist stvari, katero smo si namenili gojiti. Veliko je res še dela — 60 a pav zaradi velikega dela zbrali smo se v društvo Pravnik", Glejmo, da ga ne zapusti nihče, glejmo le, da se pomnožimo! — Poročilo blagajnika g. J. Gogole slove: Slavna glavna skupščina! V naslednjem predložim račun o dohodkih in izdatkih društva nPravnika" V Ljubljani v preteklem letu 1889. I. Dolnociki. 1. Društvenine 168 članov in sicer 24 plačujočih po 8 gld. in 144 po 5 gld. ter naročnine 147 plačujočih naročnikov na društveni list ,Slovenski Pravnik- vplačal se je do vštetega dne 31. decembra 1889, katerega dne se ta račun sklepa, znesek . . . <................ a to leto plačali so preveč naslednji člani in sicer: a) g. Viktor Globočnik v Kranji .... 4 gld. — kr. h) „ dr. Jurij Kulterer v Velikovci ... 5 „ — „ c) „ Ivan Nabernik v Litiji......2 „ — „ dj „ Ivan Okretič v Pazinu......4 , — „ e) „ Jakob Pukl na Danaji......3 „ — , vsi skupaj................... in to svoto je iz tega računa izločiti ter prenesti kot prejem na račun za leto 1890; ako se torej ta svota odšteje od vplačanih društvenin in naročnin, ostane........... 2. Izplačane hranilnične obresti do 1. oktobra 1889 so ... in vsi dohodki skupaj znašajo........... IL Izdatki. 1. Nagrada uredniku društvenega lista, častna nagrada sotrud-niku, tisek društvenega lista, vezanje, odprava i. t. d. ^Narodne Tiskarne" v Ljubljani, vse skupaj.......... 2. Letna naročnina na „Juristische Blatter" s poštnino vred 3. Nakup nekattrih knjig in poštnina za dopisovanje tajnikovo 4. Kolki k vlogama za odobrenje in izpremembo pravil, dvakrat postreščeku za pobiranje društvenine in naročnine po mestu, poštnina za blagajtiikovo korespondenco in pismonoši za novo leto . . . . ¦ ................ vsi izdatki skupaj........•.......• Ako se dohodki, znašajoči............ primerjajo z izdatki, znašajočimi.......... pokaže se preostanek .... .......... gld. kr. 1400 30 18 1382 14 1396 1118 30 11 1396 I 41 1085 27 6 06 17 28 10 45 1118 06 41 05 278 36 - 61 — gld. 4 , 81 106 50 389 I 67 Prenos . . |, 278 ;56 kateri je naložen v mestni hranilnici Ljubljanski na hranilni knjižici štev. 102, in od te znašajo 4<'/i, obresti od 1. oktobra 1889 do 31. decembra 1889 ............. K temu je prišteti še zaostanke nekaterih članov, oziroma naročnikov iz leta 1889, skupaj znašajoče....... Ako se vse to sešteje, razvidi se, da znaša društvena imovina koncem leta 1889 poleg malega inve.tarja, obstoječega iz n katerih knjig in tiskovin, v gotovini in zaustankih skupaj z besedo: Tristo devetinosemdeset goldinarjev 07 kr. av. velj. Konečno prosim da slavna skupščina blagovoli ta račun vzeti na znanje, in k temu dodajera le željo, da naj gg diuštveniki in tudi naročniki za naprej društvenine, oziroma naročnino pošiljajo le naravnost v roke blagajništvu društva .Pravnika" po poštnih nakaznicah in da naj. ako se preselijo, to nemudoma naznanijo rečenemu blagijništvu kajti tako odstrani se vsaka pomota in sosebno pospešuje hitra in prava odprava društvenega lista. Preglednika računov gg. dr. Fr. Munda in dr. J. Zupane sta na to poročala, da sta pregledala blagajnikove zapiske ter dobila vse v popolnem redu in urejeno z največjo točnostjo. Knjižničar g. dr. D. Majaron je poročal o društveni knjižnici. Razložil je, da odbor ni hotel trositi denarja za knjige, ker se mu je videlo, da je treba zalagati za nujnejše društvene smotre. Finančno stanje se prvo leto tudi ni toli ugodno pokazalo, da bi bilo moči najeti društveno sobo ter tako zasnovati pravnikom za želeno čitalnico. Društvena knjižnica, ki sedaj šteje 68 zvezkov, nastala je torej skoro jedino le po zameni za društveni list, po knjigah, ki jih je dobilo uredništvo v recenzijo v društvenem listu, ter po podaritvah. Darovali so knjig: si. društvo »Pravnike in društvo »Všehrdc v Pragi, gg. dr. A. Mosche, dr. Fr Papež in dr. A. pl. Schoppl, odvetniki v Ljubljani, in dobivala je knjižnica tudi zastonj zapisnike državnega zbora, publikacije statističnega biroa na Dunaji ter »Zbornike zakonov« od hrvatske vlade. — Vse to je skupščina vzela odobrujoč na znanje, ter pritrdila zahvali, ki se je izrekla omenjenim podariteljem. V imenu nadzorstva za društveni list poročal je g. J. Venca j z ter naglašal, da rokopisov ni bilo na izber in da se marsikatero strokovnjaško pero še ni zastavilo. Pohvalno je omenjal sotrudnika g. med. dr. Fr. Zupanca, ki je redno priobčeval po- — 62 — glavja o sodni medicini ter tako i)rvi obdeloval strokovno slovenščino, ki uže sedaj v praksi prav dobro zalega. Vzpodbujal je poročevalec k večjemu delu v društvenem listu, ki naj bi zbiral duševne plodove vseh domačih pravnikov in pojasnjeval na vse strani prakso v Slovencih. Vsa ta poročila je skupščina odobrila ter odstopajočemu odboru izjavila priznanje. K volitvi društvenega načelnika se je oglasil g. dr. Ivan Tavčar ter nasvetoval, naj se dosedanji društveni načelnik gosp. dr. Fr. Papež izvoli z aklamacijo znova za bodoče leto. Temu je skupščina kakor jeden mož pritrdila in g. dr. Fran Papež je to svoje izvoljenje odobril, proseč društvenikov podpore, da se uresničijo čedalje bolje nadeje, s katerimi smo vlani društvo pričeli. Volitev odbora je bila z listki in imeli so skrutinij gg. dr. F. Tekavčič, J. Zupančič in K. P leiweiss. — Izvoljeni so bili jednoglasno vsi odborniki in sicer kot vnanji gg.: dr. Janko Babnik, c. kr. sod. pristav v Logatci, dr. Jurij Hrašovec, odvetnik v Celji, in Bogdan Ter novec, c. kr. dež. sod. svetnik v Trstu; — kot Ljubljanski gg.: dr. Andrej Ferjančič, c. kr. drž. pravd, namestnik in drž. poslanec, Ivan Gogola, c. kr. notar, dr. Jakob Kavčič, C. kr. drž. pravd, namestnik, Anton Leveč, c. kr. dež. sod. pristav, dr. Danilo Maj ar on, odvet. kandidat, Karol Pleško, c. kr. dež. sod. svetnik, in Janko Vencajz, c. kr. dež. sod. svetnik. Naposled sta bila po predlogu g. dra. Fr. Štora izvoljena z aklamacijo gg. dr. Jarnej Zupane, c. kr. notar in predsednik notarske zbornice, ter odvetnik dr. Fr. Munda, oba v Ljubljani, za preglednika računov. Skupščina je trajala poldrugo uro. Književna poročila. Mjesečnik pravničkoga družtva u Zagrebu prinaša v 1. letošnjem broji naslednje razprave: Dr. Al. pl. Bresztyenszky: Primjetbe k osnovi zakona o postupku u slučajevih smetana posjeda. — Prof Vojno vi d: Oavjet-niCkemu pomladku za novo Ijeto. — R, Darest: Novi črnogorski gradjanski zakonik — §§: Dostavnice o sudb. iješitbah, izručenih strankam. — Dr. Mu-drovčič: §281 k. p —S. Kocian: Črtice iz financijalne judikature —Potem slučaje iz pravosodja.