DAROVE za vzdrževanje Salezijanskega vestnika in za druge namene lahko nakažete na račun, vpišete namen plačila ter nas obvestite o namenu nakazila. Salezijanci, Rakovniška6,1000 Ljubljana RAČUN 24200-9004141717 sklic 00 06 ^VSEBINA_ ► Don Bosko našega časa med nami ► Blagoslov Don Boskovega centra v Celju ► Marijino darovanje v templju ► Andrej Majcen -vietnamski don Bosko ► Z Marijo - Brezmadežno in Pomočnico Sodobne piramide na smetišču Pascual Chávez v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku "NAŠA PA JE Izdaja: Salezijanski inšpektorat v Ljubljani Ureja: uredniški odbor Urednik: mag. Marjan Lamovšek Lektoriranje: Jerneja Kovšca Grafična priprava: Marko Suhoveršnik Stiki: mag. Janez Potočnik Založba: Salve d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Povše, Ljubljana m ka y UJ ( W% i < -i Vfei? ^ Naslov uredništva: Salezijanski vestnik je L 1877 ustanovil sv. Janez Bosko, v slovenskem jeziku pa je začel izhajati 1.1904. Danes izhaja v 55 narodnih izdajah, v 24 jezikih in v 151 državah, telefon: kjer delujejo saiezijanci p nnčta' (letna naklada nad 10 a"Publd-milijonov izvodov). splet: Salezijanski vestnik RakovniškaS 1000 Ljubljana 01/42.73.028 vestnik@salve.si www.donbosko.net DVOMESEČNIK Glasilo za salezijansko družino 6 2004 77 532 0353-0477 INŠPEKTORICA HMP Tu imamo revijo, ki ima sto let \\življenja in se ohranja mlada in nadaljuje s sporočanjem vesele blagovesti.« S temi besedami je vrhovni predstojnik salezijanske družbe, g. Pascual Chavez, ob svojem nedavnem obisku med nami dal najlepše priznanje Salezijanskemu vestniku, ki nas vsaka dva meseca obišče na naših domovih in nam prinese cel kup vzpodbud in lepih družinskih novic. Daj Bog, da bi tudi naslednjih sto let prinašal med nas poučno in veselo sporočilo ter utrjeval naše občestvo. Tudi v tem mesecu, ko se narava pripravlja na zimski počitek in ko se naše misli pogosto vračajo k našim dragim, ki so na zemlji za vedno zas- pali, nam to naše skupno glasilo prinaša veselo sporočilo: »Naša domovina pa je v nebesih, od koder tudi pričakujemo odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa« (Flp 3,20). Čeprav je na tem svetu tudi lepo in radi živimo, vsi čutimo, da nismo ustvarjeni za ta svet. Nobena stvar nas tu ne more dokončno osrečiti in izpolniti vseh naših najglobljih hrepenenj. Toliko lepega smo že samo v teh zadn jih mesecih dočakali: narava nas je obogatila s svojimi sadovi, mladi si zopet lahko nabirajo znanja in napredujejo v modrosti, dobili smo nove voditelje tako na ravni države kot tudi na ravni Cerkve. Vsega tega se iskreno veselimo in živimo v novem upanju. A vsi čutimo, da je vse to le del celotne resničnosti o našem življenju in da je vsako upanje lahko prazno, če nima trdnih temeljev v veri, v duhovnem življenju, v Jezusu Kristusu, kije večen in resničen. Ta dar pa kristjani moremo prejeti vsak dan in sveti oče nam v tem letu evharistije, ki smo ga pravkar začeli, zatrjuje, da je »evharistija najdragocenejša dobrina, kijih more Cerkev imeti na svojem romanju skozi zgodovino. V vsakdanje predano številka leto letnik skupna št. ISSN VOŠČILO NOVEMU LJUBLJANSKEMU NADŠKOFU IN SLOVENSKEMU METROPOLITU - MSGR. MAG. ALOJZU URANU pričakovanju, kličimo: Kedaj Zve-ličar prišel boš, ki kralj si zemlje in neba? Nebo nam ga pošilja po Devici Mariji. Njeno življenje je imelo en sam cilj in smisel: Biti Gospodova služabnica! To je od otroštva naprej učila tudi svojega Sina Jezusa in ga na tej poti spremljala vse do Golgote. Spomnimo se ob tem na čudovite besede, ki nam jih je v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku povedal gospod Chdvez: »Marija je bila Jezusova mati ne le zato, ker ga je rodila, ampak ker ga je vzgajala in učila. Tudi nas želi Marija naučiti to, kar je naučila Jezusa: da smo Božji otroci in se zato posvečamo temu, da izpolnjujemo Očetovo voljo, ter da je naše poslanstvo v tem, da služimo drugim in za njih damo svoje življenje. Prisluškujmo njej, v kateri se ev-hmistična skrivnost bolj kakor v katerem koli drugem človeku izkazuje kot skrivnost svetlobe. V n jej bomo spoznali preoblikujočo moč, kije lastna evharistiji, v njej bomo videli v ljubezni prenovljeni svet. Na ta način bomo še globlje doumeli, zakaj se smemo veseliti in proslaviti 150-let-nico razglasitve verske resnice o njenem brezmadežnem spočetju. * /IMCmcs (jeac DOMOVINA V NEBESIH"„, spolnjevanje dolžnosti vsakega človeka polaga seme živega upanja in s tem, ko usmerja naš pogled k 'novemu nebu' in k 'novi zemlji', ne slabi naše odgovornosti za sedanji svet, marveč jo spodbuja. Vsem kristjanom, kise udeležujejo evharistije, prinaša dolžnost 'spreminjati' svoje življenje, da bo v nekem smislu postalo povsem 'evharistično'« (CE 9. 20). Tudi don Bosko se je dobro zavedal moči žive Jezusove navzočnosti v evharistiji in je ponavljal mladim: »Bodi tak, da lahko vsak dan prej-meš Kristusa!« in srečanje z njegovo ljubeznijo ni moglo biti brez vzgojnih in duhovnih učinkov. Tudi mi danes sprejmimo ta dar odrešenja in to šolo ljubezni, ki nas bosta pripeljala do srečne večnosti. Vsak dan globlje zahrepenimo po njem in ga, predvsem v adventnem 25. oktobra 2004 je papežjanez Pavel II. imenoval msgr. mag. Alojza Urana za ljubljanskega nadškofa in metropolita. Predstojnik slovenskih salezijancev - g. Lojze Dobravec - je ob imenovanju med drugim novemu nadškofu zaželel: "Ob imenovanju za ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Vam v imenu slovenskih salezijancev iskreno čestitam ter se hkrati pridružujem vsem, ki so se Vašega imenovanja za voditelja ljubljanske nadškofije in Cerkve na Slovenskem resnično razveselili. Slovenski salezijanci si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da bi bili živi kamni v Cerkvi na Slovenskem in hkrati iskali v njej svoje specifično mesto in poslanstvo, še zlasti v blagor mladine." november - december • 2004 3 DON BOSKO f SIAŠEGA ČASA MED NAMI Svoj tridnevni obisk je gospod Chavez pričel v salezi-janski ustanovi v Želim-ljem, v tej prvi državno priznani katoliški gimnaziji v samostojni Sloveniji. Njegova beseda staršem, dijakom, vzgojiteljem, profesorjem in salezijancem, ki v tej ustanovi delujejo, je bila aktualna in polna spodbude. V Gimnaziji Žcliinlje "Danes revščina ni takšna, kot je bila ob koncn devetnajstega stoletja. Izziv za vas danes je, da svoje življenje napolnite s smislom. V ne- kaj letih ste v vaši deželi naredili neverjeten zgodovinski preskok. Pred nekaj meseci ste vstopili v Evropsko linijo. Veste, kaj vam nudi Evropa? Predvsem mir. Za vas, ki poznate tudi zelo trde strani zgodovine, vojno, je zelo pomembno, da ne pozabite, da vam Evropa nudi mir. Nepozabni ostajajo prvi dnem letošnjega oktobra. Obiskal nas je vrhovni predstojnik saiezijancev,;. 9. don Boskov naslednik, dr. Pascual Chavez. S svojo izžarevajoča' : osebnostjo, s svojo jasno besedo, polno spodbude, je prav gotovo v vsakem, kise je udeležil kakega srečanj'a z njim, pustil ■globoke sledove simpatije, človeške topiiiijji in Božje Mižim. Bodite prinašalci miru. Hkrati vam Evropa nudi blagostanje in demokracijo. Bodite protagonisti, stopite naprej, ne bodite samo opazovalci. Don Boskova veličina je bila v tem, da so fantje v njegovem ora-toriju sprejemali pogumne odločitve. Boljši svet je mogoč, zato je boljši svet nujnost.... Težave, s katerimi se danes srečujejo mladi Evropejci: zaverovani so predvsem v 'sedaj', živijo brez perspektiv, brez pogleda v prihodnost. Zato je vedno več drog, alkohola, vedno SLOVENIJA 1.-3. OKTOBER 2004 Med dijaki v Želimljem I november ■ decfmrfr • 2001 Chavcza |e sprejel nuncij v Republiki Sloveniji, Santos Abril yCastello več zmešnjav na spolnem področju, vedno večji problem je indife-rentnost, nezavzetost. Želim si, da bi vam ta ustanova pomagala odkriti načrt za življenje. Drugi izziv mladih Evropejcev je "razdrobljena osebnost". Blagor vam, ker je večina vašega prebivalstva še katoliškega. To pomeni, da imate še neko točko, ki združuje človeško osebnost, na kar se lahko sklicujete. Težava je, ko ni ničesar več, na kar bi se lahko sklicevali. In tretja stvar, ki tare danes vaše vrstnike po Evropi, je moralni relativizem, etika: izberi z jedilnega lista, kar ti ugaja. Evropa vam veliko nudi, a tudi veliko od vas pričakuje. Dragi mladi, dajte upanje Evropi. In upanje Evrope ste vi, in sicer v tolikšni meri, v kolikor razvijate v sebi tiste vrednote, ki bodo Evropo napravljale vedno bolj odprto in sprejemajočo, bolj solidarno in tolerantno. Predvsem pa dajte Evropi krščansko dušo." Med mladimi animatorji Lepo doživeto srečanje je bilo tudi z mladimi, ki so dejavni v programih salezijanske mladinske pastorale in v pastoralnih programih sester hčera Marije Pomočnice. V soboto dopoldne, 2. oktobra, je bila v svetišču najprej sveta maša, med katero je g. Châvez mlade navduševal za ideal svetosti. "Zaupati svetu in ne Bogu je norost, kajti svet bo prešel, tisti pa, ki spolnjuje Božjo voljo, bo obstal. Z ene strani propcidljivost, prehodnost; z druge pa obstojnost, trdnost. Veličina Dominka Savia, La-ure Vikune, petih mladih poljskih mučencev, Alberta Marvellija, med drugimi, je bila prav njihova odločitev, da v obdobju odraščanja in mladosti sprejmejo velike odločitve: izročiti se popolnoma Gospodu, najti v njem pravo veselje in služiti drugim. Nove prijateljske vezi ob obisku don Boska našega časa Prijateljski obisk pri upravitelju ljubljanske nadškofije, msgr. Andreju Glavanu ... Sol zemlje smo, ko živimo duha blagrov, ko izgovora na gori naprav/jamo svoj "identikit" in se postavljamo na stran alternativne družbe, med osebe, ki nasproti družbi, ki v ospredje postavlja uspeh, kar je minljivo, provizorično, denar, ugodje, moč, maščevanje, konflikt, vojno ... izbirajo mir, odpuščanje, usmiljenje, zastonj skost, duha žrtve, začenši v. najožjem krogu, kije krog lastne družine ali skupnosti, ki pa prestopa v širšo družbeno razsežnost. Vendar Jezus opozarja na možnost, da sol lahko izgubi okus, da njegovi učenci lahko izgubijo pristnost in ne odlaša z opisom dramatičnih posledic: "Za nič drugega ni več, kot da jo vržejo proč, da jo pohodijo". Ali smo učenci z jasno evangeljsko identiteto, torej za svet pomenljivi in koristni, ali pa smo za vreči stran, da nas zasramujejo." Osrednje praznovanje na Rakovniku Najlepše doživetje pa je bilo prav gotovo skupno praznovanje 100-letnice začetka gradnje svetišča Marije Pomočnice na Rakovniku in 100-letnice izhajanja Salezijanskega vestnika. Svetišče Marije Pomočnice je bilo polno kot ob največjih romarskih shodih. Slavjeje polepšalo ubrano petje združenih mladinskih 22 november - december • 2004 pevskih zborov in združenega pevskega zbora Ljubljana-Rakov-nik in Ljubljana-Kodeljevo. Vho-miliji je vrhovni predstojnik spregovoril o Mariji. "Danes je to čudovito svetišče Marije Pomočnice kot dvorana zadnje večerje, kjer je Marija zbirala učence. ... Marija je Jezusa naučila treh stvari. Prvič, da je Božji otrok. Jezus Boga ni imenoval tako, kot so ga ime- Priznanje misijonarju Kramarju za dolga desetletja zvestobe novali njegovi vrstniki. Klical ga je abbd, očka. Kdo je Jezusa naučil, da je Bog njegov Oče? Marija. Druga stvar, ki jo je Marija naučila Jezusa, je, naj izpolnjuje voljo svojega Očeta. Ni dovolj Bogu reči Oče; potrebno je biti dober otrok. In dobri otroci izpolnjujejo voljo svojega očeta. In Jezus se je posvečal izpolnjevanju Očetove volje. Tretja stvar, ki jo je Marija naučila Jezusa, je, naj služi drugim; naj ima odprte oči za potrebe drugih; naj stopi do najbolj potrebnih, da bi postal njihov služabnik. Danes nam evangelij govori, da nam je Jezus Marijo pustil za mater. Želim, da bi jo vsakdo izmed nas popeljal s sabo, da bi Marija bila mati in učiteljica, kot je bila to za Jezusa. Danes prosim za vsakega izmed vas, molim za salezi-jansko družino v Sloveniji, molim za naše mlade, molim za to sale-zijansko navzočnost tukaj na Rakovniku. In prosim Gospoda za milost, da bi bila ta ustanova rodovitna." w 6 NOVEMBER - DECEMBFH • 2004 Darilo, umetniško delo akad. slikarja T. Perka, ki sega je Chavez zelo razveselil Praznik na Kodeljevem Vrhovni predstojnik je tudi vodil slovesno praznovanje godu sv. Terezije na Kodeljevem v Ljubljani. ".SV. Terezija Deteta Jezusa je prava mojstrovina Duha, ki nam je danes dana kot vzor svetosti zaradi svojega polnega življenja, zaradi popolne poda-ritve Bogu prek kraljevske poti evangeljske preprostosti." C?J Spomin za vsako sestro ... Srečanje s HMP in SDB Vrhovni predstojnik je nagovoril tudi sestre hčere Marije Pomočnice, obiskal pa je tudi salezijan-sko skupnost na Trsteniku. Ob koncu svojega obiska je s svojo duhovno svežino nagovoril salezi-jance. Tistim, ki so že pred več kot 50-imi leti izpovedali redovne zaobljube, pa je izročil posebno podobo sv. Janeza Boska. Ob koncu srečanja s salezijanci in ob koncu svojega obiska v Sloveniji pa je g. Chavez odprl slovenski salezijan-ski spletni portal - donBosko Slovenija-ki pomeni sodobno dopolnilo Salezijanskemu vestniku, in to prav ob njegovem "stotem rojst- Pozdrav visokega gosta na Kodeljevem nem dlieVU .1 Chavez ¡e odprl novi slovenski salezijanski spletni portal donBosko Slovenija: www.donbosko.net Klemen Balažič "Karkoli vam reče, storite!" Te Marijine besede so odmevale v soboto, 9. oktobra 2004, v Šenčurju na Gorenjskem, ko je beograjski nadškofStanislavHočevar v župnijski cerkvi v diakona posvetil salezijanskega bogoslovca Klemena Balažiča. Obreda z mašo seje udeležilo veliko vernega ljudstva šenčurske župnije ter večje število duhovnikov na čelu z višjim predstojnikom slovenskih sa-lezijancev Lojzetom Dobravcem. Škof posvečevalec je v mašnem nagovoru novega diakona spodbujal, naj bo po Marijinem zgledu tudi on navzoč tam, kjer se "dogaja" življenje; naj ga spremlja zavest, daje NOVA DIA poslej zavezan služenju v molitvi in delu v imenu vse Cerkve. Priporočil gaje salezijanskim svetnikom, še posebej bi. Filipu Rinaldiju. Lepo okrašena cerkev, ubrano petje, sodelovanje različnih skupin pri bogoslužju in mogočno potrkavanje zvonovje potrjevalo, da se celotno župnijsko občestvo veseli diakonskega posvečenja svojega rojaka. Ob koncu seje diakon Klemen zahvalil za prejeto milost in vse spodbudil, naj si prizadevajo za močno vero ter ga še naprej spremljajo v molitvi. MiS Jure Babnik kJ 23. oktobra 2004 je ljubljanski škofijski upravitelj, msgr. Andrej Glavan, v diakona posvetil salezijanskega bogoslovcaju-reta Babnika. Novi diakon je bil posvečen v rojstni župniji, v Litiji. Množica ljudi v cerkvi je s svojo navzočnostjo pri slavnostnem dogodku potrjevala, daje za župnijo velik praznik, ko Bog pokliče koga iz njene srede za služabnika evangelija. Diakon Jure si je za svoje vodilo ob diakonskem posve-čenju izbral besede izjanezo-vega evangelija: "Brez mene ne morete storiti ničesar". Škof posvečevalec je v homi-liji spregovoril o pomenu kristjanove, zlasti pa diako-nove povezanosti s Kristusom. "S posvečenjem v diakona postaja Jure služabnik Cerkve, toliko bolj pa, ko bo posvečen v mašnika; z vsakim novim duhovnikom zaveje v Cerkvi nova apostolska svežina in obetavnejša prihodnost," je ob slovesnosti spregovoril predstojnik salezijan-cev, g. Lojze Dobravec. Diakon Jure Babnik izhaja iz družine s tremi otroki. Krščanska vzgoja v družini, zgled vere staršev in osebno iskanje svojega mesta v Božjem načrtu -vse to gaje pripeljalo do odločitve, daje Gospodu izrekel svoj "da" - v salezijanski družbi in sedaj še v prvi stopnji svetega reda, diakonata, ki bo zanj predvsem temeljita priprava na mašniško posvečenje. LMk 22 november - december • 2004 ■■ Doma in po svetu bi KMEHL Ritem duha 2004 Kazalci na uri so pokazali 8. uro zvečer in avizo Ritma duha 2004 je naznanil začetek festivalskega finala, ki sta ga pričela neposredno prenašati Radio Ognjišče in Radio Maribor. Množica v dvorani Leona Stuklja v Mariboru je kazala na to, da so tovrstne prireditve v našem prostoru potrebne. Navdušenje je iz minute v minuto naraščalo, čeprav so prve trenutke prireditve še zaznamovali prihodi novih obiskovalcev, ki so neusmiljeno iskali še zadnje proste kotičke v zasedenih vrstah. Kmalu je množica v dvorani zadihala kot eno in z bučnimi aplavzi pospremila sleherno od 12 novih skladb. Boj je bil trd in tudi strokovna žirija je imela težko delo. Medtem ko so poslušalci oddajali svoje glasove in je žirija za- MMMIhHi«* Obnovljene orgle V nedeljo, 10. oktobra 2004, je šentrupertska fara praznovala dvojno slovesnost: blagoslov obnovljenih orgel in srebrno mašo domačina g. Lojzeta Zupana. Med slovesno mašo, ki jo je daroval slavljenec g. Lojze Zupan, je predstojnik slovenskih salezijancev, g. Lojze Dobravec, obnovljene orgle blagoslovil in sedala, sta v dvorani za pravo vzdušje, nabito s pozitivno energijo, skrbela Rok Kosmač in Peter Januš. Nasmejani obrazi ljudi, ki so po dobrih dveh urah odlične ritmično duhovne glasbe odhajali iz dvorane so pričali o tem, da je festival uspel. Zato nas čaka »RITEM DUHA 2005«. Še boljši in še z dodatno svežino za tovrstno glasbeno sceno. Več na www.ritemduha.net jih predal svojemu namenu. Najbolj so se veselili in z navdušenjem zapeli člani cerkvenega pevskega zbora, s svojim sodelovanjem pa so slovesnost popestrili tudi Otroški pevski zbor in skupina Cantamus. Rojaku srebrnomašniku so voščili predstavniki župnijskega pastoralnega sveta, krajevne skupnosti Šentrupert, najbolj doživeto pa otroci. Marko Suhoveršnik B ran i Mali 100 let župnije Ob stoletnem jubileju ustanovitve župnije Tomišelj je bila v nedeljo, 3. oktobra 2004, vtej božjepot-ni cerkvi Rožnovenske Matere Božje lepa zunanja slovesnost. V pripravo na obhajanje te slovesnosti je bilo vloženega mnogo truda in požrtvovalnosti. Samo v zadnjem letu so bila v tomišeljski cerkvi dokončana večja obnovitvena dela. Slovesnost je vodil ljubljanski pomožni škof msgr. Alojz Uran, ki je obnovitvena dela blagoslovil. Škof Uran vodil praznovanje stoletnice V mašnem nagovoru je gospod škof zbrane župljane in mnoge romarje od drugod spodbujal k molitvi rožnega venca in govoril o velikem pomenu te molitve. Vse v župniji je spodbudil, naj bodo del žive župnije, naj gojijo globoko skrb za njen napredek in naj bodo še naprej ponosni in veseli kristjani. Ob vseh delih v cerkvi in okoli nje je bilo opravljenih ogromno ur prostovoljnega dela zavzetih fara-nov. Temje gospod škof podelil posebna nadškofijska priznanja zaves njihov trud, skrb in požrtvovalnost pri obnovi župnijske cerkve. povzeto po zapisu Uroša Pušnika 22 november - december • 2004 ^ A oktobra 2004, na / ' n spominski dan Ma-■ i< T • rije Pomočnice, je mariborski pomožni škof dr. Anton Stres v Celju blagoslovil Don Boskov center, ki smo ga salezi-janci pričeli graditi pred slabim letom dni. V prvi fazi izgradnje je zgrajen in v pritličju tudi urejen t. i. oratorij, salezijanski mladinski center ter večnamenska dvorana, ki bo odslej služila kot kapela, kjer bo začela nastajati nova župnijska skupnost. Med slovesno sveto mašo, ki je bila na trgu pred novo zgradbo, je škof Stres blagoslovil novi ambon in novi oltar za ka- Trg pred Don Boskovim centrom se bo po sklepu Mestne občine Celje imenoval: Don Boskov trg pelo. Ob koncu svete maše pa je blagoslovil tudi novi Don Boskov center in tako odprl pot za začetek dejavnosti v novi salezijanski ustanovi v Celju. Slovesnega blagoslova so se med mnogimi drugimi udeležili tudi župan mestne občine Celje g. Šrot, arhitekt g. Marinko ter predstavniki izvajalcev, podjetja Ceste mostovi Celje. besedilo infoto: M. Lamovšek Blagoslov Don Boskovega centra v Celju 'Zavedamo se, da je za vsako človekovo dejavnost potreben prostor. Ne more biti poučevanja, če ni šolskih prostorov, ne more biti zdravstvene nege, če ni bolnišnic, tudi družinsko življenje se ne more zasnovati, če ni stanovanja, in tako je tudi z našimi verskimi dejavnostmi. Možnost imeti ustrezne prostore sodi zato k bistvu verske svobode. Mestne občinske oblasti tukaj v Celju so to očitno razumele in danes je trenutek, da se jim za njihovo razumevanje naših potreb iskreno zahva- limo. To, kar nastaja tukaj pred našimi očmi, je mladinski center in s tem smo pri zelo pomembnem delu naše odgovornosti." besede škofa Stresa v masnem nagovoru 22 november - december • 2004 V soboto, 16. 10. 2004, sem v Radljah ob Dravi, med sveto mašo, izpovedala svoje večne zaobljube v družbi hčera Marije Pomočnice. Ta dan je v Radljah potekal tudi zahvalni dan, ki ga pripravljamo sestre HMPvsa-ko leto skupaj z animatorji. Več kot 400 mladih in otrok seje skupaj z menoj veselilo dogodka, ko sem svoje življenje zavedno pridružilaJezuso- Sestra Danijela med otroki na zahvalnem dnevu v Radljah ob Dravi vi daritvi. Želim si, da bi vese- popolni podaritvi Gospodu, za lje in hvaležnost, ki jo čutim ob vedno odmevalo v meni. s.D.K. Doma in po svetu iii S temi besedami preroka Izai-ja smo novinci iz devetih držav, med temi dva Slovenca, Grega in Gašper, 8. septembra letos izpovedali prve redovne zaobljube v salezijanski družbi. Slove- Skupina novincev iz Pinerola - pred hišo, v kateri je živel sv. Dominik Savio lo za cilj, da bi vedno bolj spoznavali tistega, ki nas je poklical, in sledili salezijanskemu duhu. Najpomembnejši trenutek, krona vsega, pa je bila prav izpoved zaobljub pokorščine, uboštva in čistosti, s katero smo postali redovniki. Biti redovnik pomeni odločitev za Jezusa, ki pravi: "Hodi za menoj." On je tisti, kije don Bosku po Mariji zaupal vzgojo mladih. Pri našem delu z mladimi si prizadevamo za besede: "Daj mi duše drugo vzemi!" kijih je don Bosko vzel za svoje. Jezus tudi danes kliče mlade na pot za njim, na pot redovni štva, duhovništva. In kdo ve, mogoče kliče prav tebe!? Gašper M. Otrin SDB Senat Teološke fakultete je za dekana Teološke fakultete Univerze v Ljubljani znova izbral salezijanca. Tokrat je to dr. Bogdan Kolar, ki je konec septembra na tem mestu zamenjal akad. dr. Alojzija Slavka Snoja, ki je to službo opravljal kar v dveh mandatih, štiri leta. Novemu dekanu želimo, da bi zaupano nalogo kar najbolje opravil v dobro Cerkve in naroda, zlasti še mladega rodu. Najmlajša sobrata ob svojem predstojniku snost je potekala v sosednji Italiji v vasici Becchi, rojstnem kraju svetega Janeza Boska, kjer danes stoji mogočno svetišče. Noviciat je bila enoletna priprava, izkušnja skupnega življenja, dela, molitve, delitev vsega lepega in hudega. Vse pa je ime- 1 0 november - december • 2004 Marijini prazniki i-. n 21. november piše s. Marija Žibert hmp DHROUnOJC U TGfllPLJU Povod za marijanski praznik 21. novembra je dalo praznovanje posvetitve bazilike Svete Marije Nove v Jeruzalemu 21. novembra leta 543. Cerkev je stala v bližini razvalin jeruzalemskega templja in je bila v svojem času ena najlepših v Jeruzalemu. Jeruzalemski verniki in romarji so se ob praznovanju posvetitve te bazilike spominjali tudi Marijinega darovanja v templju. To drugo je bolj in bolj stopalo v ospredje, posebno še, ko je slovesnost izgubila svoj krajevni značaj in se razširila tudi drugod.Končnoje spomin na posvetitev bazilike šel v pozabo: praznovanje posvetitve bazilike seje spremenilo v praznik Marijinega darovanja, in to celo v samem Jeruzalemu. Proti koncu 7. ali v 1. polovici 8. stoletja najdemo govore v počastitev Marijinega darovanja. Na Vzhodu je darovanje Device Marije še danes zelo velik praznik, enak največjim slovesnostim. Vsa pozornost praznika je obrnjena na notranjo vsebino dogodka, na popolno podaritev, s katero seje Marija popolnoma darovala Bogu že v prvih trenutkih svojega življenja. Božji tempelj, živo božje svetišče z nenehno duhovno daritvijo in poveličevanjem Božjega veličastva, je bila predvsem sveta Devica sama. Na Zahod je praznik Marijinega darovanja prišel razmeroma pozno: pod papežem Gregorjem XI. je bil leta 1372 uveden v Avignonu v Franciji, potem pa seje zlasti v 2. polovici 16. stoletja razširil še po drugih zahodnih deželah. Kaj je prava vsebina praznovan ja Na praznik Marijinega darovanja Cerkev slavi radovoljni, velikodušni odgovor Marije Device na edinstveno milost izvolitve, ki je je bila deležna. Marija je z vsem srcem, z vsem svojim bitjem odgovarjala na velike božje darove. Zato po pravici pravi o njej 2. vatikanski koncil: »Ko je z vsem srcem in neovirano od kakršnega koli greha sprejela odrešitveno Božjo voljo, je sama sebe kot Gospodovo deklo popolnoma posvetila osebi in delu svojega Sina in se s tem pod njim in z njim po milosti vsemogočnega Boga postavila v službo skrivnosti odrešenja« (C 56). Ko obhajamo spomin Marijinega darovanja, imamo torej pred očmi bistveno potezo njene duhovnosti: že v prvih trenutkih zavesti izvršeno podaritev same sebe Bogu in njegovim ljubečim odrešitvenim načrtom in nepretrgano vztrajanje v tej podarit vi - prav do pridružitve Kristusovi daritvi na Kalvariji. Ta daritvenost brez slehernega pridržka je Marijo napravila za za vzor vsakemu resničnemu kristjanu katerega koli stanu ali poklica. Prek Marije nam Cerkev daje gledati pred seboj nešteto množico odrešenih duš, ki bodo na dar učlovečenja tudi odgovarjale z darom samih sebe. Saj smo navsezadnje vsi kristjani poklicani k popolni podari-tvi samega sebe Bogu - in v tem bomo dosegli resnično spolni-tev svojega življenja, svojo življenjsko srečo. ■ miM -st Im. ' fiŠSi .'mm IM v K T V EGATISOCLETIA poštovane molivke in mo-livci za duhovne poklice! Od 10. do 17. oktobra 2004 je bil v Mehiki svetovni ev-haristični kongres z geslom Ev-haristija, luč in življenje novega tisočletja. Ob sklepu kon- MOLITVENI NAMENI CERKEV ŽIVI IZ EVHARISTIJE Letos Cerkev obhaja evharistično leto, v Sloveniji pa še stoletnico, ko je bilo uvedeno vsakoletno celodnevno češčenje Svetega Rešnjega Telesa po vsejh župnijah. ♦ NOVEMBER Molimo za tiste, ki omagujejo v duhovnem poklicu, da obnovijo prvotno ljubezen in ostanejo zvesti dani obljubi. ♦ DECEMBER V adventnem času molimo za vse ljudi, da bi v pripravi na praznik Jezusovega rojstva globlje doumeli vrednoto človeškega življenja od spočetja do naravne smrti. ♦ JANUAR Molimo, da bi se v letu evharisti-je pomnožila in poglobila molitev za duhovne poklice pred izpostavljenim Najsvetejšim. gresa je udeležence in velikansko množico vernikov iz cerkve sv. Petra v Rimu nagovoril tudi papežjanez Pavel II., ki se ga zaradi bolezni ni mogel udeležiti. Papež je v svojem govoru poudaril, daje »evha-ristija živi Jezus, zakrament Jezusove navzočnosti med nami, središče krščanskega življenja.« Izrekel je tudi prošnjo: »Ostani z nami, Gospod, v težkih trenutkih in skozi vse tretje tisočletje.« Evharistiji je bilo namenjeno tudi letošnje papeževo pismo za misijonsko nedeljo s posebnim poudarkom, da naj »premišljujemo o evharistiji z Marijinimi očmi, z očmi evhciristične žene. »Ko se Cerkev zaupljivo zanaša na Marijino priprošnjo, ponuja Kristusa, kruh odrešenja, vsem ljudstvom, da bi ga priznali in sprejeli kot edinega Odre-šenika človeštva ... Ko se zazremo v Marijo, spoznavamo preoblikovalno moč evharistije. V njej vidimo svet, obnovljen v ljubezni ... Marija,prvi taberna-kelj v zgodovini, nam kaže in nudi Kristusa, našo pot, našo resnico in naše življenje. Upam, da bo lahko posrečeno ujemanje svetovnega evharističnega kongresa s 150-letnico razglasitve Marijinega brezmadežnega spočetja priložnost za vernike, župnije in misijonske ustanove, da okrepijo svojo misijonsko vnemo tako, da bi bila v sleherni skupnosti resnična lakota po evharistiji ... Da bi mogli živeti iz evharistije, je tudi potrebno ostajati dolgo časa v čaščenju Najsvetejšega zakramenta. Sam to delam vsak dan in tam najdem moč, tolažbo in oporo«, zatrjuje papež. Drage molivke in molivci! Prisluhnimo papeževim željam in smernicam. Okrepimo in pomnožimo vtem evharistič-nem letu svoje molitve pred Najsvetejšim tudi za nove duhovne poklice, saj le-ti živijo iz evharistije. Vsej molitveni družini in vsakemu posebej želim globoko doživljanje adventnega časa in obilo radosti ob obhajanju božičnih praznikov z željo, da bi vsako sveto mašo doživljali kot praznik Jezusovega rojstva.« Ivan Tur k voditelj molivcev 1 2 november - december • 2004 ANDREJ MAJCEN VIETNAMSKI DON BOSKO Ob 10O-letnici rojstva: 1904 - 30. 9. - 2004 ANDREJ MAJCEN Tone Ciglar Mineva 100 let, kar se je v Mariboru prižgala nova zvezda in naznanila rojstvo otroka Andreja, ki bo sam postal svetla zvezda na Vzhodu: Kitajcem in Vietnamcem. V globoki hvaležnosti se Bogu zahvaljujemo za ta čudoviti dar učitelja, salezijanca, duhovnika, misijonarja... Priklonimo se v globokem spoštovanju in obudimo spomin na to svetlo zvezdo, da tudi nas spodbudi za poslanstvo, ki nam ga je Bog namenil. ANDREJ MAJCEN Božji načrti Življenjska pot Andreja Majcna (30.9.1904-30.9.1999) Obdobje 10-ih let na Rakovniku (1925-1935) ni bilo samo študij filozofije in teologije, vzgojna praksa, odgovornost za obrtne delavnice - šole, marveč tudi dodatno usposabljanje na državnih ustanovah, zlasti pajebil vMarijini šoli (v njenem svetišču). Tu je opravil prvo temeljito učno uro že 1924., v noči iz 7. na 8. september - priprava na posvečenje cerkve, kojedoživel,da bo moral odložiti svojo "dotedanjo kožo" - kakor je to moral z lakiranimi salonskimi čevlji, ki so ga do krvi o/.uliii, da bo bolj voljan za napore, ki ga čakajo. Pozabiti bo moral preteklost in se usmerjati v prihodnost. Duhovniško posvečenje 2. julija 1933 je pomenilo zanj velik izziv. "Kri mučencev -seme novih kristjanov!" Spregovorila je Kitajska: po krvi prvih salezijanskih mučencev (1930 - sv. Alojzij Versiglia, škof, in sv. KalistCaravario, du- Vključeni smo v vesoljne Božje načrte. Ponovno imamo priložnost občudovati čudovita Božja dela. Eden teh, ki je sodeloval pri uresničevanju don Boskovih preroških napovedih o misijo-nih, je bil g. Andrej Majcen. Leta 1 884 je don Bosko v svoji Duhovni oporoki napovedal: "Ob svojem času bomo začeli misijone na Kitajskem, in sicer v Pekingu, vendar ne pozabimo, da nam gre za revne in zapuščene fante. Tam med nepoznanimi ljudstvi, ki ne poznajo pravega Boga, se bodo dogajale čudovite stvari, ki jih ni doslej nihče pričakoval, a jih bo Bog razodel svetu" (MB XVII 273). Napovedal je tudi, da bo prišel čas, ko se bodo misijonarji iz Indije srečali s tistimi iz Kitajske. To se je zgodilo leta 1942 v Manclaleyu: srečala pa sta se msgr. Jožef Kerec (Kitajska) in g. Jožko Kramar (Indija - Burma, takrat Indokina), torej dva slovenska salezijanca. Andrej kot učiteljiščnik Od Maribora do Kunminga Vednoseje imel za Mariborčana. Ne samo da je bil rojen (1904) v Mariboru, tam je prišel tudi do učiteljske diplome (1923), ki mu je priznavala usposobljenost za pedagoški poklic. Ponosen je bi I nato, karmu je dala šola: temeljito znanje, stroga načela, čutzadisciplino. Vendar si je službo mora! poiskati sam. Začelo se je manj svečano, kot je pričakoval, saj je pristal kot zasebni učitelj sirot na Radni (1 923— 1924), in sicer pri salezijan-cih, kar pa je bilo toliko bolj usodno zanj za naprej. Učitelj je bil samo leto dni in že je oblekel talar pri salezi-jancih (1924) in začel noviciat, ki ga je sklenil s prvimi zaobljubami (1925). Ponosen učitelj, pripravljen poveljevati in voditi, a 7 zaobljubo pokorščine. To so bile vajeti, ki so ga usmerjale na pota, ki mu jih je pripravila Božja Previdnost. november - december • 2004 1 4 ANDREJ MAJCEN Majcen v Kunmingu, 1935 hovnik) in po predirnih in vabečih Kerečevih očeh, ki je prišel na obisk v domovi no. Kotna mučilno orodje pa je bil sedaj vezan na obrtne šole in delavnice (1933-1935) kot voditelj. Kako prav mu je prišla ukinitev teh šol (1935), da je lahko poletel za klicem srca. Marija Vnebovzeta 1935 mu je dala misijonski križ. Druga domovina - Kitajska (18.12.1935-25.8.1951) Kunming: 16 Majcnovih kitajskih misijonskih let. Če sodimo po dobrem začetku, potem so bila zelo uspešna. Vse, kar je prinesel s seboj, na kar je bil ponosen, se mu je v trenutku sesulo in s tistim si ni mogel pomagati. Prvi nastop pa mu je razodel skrivnost uspeha na misijonski poti. Njegov prvi nagovor, in sicer kar v kitajščini, je bil kratek, pa nadvse uspešen: "Rad vas imam!", kar je izrekel z značilnim kitajskim priklanja-njem. Povzel je vso skrivnost don Boskovega uspeha. Imeti mlade rad. Bilje uspešen ravnatelj raznovrstnih sobratov, voditelj salezijanske skupnosti in misijonar organizator šol in delavnic. Sprejel je sestre (slove-njebistriške, 1937) pospremil tudi dr. Janeza Janeža (1948) na poti v Caotung. Kerec v Caotungu, on v Kunmingu. Čudovita naveza in sodelovanje misijonarjev velikanov. Rdeča Kitajska je na mah pometlaz vsem, kar so ustvarili misijonarji dolga leta. Mnoge je doletelo preganjanje in muče-ništvo. Majcen je doživel bolj "mehke" prijeme, saj je bil eno leto celo učitelj ruščine na državni šoli z dobro plačo, ki mu Z msgr. Seitzem v Hanoju leta 1952 jo je nakazoval Maov režim. Z žadnjo skupino je moral tudi on zapustiti svojo Kitajsko. Dve vmesni postaji Komunizem gaje naplavil v Makao(1951-1952) Razočaranje, ko se ti podre svet, ki si ga gradil s tako muko in ljubeznijo, je postalo odskočna deska za naprej. "Kjer vas ne sprejmejo ... ,otresite prah..." (Lk9,5)! Znano evangeljsko sporočilo je I epo za p r i d i go, res n i čn ost pa j e trda in zelo boleča. Tudi Hongkong je bil vmesna postaja (1954-1956), ki se je zarezal v njegovo življenje kot 1 7. vzporednik med dvema Vietnamoma in ju ločil na Severnega in Južnega. Iz urejenosti cvetočih ustanov v Hongkongu je moral dvakrat v Vietnam in začenjati iz nič. Kot izvidniški ogled - Hanoi, Severni Vietnam (1952-1954) "Pet dolarjev so mi dali za taksi," s tem naj bi začel delo za 550 sirot. "Delati za uboge je Vietnamcem skrivnost simpatij in privlačnosti," je govoril. Sv. Terezija želi bili Ijube- Misijonarji Oravec, Majcen in Kramar ob odhodu v misijone, 16. avgusta 1935 (Lj-Rakovnik) november - december • 2004 1 5 ANDREJ MACEN Najvišji domet misijonstva-Saigon, Južni Vietnam (1956-1976) Zlata doba misijonskega delovanja je trajala 21 let. Udomil se je. Vzljubil jeViet- Magister salezijanskih novincev v Južnem Vietnamu name o kot svoje. Oni so mu vračali z enako mero. Postal je njihov Patriarh-častitljivi Oče (tako so ga vedno klicali, tudi pozneje, vse do smrti!). Živi clon Bosko za Vietnamce. Postane ustanovitelj salezijanske družbe v Vietnamu: iz nič je v 20 letih "zraslo" 141 salezijan-cev, z mnogimi cvetočimi ustanovami, z velikim številom poklicev ... Zlasti je pomembno, da je bil učitelj novincev - magister, tisti, ki jih uvaja v clon Boskovecluha.Vietnamce je učil biti salezijanci - vietnamski. Bil je kot general, ki je znal poveljevati. General, ki ni izgubil bitke, ko pridejo komunisti. Samo porazporedil je čete, na majhne ustanove -župnije. Zavrne ponudbo, da bi se umaknil on in sobratje: Vietnamci morajo ostati zViet-namci! In on z njimi, do zadnjega. Bil je zadnji tujec, ki je zapustil Vietnam, ko je tudi Južni postal komunistični. Sledil je izgon, vendar s slovesni m sprejemom in večerjo pri mestnih in državnih oblasteh. Nimajo mu česa očitati: tako očitno je bil Vietnamec s srcem. Njihov. Ubežnik med ubežniki na Taivvanu (1976-1979) Duhovno je dozorel, lahko je bil voditelj duš. Poznalo pa se mu je, da so mu tokrat potrgali korenine, srcejeostalo vVietna-mu. Poloti se ga bolezen, ki mu prej ni prišla do živega.Telo vzame v roke dr. Janez Janež. Svoj IjubiVietnam je videl še samo iz letala, ki ga je po 44-ih letih poneslo proti domovini. zen v srcu Cerkve, Majcen pa v srcu Cerkve v Vietnamu. Zahod pa zgublja vojaške in ekonomske položaje. Poraze boleče čutijo tudi misijonarji. Majcnu pa preraste v veliko izkušnjo: v Vietnamu ne sme biti tujec, kot misijonar še naj manj. 20 november - december • 2004 ANDREJ MAJCEN b) Bil je pobudnik vsega misijonskega v inšpektoriji, pa tudi širše v slovenski misijonski resničnosti. Brez njega ne bi nastalo 14 zvezkov misijonskih pričevanj. c) Bil je univerzalen, odprt za vse, nikdar zaprt v svoj lastni krog: navduševalo ga je vse misijonsko. Bil je kot Jakobov vodnjak, iz katerega smo vsi zajemali živo vodo misijonskega navdušenja. Za vse je bil bogata duhovna zakladnica osebnih izkušenj in izkušenj drugih. Pri njem je ideja ali zamisel pomenila: mora se utelesiti v življenju. V največje veselje mu je bilo, da je lahko kaj napravil za misijone. Skrbno je/bi ral, razporejal, prosil, se zahvaljeval. Hotel je biti povsod zraven, dokler je le mogel. Bolelo ga je, če je opazil ne-zavzetost, če je kdo kaj opustil, karbi bilotreba storiti za misijone in za misijonsko navduševanje. Nekaj spominov, ki jih jedon Boskodal prvi skupini svojih misijonarjev, ko so 11. novembra 1875 odhajali v Južno Ameriko: ® Iščite duše, ne pa denarja ne časti ne dostojanstva. • Bodite ljubeznivi in kar najbolj vljudni z vsemi. • Skrbite za bolnike, otroke, stare in reveže in pridobili si boste Božji blagoslov in naklonjenost ljudi. • Izkazujte spoštovanje vsem oblastem, svetnim in cerkvenim, občinskim in državnim. • Ogibajte se brezdelja in prepirov. • Bodite zelo zmerni v jedi, pijači in počitku. » Ljubite in spoštujte druge redove ter vedno govorite dobro o njih. • Skrbite, da bo svet spoznal, da ste ubogi v obleki, hrani in stanovanju, vi pa boste bogati pred Božjim obličjem in boste postali gospodarji src ljudi" (MBXI389-390). Z mladimi na Tajvanu Misijonar v domovini (1979-1999) Začelo se je blagoslovljenih 20 misijonarjev ih misijonskih zadnjih let. To v glavnem dobro poznamo. Morda omenimo samo tri stvari: a) Še dolgo je bil voditelj salezijancev v Vietnamu, bil je namreč edina vez za vietnamske salezijance s svetom in vodstvom v Rimu. Kot oče je skrbel za svoje otroke: duhovno in gmotno. Na gori Budovega razsvetljenja ... november - december • 2004 1 7 ANDREJ MACEN Poteze bogopodobnosti Toliko Božjih lastnosti -bogopodobnosti je sijalo iz njegovega dolgega življenja, da ne morem drugače, kakor vzklikniti: Hvaljen bodi Bog-v svojih angelih in svetnikih! Andrej, Slavko, Hrabroslav -Za mamo, očeta, sestri in druge domače (in ožje prijatelje) je bil vedno Slavko - Hrabroslav. Kar ga je značilno razodevalo kot voditelja. Kot misijonar je bil velik voditelj, ki je lahko poveljeval množicam, pa ne diktatorsko, ampak z odločno dobroto, z ljubeznivo pozornostjo. Srčno dober - Prava, nenare-jena, globoka srčna dobrota. Žlahtnost, ki jo je bilo čutiti ob vsakem srečanju. Dobroto srca je bilo ob njem čutiti, bila je kar nalezljiva. Ob njem ni bilo mogoče biti grob, zadirčen ... Iskreno komunikativen - Znal je navezati stike, s komerkoli. Za vsakega je našel prijazno in Na Andrejevo v Govapu S papežem Janezom Pavlom II. ob beatifikaciji misijonarjev Versiglia in Caravaria dobrohotno besedo. Ni mu bilo težko narediti prvega koraka. Ni šel mimo človeka, ne da bi ga nagovori! ... O drugih vedno dobro - Nenehno je bil poln hvale in občudovanja, kakor da bi bili sami idealni ljudje: Kerec, Janež, Konstantina, Meolic, Mrzel, Pavlin, Lenček,VVolbang... Privoščljiv vsem vse dobro -Vsakemu je privoščil dobro, najboljše. Nepopisno je bil vesel, ko je lahko koga razveselil. Pozoren poslušalec-Kot bi ne imel drugega opravka, tako se je posveti! poslušanju sogovornika. Kdorkoli je bil. Spoštljiv do vsakega - Ni gledal na osebo: do vsakega se je vedel z velikim spoštovanjem, kakor bi bil najvišji. Prisrčno hvaležen-Za vsak dar se je zahvalil, ne glede na njegovo vrednost in negledenato, kdo mu gaje dal, ali zanj ali za misijone. Tudi če je za zahvalo porabil več, kot je dobil. Neutrudno delaven - Neug-nana energija ga je gnala vedno naprej. Vedno je zmogel vse, ker je bil pri tem discipliniran, ker ni izgubljal časa in seje loteval bistvenih stvari. Globoko ponižen - Nikdar ni kaj posebej pripisoval sebi. Pripovedoval je o sebi tako, da je v ospredje postavil dela ljubezni. Tuja mu je bila sleherna lažna skromnost. Sam seje rad poimenoval Revček Andrejček. "Jaz sem šest ničel, kot meje učil Ceder; Bog pa doda spredaj eno enko in sem Božji milijonar." Duhovno urejen in dosleden -Do konca, do zadnjih dni, ko se je izgubljal, je premišljeva-njeopravljal z notesom in svinčnikom, kot kak novinec, ki se šele uvaja v duhovnost. Vsak dan, dosledno, vztrajno, do potankosti: sklep do sklepa ... Zaupljivo pobožen do Marije - Morda je bilo nekaj podobnega kot pri don Bosku: vse, kar je bil in kar je storil, je pripisoval Marijinemu milostnemu delovanju. Z Versigliem je rad ponavljal: "Salezijanec je brez Marije velika ničla!" S srcem cJon Boskovsin-Ved-no in povsod je bil jasno prepoznaven: salezijanec. Daj mi duše, drugo vzemi - Za blagorduš ni poznal ne odmora ne izgovora. Kadarkoli ga je kdo poklical: "Že grem!" Nikdar ni rekel: "Zakaj pa ne pokličete drugega!" 20 november - december • 2004 ANDREJ MAJCEN Sporočilo za naš čas Svetost, tojepovzetekvseh po: tez. Svetost pri g. Majcnu je kar resnično življenjsko prizadevanje; gorečnost duše, neugasljiva žeja; vrednostno polje, na katerem se je hotel gibati; temelj na življenjska drža, iz katere je vse izhajalo in kamor se je vse vračalo. Ogenj ¡svetosti - ali svetost je bila v njem ogenj. Pri njem svetilka svetosti n i bi I a pod mern i kom, marveč na svetilniku, mesto na gori. Na spominske podobice je risal plamenice kot podobo vere in svetosti. Luč, ki hoče svetiti in razsvetljevati. Zlatomašni spomin je nekak-j sen povzetek tega prizadevanja: "Moj Odrešenik, vžgi v meni ogenj resnične svetosti!11 Ko je govori I o svetosti, je sam ; gorel. Pri njem to ni bila prazna beseda. O svetosti je govoril iz svoje svetosti. Človek, ki ni svet, ne more tako govoriti jo svetosti, kot je govoril on. Vsako letojebil 9. oktober zanj velik intimen praznik: spominjal seje svojega krsta, Božje-1 ga otroštva ... Danes si lahko zastavimo vprašanje: Ali Bog pripravlja pot samo nekaterim? Ali morda potem ni krivičen? Bog je nekoč tako obilno klical. Mar danes več ne kliče? Poznamo usodo Judov v stari zavezi. Bog si za uresničitev svojih načrtov kadarkoli lahko obudi oznanjevalce iz kamnov. Nekaj se prav gotovo uresničuje: bogati - kako težko bodo razumeli ta poklic! Vedno znova se otožni vračajo k svojemu bogastvu. So dobri, plemeniti, zvesti. Božje ponudbe pa ne sprejmejo. Standard, to je zapelj i va kača v raj u našega časa. Dobršna mera pomehkuženosti in razvaje-nosti stori svoje. Morda danes ne zmoremo dovolj čisto človeškega: navdušenja, ognja, misijonskega poleta. Tako udobno smo se zleknili na horizontalo. Celotna miselnost jetaka. Zares smo Pred tehnično šolo na Taivanu povsem posvetnjaki. Babilonski stolp ne gre danes v višino, ampak v širino. Misijonstvo je danes v marsičem izenačeno s prostovoljstvom. Kako so pa sicer odhajali v misijone prej?! Vendar je marsikaj danes dobilo drugo razsežnost: značilnost, ki ne veže, ne veže povsem. Če bo kaj narobe, me čakajo stvari tam in tam. Vedno imam "bazni tabor", kamor se lahko vrnem. Nekako na obroke, po delih. Morda manjka neke pi vinske vere. Abraham - oče vere, tvega negotovost, tujino, zaupa obljubam. Tako malo oprijemljivega. Vse je le v upanju, ne v gledanju. Zapeljivost stvari je danes skrajno omamna. Veliko stvari pa je danes tudi pozitivnih, ki jih morda prej ni bilo: prometna sredstva, gmotna podpora, oznanjevanje, povezano z resničnim človeškim napredkom ... Toda: vnema za nebesa in zveličanje nekako usiha. november - december • 2004 1 9 ANDREJ MACEN Za slovo Umrl je, tako se vsaj meni zdi, z eno samo bolečino: rad bi umrl med svojimi Vietnam-ci. Umrl pa je kot pregnanec v domovini. Vabili so ga in vabili, naj se vrne. Niti si te želje ni upal glasno izraziti precl- Majcnova beseda mladim "Kotbiseromašniksi ne maram postavljati slavoloka. Rad bi pa predvsem tebi, fant, spletel novomašnega, ali dal tudi tebi, tako kot sem dal Franciju Kurentu, okoli vratu misijonski križ. Veš, Bog vedno išče in tudi najde med ljudstvom 'material' za svoje namene; potem pa počasi s kladivom obdeluje in njegovi 'izdelki' dozorijo v glasnike evangelija. Če se ti zdi, pokukaj v to delavnico, da boš videl, kako se kujejo poklici. Samo zaradi tega pripovedujem to zgodbo. Bogu sem hvaležen, da me je poklical in mi dal pogum, da sem klicu sledil. Prav zanimiva je avantura življenja, v katero nas Bog pošilja." stojnikom, ki so imeli pomisleke glede primernosti, zdravja ... In Vietnamci bi ga radi imeli tam, med sabo, kot sveto relikvijo, ki je pri njih obudila duha sv. Janeza Boska na tako čudovit način, da prihajajo nove in nove generacije mladih salezijancev. Bil je Patriarh. Oče. Zato so ob njegovi smrti vietnamski sobratje izražali misel, da so sedaj ostali sirote - brez očeta. Povsem na koncu izreci-mo veliko zahvalo in gorečo prošnjo! Bogu hvala za dar misijonarja g. Andreja Majc-na, pravo legendo misijons-tva in svetega življenja! Neskončno dobri Bog, obudi tudi danes med nami novih velikanov duha in oznanje-valcev evangelija, kakršen je bil g. Andrej Majcen! Spomin stoletnice naj postane praznovanje in nadaljevanje. S sestrama Marico in Milico ob vrhovnem predstojniku E. Viganoju Več o življenju in delu misijonarja Andreja Majcna v: « VInun Rassiga, Don Andrea Majcen missionario salesiano in Cina e Vietnam, str. 292, Ljubljana 1989 » Tonepiglar, Andrej Majcen - vietnamski don Bosko (ob biseromašnem jubileju 193$V 1993), str. 224, Misijonska pričevanje - S,; Ljubljana, Katehetski center 1993 «• Franc Halas - Tone Čiglar, Jožef Kerec - Slovenski misijonar na Kitajskem (ob 100-letnid rojstva 1892-1992),, str. 432, Misijonska pričevanja- 3, Ljubljana, Katehetski center 1992 • Tone Ciglar, Dr. Janez Janež - utrinek Božje dobrote, Knjižice 122-123, str. 104, Ljubljana 1993 "Prečastiti oče Andrej Majcen, predragi naš patriarh! Mi, vaši duhovni sinovi, se veselimo, da vam lahko napišemo nekaj besed, s katerimi vam izražamo svojo si novsko ljubezen in najgloblja čustva sinovstva. Mi smozares vaši sinovi in vaši resnični nasledniki. Zares smo ponosni na vas, vi ste naš patriarh." Peter De Saigon, 23. marca 1 993 20 november - december • 2004 Kristjan vsak dan ker sicer med ljudmi začne rasti sovraštvo, kar pa ogroža mir v narodu in v svetu. Nevoščljivost pomeni žalost zaradi dobrine, ki pripada bližnjemu, in čezmerna želja, da si jo prisvojimo, ne oziraje se na zlo, ki iz tega sledi (prim. KKC 2539). Sveti Avguštin je videl v nevoščljivosti satanski greh v najvišji meri: »Iz nevoščljivosti se rodijo sovraštvo, opravljanje, obrekovanje, veselje ža- ba, da bomo gledali Boga, premaguje nevoščljivost. Kdor se veseli, da bo v večnosti gledal Boga, je dosegel vse dobrine, kar sijih je mogoče zamisliti (prim. KKC 2541, 2548). Bog sam bo konec naših hrepenenj, on, ki ga bomo brez konca gledali, brez naveličanosti ljubili, brez utrujenosti hvalili (prim. Sv. Avguštin, civ. 22,30). To opravilo bo v nebesih skupno vsem poveličanim.B seboj gojijo in ga mnogokrat površno obravnavajo zgolj kot čustvo, v resnici pa je eden izmed grehov proti ljubezni do bližnjega, ki prihaja iz srca in omadežuje človeka (prim. Mr 7,22). Apostol Jakob svari: »Kjer sta namreč nevoščljivost in pre-pirljivost, tam je nered in vsakršno zlo« (Jak 3, 16). Že Adam in Eva sta grešila zaradi nevoščljivega zapeljevanja hudega duha in NOVEMBER ■ DECEMBER • 2004 150 let od razglasitve dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju HREPENENJE PO BOGU "Če fovšija bi gorela, bi gorela Slovenija cela." Pregovor o nevoščljivosti, kot menda posebni slovenski značilnosti, ni šala, ampak pomeni negativen odnos, ki ga ljudje pogosto med celotno stvarstvo zapisala smrti (prim. Mdr 2, 24). Nevoščljivost pogosto prihaja iz napuha. Deseta zapoved »Ne želi svojega bližnjega blaga« zahteva, da iz srca odpravimo nevoščljivost, radi nesreče bližnjega in nezadovoljstvo, ker mu gre dobro« (Sv. Gregor Veliki, mor. 31,45). Nevoščljivost zelo škoduje Kristusovi Cerkvi. Ljudje se moramo uvajati v hrepenenje po Bogu. To nasiti človekovo srce in ga odvrača od pohlepnosti in nevoščljivosti. Kristusova oblju- "Da je blažena Devica Marija bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in predpravici, ki jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, odrešenika človeškega rodu - to je od Boga razodet nauk in ga morajo zato vsi verniki trdno in stanovitno verovati." Papež Pij IX. je 8. decembra 1954, natanko pred 150 leti, razglasil Marijino brezmadežno spočetje kot versko resnico. Brez Marije si ni mogoče zamisliti dnn Boskove vzgoje. V sanjah pri devetih letih mu je Jezus Dobri pastir izročil Marijo kot Dobro pastirico, ki ga bo naučila vzgojne modrosti, da si bo z dobroto in ljubeznijo pridobil mlade. Ko je uspel ustaliti se v Valdoccu in je začel organizirano vzgojno dejavnost, je Marijo Brezmadežno postavil kot cilj vzgojnih prizadevanj. Z močno razširitvijo svojega dela je vse to izročil v varstvo Marije Pomočnice. V Marijini šoli je don Bosko vzgojil svete fante, med njimi najžlahtnejšega -sv. Dominika Savia. sv. Janez Bosko - vzgojitelj svetih fantov piše prof. Tone Ciglar % % Dominik Savio, kije že pri prvem svetem obhajilu napravil sklep, da bosta njegova prijatelja Jezus in Marija, je na don Boskovo pobudo svoj sklep, da bo za vsako ceno postal svet, zaupal Mariji Brezmadežni. Dominikov sklep sprejeti Marijo Krščanskega življenja si ne moremo zamisliti brez pobo-žnosti do Marije. Prav ona je še vedno tista kot na prve binkošti, ki zbira učence v občestvo in jih pripravlja na prejem Svetega Duha. Ta jih potem vodi in usmerja v življenju, da postanejo luč, sol in kvas družbe. Dominikje zrasel najprej iz ljudske pobožnosti krščanske družine. Matere so izročale svoje otroke Mariji, njej zaupale svoje tihe želje o prihodnosti svojih otrok. Kdor je kot otrok okusil plemenitost materine ljubezni, je dovzeten za otroški in zaupen odnos tudi do nebeške Matere. Tako je sedemletni Dominik pri prvem obhajilu vključil v svoj duhovni program tudi Marijo. Zanimivo torej, da si Dominik izbere za prijatelja Jezusa in Marijo. Pomeni za zaupnika, za druščino mladostnih let, za življenjska sopotnika in tovariša. Lahko bi rekli: Povej mi, s kom se družiš, in povedal ti bom, kdo in kakšen si! Domi- ezno in nik seje potrudil, daje bil vreden odličnega nebeškega prijateljstva. Kako pomembna je Družbica Brezmadežne Prvi člani so pred Marijinim oltarjem med drugim izpovedali: "Mi, Dominik Savio itn. (sledijo imena drugih tovarišev), v želji, da si v življenju in smrti zagotovimo varstvo preblažene Brezmadežne Device in se popolnoma posvetimo njeni sveti službi, 8. junija, okrepljeni s svetima zakramentoma spovedi in obhajila, odločeni, da bomo naši Materi izkazovali sinov-sko in stalno vdanost, izpovedujemo pri njenem oltarju in s soglasjem našega duhovnega ravnatelja, da bomo po svojih močeh posnemali Alojzija Comolla. Zato se obvezujemo: I. Da bomo natančno izpolnjevali hišna pravila. II. Spodbujali tovariše z ljubeznivimi opomini in še bolj z dobrim zgledom. III. Natančno uporabljali čas." 22 november - december • 2004 ta zavest, da imaš ob sebi takšno duhovno pomoč! Mar je mladi danes ne potrebujejo? Kje jo iščejo in kaj dobijo? Navdušujejo se za junake iz pravljic in drugih dogodivščin, prijateljujejo z domačimi živalmi ... Vendar ti prijatelji ne morejo dati duhovne razsežnosti, čeprav lahko dajo neki občutek varnosti in topline. Taki "vzorniki" mla- Torej je greh nesreča, ld seje lahko izognemo samo vdobri druščini. In vtakšni druščini, kotje sveti vzgojitelj Janez Bosko in nebeška prija-teljajezus in Marija, je Dominikvse-stransko hitro napredoval. To je bil prelomni trenutek njegovega biva-njavOratoriju in na njegovi poti proti svetosti. Postal je še bolj zgleden mladostnik, ki vestno in z vedrino in nav-dušenjem izpolnjuje svoje dolžnosti, vedno pripravljen za vse 'omočnico dih v življenju ne morejo voditi, še manj biti njihovi varuhi in pomočniki. Don Boskov nasvet: posvetitev Brezmadežni Papež Pij IX. je dogmo o Mar-ijnem brezmadežnem spočetju slovesno razglasil 8. decembra 1854 (letos mineva 150 let!), nekaj mesecev potem, ko je Dominik prišel v don Boskov Orato-rij. Dominik je že ponudil sam sebe kot dobro blago mojstru don Bosku, da iz njega naredi kaj, kar bo vredno Boga samega. Že je slišal don Boskov nagovor, da smo vsi poklicani k svetosti in da svet postati ni težko. Don Bosko je v Dominiku spoznal izreden dar, ki mu gaje zaupal Bog. Zato gaje usmeril k Brezmadežni, da bi ob njej posvetil svoje življenje. Po večernih molitvah je tistega 8. decembra šel pred Marijin oltar in obnovil sklepe prvega obhajila. Večkrat je ponovil: "Marija, darujem ti svoje srce; stori, da bo vedno tvoje. Jezus in Marija, bodita vedno moja prijatelja! Toda dajta, da rajši umrem, kot da bi se mi zgodila nesreča in bi napravil en sam greh." dobro, v goreči skrbi za svoje tovariše, da bi tudi nje pripeljal na pot dobrega in svetosti. Kaj pomeni mlade ljudi seznaniti z resničnimi ideali človeške in krščanske zrelosti! Mladi se dajo dobro voditi, če vzgojitelji hočejo zares njihovo dobro ter jih soočijo s programi rasti in razvoja. Odgovornost staršev in vzgojiteljev je, usmerjati mlade na pot krščanske popolnosti ali svetosti. Koliko mladih se izgubi, ker ni voditeljev, ki bi znali prav in pravočasno voditi, kako razvi- jati svoje sposobnosti, ne samo telesne, umske in socialne, temveč tudi duhovne. Dominikova Družbica Brezmadežne Prav ob Brezmadežni je Dominik dobil navdih, da bi pomagal do zglednega življenja tudi svojim tovarišem tako v Oratoriju kakor v šoli. Po don Boskovem zgleduje hotel biti zelo praktičen. Zato je ustanovil Družbico Brezmadežne. Vse naj bi služilo temu, da bi dobri postali še boljši, celo vzorni, ter da bi pridobivali svoje tovariše za dobro in jih obvarovali pred slabim. Svoj program sklepov prvega obhajila je tako dejansko razširil na svoje tovariše in ga prilagodil življenju v Oratoriju, kakor si gaje zamislil sv. Janez Bosko. V Dominikovi šoli dozorijo prvi salezijanci Zanimivoje, da je veliki vzgojitelj Janez Bosko pustil, daje njegov gojenec v Oratoriju prevzel vzgojno pobudo. Dominiku je uspelo v Družbici Brezmadežne zbrati vse najboljše fante. Don Bosko je samo budno spremljal dogajanje in se veselil sadov, ki jih je rodilo Dominikovo prizadevanje. Zavzetost za resno delo, redna spoved in pogosto obhajilo, budnost nad slabimi gojenci, pozornost nad tem, kaj se vnaša v Ora-torij, zavzetost za študij in resna priprava na poklic ... Zato nas ne preseneča, daje Dominik v svoji skupini vzgojil praktično vse prve salezijance. "Brez Marije nisem nič," je ponavljal don Bosko. Naredili bi veliko in nepopravljivo škodo, če mladim ne bi priporočili Marije in mladih Mariji.■ november - d.ecember ■ 2004 23 Sodobne piramide na smetišču V avgustu 2004 mi je salezijariec Jože Andolšek omogočil, da sem dva tedna preživela v misijonu šolskih sester v Kairu. Nadvse sem hvaležna salezijanskemu misijonarju Francu Zajtlu, da je meni in prijateljici Petri pokazal znamenitosti tega dvajsetmilijonskega mesta. Smejoči črni obrazi otrok, iz katerih zvedavo in vprašujoče zrejo velike, iskric polne otroške oči; njihova na pol gola telesa, z lačnimi napihnje- jamo le z dragimi in veličastnimi hoteli za bogate turiste. Za mnoge Egipčane je namreč življenje iskanje osnovnih sredstev za preživetje, kije znosno zato, ker najdejo zavetje pri številni družini, tolažbo v veri in nasmeh v svojem večnem smislu za humor. Ker so po njihovem pojmovanju otroci blagoslov in jamstvo za starost, število prebivalstva nenehno raste. Prestolnica Kairo (20 milijonov) predstavlja pravo eksplozijo prebivalstva. Vrvež na ulici in cesti se ne neha niti ponoči. Ljudje živijo v pra- pa jim predstavljajo tudi osnoven vir preživetja. Brskajo in iščejo po smeteh, sortirajo še uporaben papir, plastiko, kovine, ki bi se jih še dalo kako prodati. Ker se temperature poleti dvignejo tudi do 40°C, je smrad neznosen, vsi odpadki pa leglo vrste mrčesa in s tem nalezljivih bolezni. Podobe tukaj so srhljive, življenje se zdi nemogoče, nevzdržno in nečloveško. Otroci bosi in umazani stopicajo po smeteh, njihove igrače so kupi zavržene embalaže, hrane mnogokrat ni. Njihova življenja so odvisna od lastne iznajdljivosti, vztrajnosti, tudi država se prav nič ne zmeni zanje. Da, tudi to je Egipt, druga- nimi trebuščki, ki se podijo po vročem soncu; ples in svetlika-nje teles v ritmu bobnov in zarji zahajajočega sonca ter plamenih ognja ... Vse to in še več so največkrat prve asociacije, ki letijo skozi možgane, ko pomislimo na Afriko. Vendar pa črna celina skriva veliko več, odpira in ponuja nam povsem drugačna, mnogokrat neslutena obzorja. V tisočletni deželi čudes in odkritij, katere vir življenja je "Oče Nil", se nam odpre dežela mnogih nasprotij. Mogočno in osupljivo preteklost v podobi veličastnih kamnov lahko danes primerP 24 november - december • 2004 snih, nedokončanih in nedograjenih blokovskih naseljih, ki jim včasih kar ni videti konca. Zlasti veliko deklet sploh ne obiskuje šole, otroci so prepuščeni umazani, prašni in smetem polni ulici, kjer si skupaj z njimi iščejo hrano še ovce in koze. V majhnih, temnih in vlažnih stanovanjih mnogo otrok boleha za astmo, denarja za zdravila pa največkrat tudi ni. Zame najbolj pretresljiva je bila vožnja skozi naselje kairskega predmestja, ki je zraslo na smetišču. Ljudje so v svoje domove postavili grmado smeti, te čen košček Afrike, kjer te v tolikšni meri ne osupne mogočnost tisočletnih faraonovih piramid. Dih zastane in beseda umolkne ob pogledu na današnje sodobne piramide smetišč in življenje v njih. Tudi ta arabski svet, čeprav po svojem načinu življenja povsem drugačen od nam znanega, evropskega, vpije po materialni pomoči, po pogumnih ljudeh, kot so sestra Emanuela, sestre matere Terezije, šolske sestre, salezijanci, ki na vsakem obrazu, še posebej pa trpečem, zaznajo Jezusovo obličje.« Bernardka Tikvič Danilo Lisjak na obisku v domovini Danilo Lisjak - misijonar iz mesta Goma v Kongu, ki ga je pred dvema letoma zasula lava, je za nekaj časa na obisku v domovini. Med tistimi, ki so ga najbolj pričakovali, je gotovo njegova mati, saj so razmere, kjer živi in dela, precej negotove. Razveselili so se ga tudi številni prijatelji in dobrotniki, saj bodo iz prve roke slišali, kako je njihovo velikodušno pomoč vgradil v nove stavbe za najbolj revne otroke, predvsem žrtve nerazumljive vojne. V nedeljo 14. novembra je v gradu Rakovnik zbral dobrotnike, ki ga podpirajo, da so si ogledali film o življenju in delu v njegovem misijonu (Katastrofa ob jezeru Kivu) in misijonsko razstavo o delu slovenskih salezijancev v Afriki. Vesel bo vašega klica na srečanje ali za ponujeno pomoč.S V »KEREČEV SKLAD« za salezijanske misijon(arj)e ste od 1. septembra do 25. oktobra 2004 darovali: Boršič L., Cvar M., Dolinšek A., Ferjančič F., Kanalecovi, Košir L., Košir M., Meglen L, Mivšek J., Mrinko M., Okorn H., Po-kornj., Prijatelj F., SolarJ., Strniša A., Štuhec F., Urbanija L., Vidmar M., Zorčec A., Živic S. Darujete lahko za posamezne misijonarje oli splošno za misijone, in sicer oddate dar osebno na Rakovniku, po poštni nakaznici oziroma na transakcijski račun Salezijan-skega vestnika (gl. str. 2) s pripisom "MIS". Vsem iskren »Bog plačaj!« Pomoč misijonarjem: Znamke in telefonske kartice (Telekomove) lahko izročite v Misijonski pisarni v Ljubljani ali pošljete na naslov: Saksida Franc, Biasoletto 125, Trst/Trieste, Italija. DON BOSKO Logo, ki si utira pot po mnogih salezijanskih ustanovah v Evropi in drugod po svetu, izvira pa iz nemške salezijanske inšpektorije, smo vzeli za svojega tudi salezijanci na Slovenskem. Znak je abstrakcija, ki poudarja nekatere temeljne značilnosti don Boskovih ustanov in njegovega vzgojnega sistema. Iz grafičnega znaka najprej lahko razberemo tri osebe: don Boska, ob katerem sta dva mladeniča. Z držo don Boska na sredini je nakazano, da so mladi pri njem in v njegovih ustanovah sprejeti z dobrohotnostjo. Ta vidik je še bolje izražen, če v grafični podobi razberemo hišo, postavljeno na treh stebrih. Hiša v don Boskovem vzgoj- Logotip don Bo nem sistemu pomeni dom, domačnost, sprejetost, kar temelji na treh temeljnih prvinah don Boskovega vzgojnega sistema: razumu, veri in ljubeznivosti. V znaku je to ponazorjeno s tremi stebri. Končno v znaku lahko razberemo tudi puščico, obrnjeno navzgor. Don Bosko je videl smisel vsega svojega prizadevanja v oblikovanju "poštenih državljanov in dobrih kristjanov". To je zagotovilo zadovoljstva vživljenju in v večnosti. Logo, ki predstavlja skupino treh oseb, nakazuje tudi družino, občestvo. Vtem je obsežena don Boskova misel, da ni dovolj, da so ljudje dobri, ampak da se morajo med seboj tudi povezati, kajti le v slogi je moč. skovih ustanov november - d.ecember ■ 2004 25 Rakovnik 3 oktober 2004: ob 100-let-nici začetka gradnje ra-• kovniške cerkve in 100-letnici začetka izhajanja Sale-zijanskega vestnika v slovenskem jeziku je bil med nami na Rakovniku vrhovni predstojnik salezijancev dr. Pascual Chavez. Eden glavnih nagibov za obisk je bil zagotovo blagoslov obnovljene stavbe ob cerkvi. Dela, ki smo jih začeli v začetku februarja 2004, sicer še niso bila nija že zaživela v teh novih prostorih, razmahnilo pa se bo tudi delo v mladinskem centru. Mnogi ste se udeležili omenjenega slavja v začetku oktobra in srečanja z vrhovnim predstojnikom ter nam tudi osebno zaželeli vso srečo. Nekateri na srečanje niste mogli priti, zato pa ste se oglasili po telefonu oz. po pošti. Med drugim ste nam pisali tudi takole: »Zelo mi je žal, da ne morem biti zraven na ta slovesen dan. Zato pa Bom pa z vami molila in slavila vsemogočnega Boga in našo presve-to Devico, Pomočnico kristjanov, obenem vam pošiljam ta mali dar!« (n.n.). »Cenim vaše delo in imam veliko simpatijo do don Boskovih salezijancev, saj sem bila tudi jaz vzgojiteljica in učiteljica!« (Suzana). »Šestdeset let sem hodila k Mariji Pomočnici na Rakovnik, zdaj je ostal le še lep spomin na to. Rada pa bi vsaj še enkrat obiskala Rakovnik!« (Marija). ADVENTNO PRIČAKOVANJE končana, toda dovolj, da seje na čudovito prvo oktobrsko nedeljo vsega že narejenega veselil tudi 9. don Boskov naslednik. Z blagoslovom namje zaželel, da dela prenove srečno pripeljemo h koncu. Minevajo dnevi, možje in žene iz župnije so že začeli s čiščenjem ... S prvo adventno nedeljo pa bo žup- vam v tem pismu želim še veliko uspehov pri vzgoji in pomoči vsem, ki so te pomoči potrebni!« (Marija). »Prodala sem certifikat. Zdaj pa vam v ta namen darujem tole vsoto. Želim vam vso srečo. Naj obnovljena stavba služi svojemu namenu!« (Angelca). »Zaradi bolezni ne morem priti na slavje. Za vse smo vam iskreno hvaležni. Še naprej pa se priporočamo vašim molitvam in vaši da-režljivosti - računi bodo namreč prihajali vse tja do sredine drugega leta, posojila pa bomo vračali kar nekaj naslednjih let. Naj v tej številki spregovorijo tudi fotografije ...■ 26 fl 378 november - december • 2004 Vrhovni predstojnik salezijancev (dr. Pascual Chavez) je 3. oktobra 2004 blagoslovil obnovljeno "A" stavbo na Rakovniku Stavba dobiva dokončno podobo Za obnovo Rakovnika ste od 1. septembra do 25. oktobra 2004 darovali: Ambrožič M., Anželj M., Bajt K., Bebar V., Berfian M., Bezek I., Blažičevi, Božič A., Božič M., Butalin A., Car M., Cigoj M., Cimer-man A. B„ Debevec L., Dolinar M., Dolinšek A., ErbidaT., Ferjan A., Ferkolj L., Fortuna F., Glavič I., Glavič R, Golob B„ Golob F., Golobic I., Grbac M., GrčarT., Grdadolnik I., Hitij HočevarS., Hočevar A., Hrastnik J., Intihar L., Ivkovič L., Jane J., Javornlk M., Jenko M., Jurca M., Kapler A., Kapus A., Kavčič A., Kavčnikovi, Klim J.. KijučevšekS., Koc-jančič M., Kordan A., KotarD., KovačičJ., Krajnc J., Krajnc M., Kreslin Š„ Krnc F., La-movšekA., Legiša 0., LevstekM., Levstik S., Levstik Š„ Likar A., Lindič F., Logar I.. Logar J., Lovše A., Lovšin S., Mami d.o.o., Marinič J., Mazi J., Meglen L, Mejaš M., Menart A., Mervič M., Mihelčič M., Mikolič M., MivšekF., MivšekJ., Modrijančič I., Mo-livci iz Loškega potoka, Moškon M., Mrzel S., Narobe M., Nose J., Novak A., NovakN. T., Oblak B., Oražmovi, Osovnikovi, Osred-kar M„ Otrin I., Oven M., Parovel A., Peč-kaj K. M., Pečlin A., Pečnik A., Perko A., Pe-stotnik S., Petelinovi, Peterca A., Peternel F., Petkovšek J., Petre M., Petričevi, Pire A., Pirš M., Podobnike. K., Pojetovi, Popič A., Potočnik F., Potočnik M.. Potočnikovi, Povirk M., Povše M., PraprotnikM., Prelog T. R, Prhavc J., Prijatelj E„ Prijatelj F., Pše-ničnikG., PurnatV., RoganT., Rus t, Sadar M., Sajko A., Sever F., Simčičevi, Slapniko-vi, Solce M., StrgarŠ., StržinarV., Suhadol-nikJ., Šimenčevi, Škerlavaj B., Škibin K.. Štalec A. J., Štricelj F.. Štuhec F., Švigeij F.. Trdan K., Turk Ž., Urbane C., Urbas M., Vamberger M., Videmšek A., Vidmar M., VrbnjakA., Zaje Barbič, Zaletelj V., Zaman I., Zemjjič A., ZornikZ., Zupančič A., Zupančič M., Žabkar J„ Žerjavovi, Žižek J., Žmuc M., Žukovec J., župnijski uradi Boštanj, Rakovnik, Šenčur in drugi neimenovani dobrotniki. B©S povrnil Svoje prispevke lahko izročite osebno ali nakažete na naslov: Salezijanci, Rakovniška 6 1000 Ljubljana M 24200-9004141717, sMc00 06 Pri nakazilih na račun navedite oznako 'RAK' ter nas tudi obvestite o namenu nakazila. 379 november - december • 2004 27 fe lasi rajni Andrej RIGLER salezijanec duhovnik *30. 10. 1934 | 4. 10. 2004 V sredo 6. oktobra smo na želimelj-skem pokopališču k večnemu počitku pospremili sa-lezijanskega duhovnika Andreja Riglerja. Pogrebno sv. mašoje vodil škof msgr. Jožef Kvas ob predstojniku salezijancev, g. Lojzetu Do-bravcu, in mnogih duhovnikih. Andrej Rigler seje rodil 30. oktobra 1934 v kraju Praproče v župniji Sv. Gregor nad Sodražico. Ko je bil star 5 let, je nekega dne padel s hišnega okna in si poškodoval glavo. Posledice te poškodbe so ga spremljale celo življenje in z leti postajale vedno hujše. Dobra krščanska vzgoja v družini ter zavzeto krščansko življenje v gregorski župniji sta Andreja močno zaznamovala. Ker sta starša Janez in Ana zaslutila v njem posebne darove, sta ga poslala v nižjo gimnazijo v Ribnico, ki jo je po štirih letih uspešno zaključil. Po končani nižji gimnaziji seje odločil, da bo šolanje nadaljeval v salezijan-skih šolah. Na njegovo odločitevje zagotovo močno vplival zlasti njegov sosed, tedaj že salezijanski duhovnik in profesor matematike, g. Franc Rigler. Prav tako pa tudi njegov stric po materini strani, salezijanski duhovnik Ivan Perovšek, ki je bil eden od prvih štirih salezijancev, ki so leta 1901 prišli na Rakovnik. Po membno d ož i vetj e v nj ego-vem odločanju za salezijanski poklic je bila tudi udeležba na novi maši salezijanca Franceta Levstka, leta 1950 v Ribnici. V septembru 1952je odšel na Reko in nadaljeval z gimnazijskimi študiji najprej v salezijanski Klasični gimnaziji na Reki, nato pa v nadškofijski Klasični gimnaziji vZadru. Medtem je avgusta 1956 vstopil v salezijanski noviciat na Reki in naslednje leto, na dan po velikem šmarnu, naredil prve zaobljube v salezijanski družbi. Po uspešno opravljeni maturi vZadru je 16.8. 1960 na Reki naredil še večne zaobljube in tako obljubil, da bo vse življenje zvesto hodil za don Boskom in svoje življenje daroval za odrešenje mladine. Bogoslovni študij je opravil v Ljubljani v letih 1960-1966. Vsa ta leta seje zavzeto pripravljal na duhovniško poslanstvo in duhovno dozoreval. Kot gimnazijec in kot bogoslovecje bil poznan kot odličen pevec, tako v zborovskem petju kot v solističnih nastopih. V duhovnika gaje 29.6.1965 posvetil ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik. Ko je po odhodu župnika Karla Erjavca leta 1966 prišla v Že-limlje prva skupina salezijancev in v preurejenem župnišču začela z vzgojo pripravnikov za salezijan-sko življenje, je bil Andrej imenovan za župnijskega upravitelja že-Iimeljske župnije. Toda že naslednje leto so ga predstojniki poslali v župnijo Skocjan pri Novem mestu, kjer je kot kaplan ostal kar 16 let. Spomin na svoja mlada duhovniška leta v Škocjanu, na Telčah in na Bučki, ko je bil še poln zdravja in moči, je nosil v srcu vse življenje. Po dolgih letih kaplanovanja v Škocjanu ga je duhovniška pot peljala visoko v hribe pod Triglavom, v župnijo Koprivnik v Bohinju, kjer je 6 let opravljal službo župnika. Leta 1989 seje v duhu vere in poslušnosti ločil od Gorenjske, odšel v daljno Prekmurje in postal župnik v župniji Dokle-žovje. Kljub novim razmeram in navadam ljudi seje kmalu vživel in postal dober duhovni voditelj svojih župljanov na bregovih reke Mure. V duhu vere in pokorš- čine seje leta 1996 preselil na drugo stran reke Mure in postal duhovni pomočnik v župniji Ver-žej. S svojim delom v župniji je pomagal sobratom salezijancem, ki so si poleg dela v župniji zavzeto prizadevali za ureditev in ponovno oživitev zavoda Marijanišče. Kljub dobri volji in želji, da bi še naprej opravljal duhovniška opravila, je vedno bolj čutil, da mu zdravje peša in da ga moči zapuščajo. Posledice poškodbe glave v otroštvu so postajale vedno težje. Večkrat seje zatekal po pomoč k zdravnikom, ki pa so mu lahko le delno pomagali. Ko je končno spoznal, da potrebuje mirnejše okolje in trajno pomoč, se je v začetku leta 2000 preselil v salezijanski dom na Trsteniku pri Kranju. Tuje v družbi sobratov, ob pomoči zdravnikov in negovalke, preživljal zadnja leta življenja. Izgubljanje spomina in nesposobnost samostojnega gibanja je sprejemal kot križ, ki mu je bil položen na rame. Mirno in vdano gaje več let nosil za Jezusom in zorel za popolno izroči-tevin podaritevBogu. Zadnje mesece je vidno pešal. Več zaporednih delnih kapi gaje močno ohromilo in ga končno povsem priklenilo na bolniško posteljo. Kljub zavzetemu prizadevanju zdravnikov v ljubljanski in jeseniški bolnišnici se mu jezdravje v zadnjih dneh naglo slabšalo in njegova življenjska močugašala. Zadnje dneve življenja je preživljal obdan s sobrati in sorodniki, ki so mu ves čas ljubeče stali ob strani. Predstojnik salezijancev, g. Lojze Dobravec, seje ob pogrebu takole poslovil od rajnega: "Dragi Andrej, Božji pevec, počivaj v Božjem miru. Vemo, da sedaj, ko si zavedno pridružen zborom angelov, tvoja pesem ne bo več utihnila: pesem odrešenja in pesem hvale. Prosi Boga, naj vodi tudi naše življenje tako, dajo bomo nekoč skupaj s teboj lahko peli tudi mi." it 28 november - december • 2004 Jože PETERLIN salezijanec duhovnik *15. 7. 1914 j 23. 10. 2004 23. oktobra 2004 je naTr-steniku umrl salezijanski du-hovnikjože Pe-terlin. Rodil se je 15. julija 1914 v vasi Bukovec, v župniji Velike Lašče, kot najmlajši izmed petih otrok. Starša sta bila globoko verna in delavna človeka in ker sta odkrila, dajožeta veseli šola in učenje, sta ga po osnovni šoli poslala najprej v kočevsko gimnazijo, nato pa v Salezijanski zavod na Rakovnik, claje obiskoval Poljansko gimnazijo v Ljubljani. Veselo družinsko ozračje ter številne dejavnosti, v katere so bili vključeni gojenci zavoda, vse to je Jožeta spodbudilo k odločitvi, da tudi sam postane salezijanec in duhovnik. Po končani gimnaziji je leta 1931 začel noviciat na Radni pri Sevnici, ki gaje po enem letu sklenil s prvimi redovnimi zaobljubami v salezijanski družbi. Po končanem študiju filozofije na Radni je opravljal vzgojno prakso najprej v salezijanskem zavodu na Rakovniku (1934/35), nato pa v zavodu Martinišče v Murski Soboti (1935-1937). V tem času je naredil tudi večne zaobljube. Študij bogoslovja je opravil na salezijanski teološki šoli na Rakovniku (1937-41), v duhovnika pa gaje leta 1941 posvetil ljubljanski škof Rožman. Po novi maši gaje sredi vojne vihre in negotovosti duhovniška pot vodila najprej v Italijo (v mesti Chie-ri in Torino), poleti leta 1943 pa se je zopet vrnil vdomovino. Pogosto je zatrjeval, daje bil čudežno obvarovan, da ni po kapitualciji Italije za vedno ostal med žrtvami turjaške tragedije. V zadnjih dveh letih vojne (1943-45) je opravljal službo šolskega svetnika v banovinskem vzgajališču na Selu pri Ljubljani, leta 1945 pa je prek Koroške znova odšel v Italijo, v Amelio nad Rimom, in bil ekonom v tamkajšnjem vzgojnem zavodu in sirotišnici. Leta 1949 je zapustil Evropo in skupaj s še nekaterimi salezijanci odpotoval na jug Argentine, v pokrajino Patagonijo. V več salezijan-skih zavodih je opravljal različne službe: bilje učitelj, vzgojitelj, ekonom, vojaški kurat in duhovni pomočnik. Ob sobotah in nedeljah je zavzeto pomagal duhovnikom po župnijah in misijonskih postajah. Vedno je bil prepričan, da so bila to njegova "najlepša in najbolj ustvarjalna duhovniška leta". Ko je leta 1962 prišel na obisk v Slovenijo, gajetakratni salezijanski inšpektor Avguštin Jakob zaprosil, naj ostane v domovini. Ker mu takratna slovenska oblast ni dala dovoljenja za delo v Sloveniji, je odšel na Opčine pri Trstu in v slovenskem dijaškem domu Marijanišče opravljal službo vzgojitelja, pozneje tudi ravnatelja. Ob koncu tednaje pomagal duhovnikom po župnijah na Tržaškem, zlasti v Bazovici pri Trstu. Ko so se politične razmere nekoliko spremenile, seje lahko znova vrnil v Slovenijo. V letih 1974-79 je opravljal službo župnika v župnij i Grahovo pri Cerknici, leta 1979 pa je odšel za župnika v Dobrno. Poleg rednega pastoralnega dela je ves čas zavzeto obnavljal cerkev in župnišče. Leta 1985je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji Ankaran, nato pa 1989 za duhovnega pomočnika v župniji Škocjan pri Novem mestu in upravitelja župnije Bučka. Kljub visokim letom seje z vso vnemo lotil pastoralnega delu v župniji, prenovil župnijsko cerkev ter povsem obnovil starodavno cerkev sv. Martina na Bučki. ll K Bogu so odšli po plačilo BaničJustina, Sv. Lenart v Slov. goricah Belaj Zofija. Nova Štifta pri Gor. Gradu Dečman Marija, Šmarje pri Jelšah Hovnik Rozalija, Slovenj Gradec llribemik Terezija, Skedenj intihar Vekoslava, Stari trg pri Ložu Kotar Ana, Radohova vas Kraje Frančiška, Ručkovci Letič Terezija, Šmartno na Pohorju Marija Krampač. Gensovci Mrvar Jožefa. Trebclno Onušič Ivanka, Stari Trg pri Ložu Inc Idrijo, kol je bila v .SV5/04 - v upi avičujimo!) Oražem Alojzij. Toronto, Kanada Peterim Jožef, salezijanski duhovnik Podgoršek Jožefa, Brežice Rešek Vera, Škofja Loka Rigler Andrej, salezijanski duhovnik Svoljšak Anica, Mojstrana Vovk Marija, Goče Zoreč Klizaheta. Sv. Lenart v SI. goricah Žagar Ana, Trebclno, mati sestre HMP Žibert Martina, Blanca Leta 2002 je zapustil Bučko in odšel za duhovnega pomočnika v župnijo Sevnica, kjer je to službo z veseljem in zavzeto opravljal vse do letošnjega leta, ko seje moral zaradi vse hujše bolezni zateči po pomoč v bolnišnico in se nato v mesecu juliju preseliti v dom za bolne in ostarele salezijance na Tr-stenik pri Kranju. Zadnje tri mesece je doživljal kot vzpon na goro Kalvarijo. Rajni duhovnikjože čaka vstajenja na pokopališču na Trsteniku. Ob pogrebu, ki gaje vodil msgr. Jožef Kvas, seje predstojnik salezi-jancev, g. Lojze Dobravec, zahvalil vsem, ki so rajnega spremljali skozi življenje, zlasti pa v času bolezni. "Verujemo, daje Bog sprejel njegovo življenjsko daritev in njegovo zadnjo veliko prošnjo: za nove duhovne poklice. Zato tudi verujemo, da bo njegov odhod vir novega življenja za Cerkev in sale-zijansko družbo." it m NOVEMBER - DECEMBER • 2004 29 I MISIJONSKI PRAZNIK Zadnjo nedeljo v novembru (28.11.) bo ob 100-letnici rojstva velikega salezijanskega misijonarja Andreja Majcna in ob obletnici prihoda salezijancev na Rakovnik poseben misijonski praznik. 13.30 - v dvorani župnijskega doma predstavitev A. Majcna 15.00 - maša; po maši v gradu Rakovnik odprtje razstave o življenju in delu A. Majcna. Prijatelji misijonov, vabljeni. ZA DEKLETA 17.-19. december. Priprava na božič za dekleta od 5. do 9. razreda Prijave: s. Marija imperl ZAMLADE 30. december-1. januar. Silvestrovanje za mlade Prijave: s. Marija Imperl mmm^mMMsmmmmm^ ZA ŠTUDENTE IN MLADE VPOKLICIH 3.-5. december. Vabljeni na Koprivnik, kjer bo duhovni vikend za študente in mlade v poklicih na temo: Po poti svetosti - zakaj ne! Prija ve: Janez Potočnik DUHOVNO SREČANJE ZA ANIMATORJE 21. november (16.00-20.00). Tisti, ki želite več,ki želite za kako urico malo globlje, vabljeni k molitvi, meditaciji in srečanju v nedeljo popoldne/zvečer na Rakovnik v grad od 16. do 20. ure Informacije: s. Mojca Šimenc, Marko Košnik ZA MLADE 28.-31 .december. Silvestrovanje za mlade Prijave: s. Mojca Šimenc ■—■■III II iil"l Milu 27. november2004 ob 20.00, Prešernovo gledališče Kranj Informacije: društvo.izziv@email.si mmmmmEmmm l/se vzvezizoratorijem:Jure Babnik, voditelj projekta Oratorij www.oratorij.net INFORMACIJE IN PRIJAVE s. Marija IMPERL, Partizanska 6,4260 Bled, tel. 04/574.1975 s. Mojca ŠIMENC, Gornji trg 21,1000 Ljubljana, tel. 01/425.9204 Marko KOŠNIK, Rakovniška 6.1000 Ljubljana, tel. 051/337.556, e-pošta: marko.kosnik@salve.si Jure BABNIK, Rakovniška 6,1000 Ljubljana, gsm 041/856.452, e-pošta: jure.babnik@salve.si Janez POTOČNIK, Rakovniška 6,1000 Ljubljana, tel. 01/427.3028, gsm 041/215.711, e-pošta: janez.potocnik@salve.si Peter PUČNIK, Želimlje 46,1291 Škofljica, tel. 01/470.2100, gsm 040/360.729, e-pošta: peter.pucnik@guest.ames.si donBosko Slovenija Sveže informacije na www.donbosko.net jff D-ON BBSKO i® ŽELITE PODPRETI SALEZUAnIKO r i vu 'N USTAMO¥E? Nekateri nas v svoji velikodušnosti in skrbi vprašujete, kako bi mogli podpreti don Boskovo poslanstvo in njegove ustanove danes pri nas. Hvaležno vas obveščamo o nekaterih možnih oblikah: • nakažete denarna sredstva na naš transakcijski račun: 24200-9004141717 (pripišite namen - črke spodaj) • o nakazilu in namenu nas obvestite na naslov: Salezijanci Rakovnik Rakovniška 6 1000 Ljubljana • odstopite certifikat ali delnice • zapustite s pravnoveljavno oporoko svoje nepremičnine in premičnine (oporoka - lastnoročno pisana ali overjena pri notarju) Svoje darove lahko namenite: • za izvedbe posameznih projektov - obnovo Rakovnika (RAK) • za novince in bogoslovce (DP) • za misijone, Kerečev sklad (MIS) • za maše (navadne in gregor-ijanske) in Mašno zvezo(MZ) . za Salezijanski vestnik (SV) • za pomoč dijakom na naših šolah • za vzdrževanje salez. ustanov • in za novogradnje 0 vsem se lahko dogovorite z Blažem Cudermanom. inšpektorialnim ekonomom, tel. 01/42.80.579 ali z Janezom Potočnikom, ravnateljem na Rakovniku, tel. 01/42.73.028. Hvaležni smo vam za vsak dar, vsak dan molimo za dobrotnike in vsaj enkrat mesečno obhajamo evharistično daritev po namenih dobrotnikov. Don Boskovi salezijanci Dominik Savio Pomiri prepir ■ ■ Sovraštvo obeh nasprotnikov je bilo tako, da ju je Dominik komaj zadrževal, da se nista ste-pla že med kratko potjo. Ko so prišli na določen kraj, je Savio storil nekaj, česar si ne bi nihče predstavljal. Pustil je, da sta se postavila na določeno razdaljo. Že sta držala kamne v rokah, vsak po pet, ko je Dominik rekel tole: "Preden začneta dvoboj, hočem, da izpolnita pogoj, ki sta ga sprejela." Z eno roko je visoko dvignil majhen križ, ki gaje imel okoli vratu. "Hočem," je dejal, "da vsak od vaju pogleda na križ, potem naj vrže kamen vame in reče: "Jezus Kristus je umiral in odpustil svojim rabljem. Jaz, grešnik, pa ga hočem žaliti in se hudo maščevati." Po teh besedah je pokleknil pred najbolj razdraženega in mu dejal: "Vrzi prvi kamen vame in me zadeni v glavo." Deček, ki ni pričakoval takega predloga, seje začel tresti. "Nikakor, nikoli! Nimam nič proti tebi in bi te branil, če bi te kdo hotel žaliti." Ko je Dominik to slišal, je stekel k drugemu in mu svetoval isto. Tudi on je bil zmeden. Tresoč se, je dejal, daje njegov prijatelj in da mu ne bi napravil nikoli nič žalega. Tedaj je Dominik vstal, potem pa resno in ganjeno rekel: "Kako, oba bi se izpostavila nevarnosti, da branita mene, ubogo stvar, nista pa si pripravljena odpustiti žalitev in norčevanje, da bi rešila svojo dušo, ki je Odrešenika stala krvi, in bi jo pogubila z grehom?" Nato je umolknil in še vedno kvišku držal križ. Ob takem izrazu ljubezni in poguma sta bila tovariša premagana.« Dva Dominikova tovariša sta se nevarno sprla in si napovedala dvoboj s kamenjem. Dominik ju je skušal prepričati, a zaman. Želel je ukrepati, a ni vedel, kako. Bog mu je navdihnil, naj stori takole: čakal ju je po šoli in govoril z njima na samem. Dejal jima je: "Ker vztrajata pri svojem zverinskem načrtu, vaju prosim, da sprejmeta en pogoj." "Sprejmeva," sta odgovorila, "da le ne ovira najinega dvoboja." Savio je trepetal ob njunem surovem pričkanju. Kljub temu je v želji, da bi preprečil hujše zlo, rekel: "Pogoj, ki vam ga postavljam, ne preprečuje dvoboja." "Kakšen je ta pogoj?" "Povedati vama ga hočem šele na kraju, kjer se hočeta pomeriti s kamenjem." Sprejela sta in šli so na tako imenovane travnike pri trdnjavi zunaj Porta Susa. salve trgovina je odprta: • vsak delovni dan • ob sobotah Fant iz Rive priprava za tisk • založba • video • trgovina 18.00 13.00 Jože Biojan SNEŽINKE PLEŠEJO Ilustrirala EmaPucihar Ilustrirane pesmi o mamici, medvedku, bistrem potočku, soncu, liščku. lačnem ščinkavcu. polžku. jajčku za Špelo in še mnogo drugih stvari za najmlajše. Cena: 700 SIT Roža Gantar FANT IZ RIVE Ilustrirala EmaPucihar Kdo ne pozna Dominika Savia -mladostnika, ki si je z dobro voljo In vsestransko pomočjo sošolcem zaslužil nebesa. Avtorica ga otrokom predstavi kot njihovega vrstnika, kot njim enakega. Cena: 800 SIT Paulo Coelho SANJE TREH LIBANONSKIH CEDER Pisatelj si je zamislil legendo o treh cedrah, ki so skupaj rasle in sanjale o svoji prihodnosti. Ko so jih gozdarji posekali, so mislile, daso se njihove sanje razblinile. Po dolgih letih pa je vsakazase spoznala, da se je njihov sen uresničil... Knjiga je bogato ilustrirana. Cena: 800 SIT Slavi SelanTrkman ANJA IN AJNA Ilustrirala EmaPucihar V stiski in vsakodnevnih pretresih ne smeš biti sam. Avtorica si je izmislila Anjino dvojnico Ajno, ki je njen notranji glas, ki jo spodbuja, da se s pravimi odločitvami znebi jeze, zdolgočasenosti in drugih napak, ki nas ovirajo na poti samostojnega življenja. Cena: 800 SIT. www.salve.si MOJA SPOMINSKA IGRA (memorl) Jezelozanimiva igraza male In velike. Na barvnih kartončkih je upodobljenih 36 svetnikov in zavetnikov, v priloženem zvezku pa najdemo ime, godovni dan in kratko razlago o vsakem svetniku. Cena: 1.500 SIT. info@salve.si MARIJANSKI KOLEDAR 2005 V letu 2005 vas bodo spremljale slike podob in kipov iz slovenskih bolniških kapel. tel.: Ol 427 73 10 . Rakovniška6 • 1000 Ljubljana