Kamniški občan LETO XXXIII KAMNIK, 27. MAJA 1993 S seje IS Višje cene komunalnih storitev Potem ko je Komunalno podjetje na zahtevo IS pripravilo dodaten izračun in obrazložitev k predlogu za povišanje cen tržnih in sejemskih pristojbin ter pogrebnih storitev, je izvršni svet na seji 19. maja dal pristanek k povišanju teh cen. Tako bodo od 1. junija, ta;žne in sejemske pristojbine dražje za 13%, pogrebne storitve pa bodo dražje za 15%. Tako bo po novem za stojnico s kmetijskimi pridelki na dan treba odšteti 134 tolarjev, dnevna uporaba stojnice v pokriti tržnici pa bo prodajalce veljala 823 tolarjev. Dnevna sejemska pristojbina za govedo bo 447, za prašiča pa 164 tolarjev. Izvršni svet je soglašal tudi s precej višjo najemnino za grobove predvsem zarade tega, da bi tako omogočil Komunalnemu podjetju zagotovitev denarja za obnovo in razširitev mrliških vežic na Žalah. Najemnina za grobove bo zato za enainpolkrat višja od dosedanje. Za enojni grob bo letna najemnina veljala 2000 tolarjev, od tega bo za tekoče stroške vzdrževanja pokopališča namenjenih 764 tolarjev, nekaj manj kot dve tretjini pa bosta namenjeni od- Komentar Se bomo izognili skupščinski krizi? Na sredo, 12. maja, preložena seja občinske skupščine je odpadla že drugič zapored. Razlog: manjkalo je nekaj delegatov v zboru združenega dela. Je to res samo naključje ali pa so le prvi znaki globljih razhajanj političnih strank ob nekaterih odprtih vprašanj na katerih so v preteklih številkah kamniškega občana opozarjali vsak s svojega zornega kota tudi stranke NPK, Pavle Ocepek in Maks Lavrinc, predsednik občinske skupščine. Vsekakor kaže pereča vprašanja sproti razčiščevati, najslabša pa je izbira, da bi se vsi prizadeti sestali, vrgli karte na mizo in se pogovorili o možnostih izhoda iz sedanjega položaja. Na skupščinsko obravnavo in sprejem namreč čakajo pomembni akti s področja varstva okolja in urejanja prostora, ki bi jih bilo treba čimprej začeti izvajati, da ne bi naše okolje utrpelo še večjo škodo. Med drugim so odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, dopolnitve odloka o redu na Veliki planini, kjer se bo kmalu začela letna turistična in pašna sezona občinski stanovanjski program, spremembe zazidalnega načrta v Novem trgu in na Pero vem in še nekaj takih zadev. Morda lahko pričakujemo, da se bodo predstavniki političnih strank poslanskih klubov in člani predsedstva občinske skupščine, ki se bodo sestali v kratkem, uspeli pogovoriti o trenutnih zapletih in znali poiskati izhod iz sedanje zagate ter zagotoviti, da bo občinska skupščina uspešno delovala tudi zadnje leto svojega mandata in opravičila zaupanje volivcev. Predsedstvo Skupščine občine Kamnik je na 80. razširjeni seji dne 19. 5. 1993, na kateri so sodelovali predsedniki vseh političnih strank, zastopanih v občinski skupščini, obravnavalo nesklepčnost zadnjih dveh sklicev 30. skupne seje zborov občinske skupščine. Z namenom, da se zagotovi sklepčnost in izboljša delo občinske skupščine, so člani predsedstva in predsedniki političnih strank sprejeli naslednji dogovor: 1. Skupen interes vseh političnih strank je, da občinska skupščina in njeni organi nemoteno delujejo; zato bodo politične stranke delovale tako, da njihovi politični motivi ne bodo zavirali dela skupščine. 2. Občinska skupščina bo obravnavala samo tiste zadeve, ki so pomembne in nujne za funkcioniranje občine in bodo predsedstvu posredovane pravočasno. 3. Razširitve dnevnega reda bodo mogoče samo ob poprejšnjem konsenzu poslanskih klubov. 4. V skladu s poslovnikom bo omejen čas razprav in ugovorov in s tem skrajšan čas trajanja sej. 5. Predsedniki zborov naj pred sejo skupščine po telefonu pozovejo poslance, da se udeležijo seje. F. SVETEIJ plačilu posojila, ki ga bo Komunalno podjetje najelo za izgradnjo mrliških vežic. Računajo, da bodo za te namene potrebovali okrog deset milijonov tolarjev. Zelo živahna je bila tudi razprava okrog mnenja IS o predlagani novi ceni vode in kanalščine. Po daljši razpravi so člani pritrdili predlogu (dokončno bo cene potrdilo pristojno republiško ministrstvo), da bi se cena vode za gospodinjstva lahko povišala za 51%, s tem v novi ceni ostane enako razmerje med delom, namenjenim pokrivanju tekočih stroškov, in delom za ob- novo in razširitev omrežja. Čeprav bo po novem treba odšteti za m3 vode 16,6, v podjetjih pa 30,5 tolarja, pravijo, da bo še vedno med najcenejšimi v Sloveniji. K temu je treba prišteti še ceno za odvajanje odplak 6,88 oz. za gospodarstvo 12,51 tolarja za m3 porabljene vode. Za čiščenje odplak CČN Domžale - Kamnik še ni predlagala novih cen. V Komendi, kjer za čiščenje skrbi kamniško Komunalno podjetje, pa bo nova cena le malenkost višja, in sicer 9,99 tolarja za m3 odplak. F. S. Str. 2 S seje IS Tretjina delavcev pri izgubarjih Str. 5 Requiem za tvoje mesto Str. 6 Naši pevski zbori Spodbudna priznanja pevcem Str. 8 40 let WZ Antona Medveda Str. 12 Se enkrat o 1. maju Naredimo svet pravičnejši Ob predlogu za preimenovanje ulic in trgov Kamničani so doslej k preimenovanju svojih delov mesta pristopili razumno. Koliko negodovanja, koliko zajedljivih in tudi upravičenih pripomb je sprožilo in jih še vedno sproža naglo preimenovanje ulic v sosednji občini, kar nosi v sebi zopet kal ponovnega preimenovanja, ko se bo situacija spremenila. Zato je bilo ravnanje Kamničanov veliko bolj razumno. Niso se prepustili zanosu, saj je v trenutkih zanosa razum postavljen v ozadje. Če k stvari ne pristopimo po pameti, nam je nato dostikrat hudo žal. Gotovo je tudi v Kamniku nekaj imen, ki bi jih bilo vredno spremeniti. O tem, katera so ta imena, so mnenja različna in zato je bila ustanovljena komisija, ki je že predlagala spremembo, verjetno, vsaj za nekatere, najbolj motečih imen. Z nečim je pač potrebno začeti. In tako je tudi prav. Ne smemo pa ponoviti napak preteklosti. Bodimo tokrat boljši, bolj razumni, bolj demokratični, kot je bila prejšnja oblast. Tudi takrat je posebna komisija izbirala imena ulic in v »evforiji« tistega časa so nekatere ulice dobile takšna imena, kakršna pač so. Toda neposredno prizadetih ljudi ni o tem nihče ničesar vprašal. Skupščina ali pa kdo drug jih je potrdil in »raja« jih je morala sprejeti brez možnosti ugovora. V tistih časih je bilo to nekako normalno in zato, pa tudi zaradi tega, ker je že takrat takratna komisija poskušala biti v mejah mogočega razumna, ni prišlo do »upora«. Danes so časi drugačni, vsaj naj bi bili. In tudi ljudje so ne samo drugi, ampak tudi drugačni, vsaj naj bi bili. Zato naredimo korak naprej od preteklosti in ne vsiljujmo ljudem imen. Za sprejem nekega imena za ulico, trg, sosesko, naj bo torej odločilna odločitev ljudi, ki živijo v tej ulici, trgu, soseski. Ti ljudje so tisti, ki se z določenim imenom srečujejo in se bodo z njim srečevali vsak dan, ga nosili s seboj, plačevali stroške sprememb, ga sovražili ali pa se identificirali z njim. Zato naj bo pred dokončnim sprejemom nekega imena oziroma preimenovanja izvedeno tajno izrekanje - referendum. In če bo več kot tri četrtine vseh ljudi, ki imajo volilno pravico, tiste ulice, trga, soseske za novo ime, potem to pomeni, da so ti ljudje pripravljeni nositi tudi stroške preimenovanja, ki pa niso ravno majhni (nekaj osebnih dokumentov, poleg tega pa še cel kup drugih reči, torej po nekaj tisoč tolarjev za vsakega), oziroma da jih staro ime tako močno moti, da so pripravljeni za novo ime tudi kaj žrtvovati in ga tako res sprejeti za svojega. Samo takrat naj se ime tudi uradno spremeni. Pa še ta sprememba naj bo narejena tako, da bodo imeli tam stanujoči prebivalci čim manj stroškov in sitnosti. Če pa ne bomo toliko demokratični, da bi upoštevali glas prizadetih ljudi in bomo ime spremenili proti njihovi volji (kot so to delali Italijani in Nemci, ki so nas potujčevali, deloma pa tudi druge oblasti), potem pa bodimo vsaj toliko pošteni in pokrijmo vse stroške, ki jih bodo imeli prizadeti s spremembo imena, z denarjem iz skupne blagajne (občinskega proračuna po rebalansu). Naredimo izpit iz demokracije, ne dajmo se zaslepiti z oblastjo, kot so se naši predhodniki, pa čeprav so to pravzaprav drobne stvari. Vendar se ravno na drobnih, človeških zadevah spoznava stopnja svobode, demokracije. Ravno take drobne človeške reči so preskusni kamen resnične demokracije. Bojan Pollak A NAPREDEK TRGOVINA, d. d. NAPREDEK, PRESENEČA IN VABI K NAKUPU Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 10. junija. Prispevke sprejemamo do torka, 1. junija; oglase, zahvale, obvestila ipd. pa do petka, 4. junija. misliš, da se bodo kmalu sporazumeli, kot sva se midva? Razpis posojil stanovanjskega sklada Republike Slovenije Republiški stanovanjski sklad je v četrtek, 20. maja, razpisal nova stanovanjska posojila. Milijarda tolarjev je namenjena tistim, ki: - prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje z nakupom novozgrajenega stanovanja ali gradnjo lastnega primernega stanovanja ali stanovanjske hiše v zadružni gradnji; - jim je zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ali drugih razmer dosedanje stanovanje postalo neprimerno; - svoje stanovanjske razmere izboljšujejo ali razrešujejo z vlaganjem sredstev v rekonstrukcijo lastnega stanovanja na območju, ki je z republiškim ali občinskim aktom razglašeno za kulturni ali zgodovinski spomenik - za kamniško občino je to Odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Kamnika za kulturni in zgodovinski spomenik (Ur. 1. SRS, št. 42/86). Kateri objekti sodijo v to območje, je možno videti na karti, ki bo od 21. 5. 1993 nalepljena na oglasni deski Občine Kamnik. Posojila niso namenjena lastnikom stanovanj, odkupljenih po določilih stanovanjskega zakona, najemnikom v stanovanjih, ki jih je mogoče odkupiti po določilih stanovanjskega zakona, oziroma tistim, ki so že izrabili ali pa še imajo možnost izrabiti določila privatizacije po stanovanjskem zakonu. Vloge za posojila prosilci lahko kupijo od 24. 5. 1993 naprej v sprejemni pisarni Občine Kamnik vsak dan od 8.-15., v sredo od 8.-12. in od 13.-17. in v petek od 8.-12. ure. Cena vloge je 700 SIT. Informacije glede sprejema vlog bo mogoče dobiti ob nakupu vloge.: Vse ostale informacije pa bo mogoče dobiti na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije, Dunajska 22, Ljubljana! Sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja kccna POHITITE V KNJIGARNO KOČNA KAMNIK, KJER ŠOLSKE KNJIGE ŽE NAROČAMO Dragi šolarji, ne zamudite priložnosti, vključite se v velike nagradno žrebanje. Pogoj za to je, da se pravočasno, v prednaročilu, naročite na šolske učbenike, s tem si zagotovite ceno in brezskrbne počitnice. Rok za naročilo je najkasneje 20. 6. 1993, pohitite, čakajo vas lepe nagrade, (tel. 815-295) HVALA ZA ZAUPANJE, SE PRIPOROČAMO IN VAS PRIČAKUJEMO V KNJIGARNI KOČNA KAMNIK, d. d. S seje IS .... « .« Informacije iz poslovno* Tretjina delavcev zaposlenih informacijskega centra za pri izgubarjih! podjetništvo in obrt . Poleg katastra divjih odlagališč in spremembah odloka o redu na Veliki planini, o čemer smo obširneje poročali v prejšnji številki, je izvršni svet na seji, 4. maja obravnaval že drugič spremembe odloka o ustanovitvi Matične knjižnice Kamnik, predlog sveta Matične knjižnice, naj se te spremembe umaknejo z dnevnega reda seje občinske skupščine, in amandma Nove parlamentarne koordinacije, naj se črta predlagano določilo, da mora imeti ravnatelj knjižnice strokovni izpit iz knjižničarstva. Izvršni svet je vztrajal pri prvotnem besedilu sprememb in je zavrnil predlog o umiku z dnevnega reda, glede amandmaja NPK pa je zahteval od statutarnopravne komisije strokovno mnenje, ki pa amandmaju ni pritrdila niti ga ni zavrnila, češ da ustanovitelj lahko sprejme tako ali drugačno rešitev. Zanimivo je tudi reagiranje sveta Matične knjižnice, ki na koncu svojega predloga o umiku z dnevnega reda zahteva pojasnilo ustanovitelja o tem, kakšna je vloga sveta, v katerem imajo večino delegati ustanovitelja (občinska skupščina 2. člena in izvršni svet 1 delegat), če predloga sveta ustanovitelj ne bo upošteval. Res je vprašanje, čigave interese potem zastopajo ti delegati v svetu, ustanoviteljeve ah katere druge. Zdi se, da se je to vprašanje po nepotrebnem spolitiziralo. Gre pa v bistvu za to, kdo bo novi ravnatelj ali ravnateljica knjižnice. Pri obravnavi poročila o gospodarjenju v občini za leto 1992 je izvršni svet ugotovil nekaj ne preveč razveseljivih dejstev. Lansko poslovno leto je zaključilo z izgubo 61 podjetij, ki so pridelala kar 412 milijonov SIT izgube, medtem ko je 200 podjetij ustvarilo akumulacijo v višini le 114 milijonov SIT. V podjetjih z izgubo je bila zaposlena slaba tretjina vseh kamniških delavcev. Med izgubarji je 7 obrtnih podjetij, 40 zasebnih in 8 mešanih. Konec lanskega leta je bilo v občini že 1780 nezaposlenih, kar je za 22% več kot pred letom dni. Čeprav so povprečne plače lani porasle realno za eno petino, so zaostajale za republiškim povprečjem. Izvršni svet je sklenil, da je treba predloženo poročilo za sejo skupščine dopolniti z ukrepi, ki jih je IS sprejel za izboljšanje gospodarskega stanja v občini, in najnovejšimi podatki na tem področju. Poslovodstvo družbe Velika planina - Zaklad narave naj še enkrat preveri možnosti za povečanje prihodkov in čim bolj racionalno organizira poslovanje, tak je bil eden od sklepov IS, ko je obravnaval poslovni načrt in razvojne usmeritve tega podjetja, čigar 90-odstotni lastnik je občina, drugega dela pa Stol. Še ta mesec se morajo urediti lastnin- ski odnosi glede premoženja med Stolom in občino Kamnik. Izvršni svet je tudi zadolžil predsednika in člana, odgovornega za turizem, da preučijo možnosti za poslovno povezovanje velikopla-ninskega kompleksa z RTC Krvavec. Taki poskusi so nekoč že bili, vendar rezultatov žal ni bilo. Izvršni svet je podprl tudi pripombe, dane v javni obravnavi sprememb zazidalnega načrta za B-3 Novi trg in B-8 Zgornje Perovo. K prvemu zazidalnemu načrtu je bilo danih osem, k drugemu pa sedem pripomb. Izvršni svet je ob obravnavi poročila komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, ki ga je predstavil dr. Branko Božič, priporočil le-tej, naj v sodelovanju s sekretariatom za prostorsko urejanje pripravi osnutek odloka o zavarovanju teh grobišč, hkrati pa pripravi predlog za postavitev spominskega znamenja vsem tem žrtvam. F. S. - Vse podjetnike in obrtnike - inovatorje vabimo, da prijavijo svoje nove izdelke na brezplačno razstavljenje na podjetniškem sejmu v Ljubljani od 30. 5.-3. 6. 1993 na Gospodarskem razstavišču. Svoj izdelek z napisom, prospekti ali navodili morajo prinesti dan pred sejmom. - Vse izdelovalce domače in umetne obrti vabimo, da predstavijo svoje izdelke na sejmu PRESENTA v Slovenj Gradcu od 4.-9. junija 1993. Razstavni prostor je brezplačen. - Vsi podjetniki in obrtniki v občini Kamnik, ki se zanimajo za ugodne občinske kredite za podjetništvo, obrt in turizem (s 3% letno obrestno mero za dobo vračila do 3 let), dobijo prijavni obrazec in razpisne pogoje v Centru, na Obrtni zbornici in na Občini Kamnik pri svetovalki za podjetništvo Darinki Prešeren. - Podjetniški klub Kamnik bomo ustanovili na. srečanju podjetnikov v torek, 1. junija 1993, ob 18. uri v skupščinski dvorani Občine Kamnik. Pogovorili se bomo še o problematiki podjetništva v Kamniku in vas seznanili s kreditnimi pogoji v občini, republiškem skladu, mednarodnimi krediti, novostmi v poslovanju podjetnikov po novem Zakonu o gospodarskih družbah. Pravilnik in pristopnico kluba dobijo podjetniki v Centru, v občinski službi za podjetništvo. - GEA COLLEGE iz Ljubljane bo 8. in 9. junija v Ljubljani organiziral dvodnevni seminar Marketinške ideje za malo podjetje. Informacije in prijave po tel.: 345-326. - Vabimo vse gostince in druge, ki opravljajo turistične storitve in organizirajo prireditve, da prijavijo svojo novo ponudbo za kamniški katalog turističnih storitev in koledar prireditev, ki jih brezplačno objavljamo v javnih občilih. — Vabimo vse podjetnike in obrtnike, ki bi se želeli izpopolnjevati v tujini, da prijavijo svojo željo, kjer morajo navesti svoje osebne podatke in podatke o svojem podjetju in dejavnosti v jeziku države, kjer se želijo izobraževati. Osnovni borzni obrazec dobijo v Centru ali pri občinski svetovalki za- podjetništvo. Njihove prijave bomo vključili v mednarodne programe tehnične pomoči. - Vabimo vse občane v Kamniku, še posebno pa v okoliških krajih in vaseh, da prijavijo svoje podjetniške ali dopolnilne programe in storitve. V okviru programov pospeševanja obrti in podjetništva v občini bomo prijavljenim interesentom strokovno pomagali pri pripravi poslovnega načrta, pridobivanja kreditov in realizaciji programa. Rok prijave programov je 20. junij 1993 pri občinski svetovalki za podjetništvo občine Kamnik. MARUAN ŠTELE Iz poslovnega načrta družbe Velika planina Dostavne žičnice izenačiti s cestami? VABILO KAMNIŠKIM PODJETNIKOM Vse Kamniške podjetnike, zasebna podjetja, trgovce in druge v malem gospodarstvu vabimo, da se v torek, 1. junija 1993, ob 18. uri v skupščinski dvorani Občine Kamnik udeležite sestanka, kjer se bomo pogovorili o: - problematiki podjetništva v kamniški občini - strokovno-svetovalni pomoči v Poslovno-informacijskem centru - kreditih za malo gospodarstvo v občini, državi in tujini - ustanovili klub kamniških podjetnikov - novostih poslovanja po novem Zakonu o gospodarskih družbah ter Izrabite priložnost, da se seznanite s tekočo problematiko in novostmi na področju podjetništva in se organizirate v klubu, kjer boste uveljavljali svoje podjetniške interese. Izvršni svet skupščine občine Kamnik, področje podjetništva, obrti in turizma Iz poslovnega načrta družbe VELIKA PLANINA - ZAKLAD NARAVE, ki ga je na seji izvršnega sveta 4. maja razložil njen direktor ing. Peter Brleč, povzemamo nekaj najznačilnejših ugotovitev, podatkov in usmeritev. Uvodni del načrta je namenjen kratkemu pregledu dosedanjega upravljanja in gospodarjenja z žičniškimi in gostinskimi objekti na Veliki planini ter ugotovitvam upravnega odbora družbe v zvezi s tem. Po njegovem mnenju ustanovitelja družbe, Izvršni svet SO Kamnik in Stol Kamnik, nista zagotovila vseh možnosti za normalen razvoj družbe in rentabilno poslovanje. Svoje pa so prispevale tudi iz trošene naprave, njihovo vzdrževanje in »zelene zime«. Zato upravni odbor sodi, da je treba ponovno preučiti, ali je sedanja organizacijska oblika družbe z omejeno odgovornostjo res ustrezna ali pa bi kazalo sedanjo družbo preobraziti v kako drugo obliko, ki bi imela vse možnosti za uspešno poslovanje. Zlasti zaradi tega, ker je treba upoštevati, da bi bilo treba financiranje dostavnih žičnic, ki spadajo v prometno infrastrukturo, reševati sistemsko. Še posebej pa kaže v smislu dograjevanja celotne turistične ponudbe pritegniti nove družbenike, zlasti vsa podjetja, ki imajo počitniške hišice, planinske domove, gostince, pašno skupnost in druge. Med osnovnimi cilji, ki jih vsebuje poslovni načrt, je vsekakor povečanje števila obiskovalcev planine in s tem seveda tudi prevozov na žičnicah. Družba bo zato spodbujala in tudi sama organizirala športno rekreacijske in turistične prireditve, poskrbela za kakovostnejše storitve, tudi s prilagajanjem voznih redov sezonskim gibanjem turistov, s skrbjo za čistejšo planino in podobno. Gostišče Simnovec in Zeleni rob, ki zaenkrat še nista v okviru družbe, pa naj bi ustrezno preuredili. Na Šimnovcu naj bi nastal osrednji sprejemnorekreacij- ski objekt zahodnega dela planine, Zeleni rob pa naj bi na eni strani služil kot družabni prostor gostom v počitniških naseljih, na drugi pa nudil kvalitetne gostinske storitve prehodnim turistom. Med večjimi posegi na Planini poslovni načrt predvideva oživitev akcije za elektrifikacijo planine in za zagotovitev preskrbe z vodo. Glede na to, da je zadnja leta naravni sneg povsem odpovedal, predvidevajo letos izdelavo načrta za umetno zasneževanje smučišč. Pogoj za to pa je seveda spet voda, ki naj bi jo zajemali iz bazena v eni izmed krvavških vrtač. Ta bazen bi hkrati služil tudi kot požarni bazen. V ta sklop sodi tudi obnova oz. zamenjava sedežu ice z novo. Poslovni načrt v bistvu podpira tudi sedanje prizadevanje za omejitev prevozov z motornimi vozili po planini. Z izdelavo skupih paketov z gostinci, z redno udeležbo na smučarskih sejmih in z vključevanjem v občinski program predstavitev bo družba poskrbela za Spremembe zakona s področja urejanja prostora (Nadaljevanje) Spremembe in dopolnitve zakona uvajajo in določajo elemente odškodnine, ki jo je dolžan plačati investitor nedovoljenega posega v prostor, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik oziroma upravljalec zemljišča, kadar so kljub opravljenim inšekcij-skim in drugim predpisanim ukrepom povzročeni onesnaženje, poškodba ali razvrednotenje okolja, nevarnost za okolje ali škoda na kulturni dediščini. Vsebovane so prepovedi ravnanj, izdajanja dovoljenj in drugih odločb ter sklepanja pravnih poslov, ki so sicer predpisani ali nujni v zvezi s posegom v prostor, ki se izvaja na zakonit način. S tem se ukinja možnost t.i. dejanske »legalizacije« nezakonitih posegov v prostor, ki sc kljub njihovi formalnopravni nelegalnosti dogajajo z dejanji, kot so: - priključitev na komunalne objekte in naprave ter druga infrastrukturna omrežja; - dodelitev hišne številke; — vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah; — uporaba ali opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti; — promet z nedovoljenimi objekti ali z zemljiščem, na katerem so; - sklepanje kreditnih, zava- rovalnih, najemnih, zakupnih, opravilnih in drugih pravnih poslov ter - odmera davčnih in drugih dajatev. Navedni akti in pravni posli ter pravni posli za izvajanje gradbenih in drugih del bodo nični, hkrati pa navedena dejanja predstavljajo tudi podlago za določitev gospodarskih prestopkov in prekrškov. Zaradi varnosti pravnega prometa in zaradi zavarovanja plačila stroškov, odškodnin in kazni, določenih s spremembami in dopolnitvami zakona, se uvaja institut obvezne zaznambe inšpekcijskih odredb, prepovedi in možnih bremen v zemljiško knjigo, hkrati pa uvaja zakonito zastavno pravico za zavarovanje plačil na nepremičninah zavezanca. Da bi zagotovili neodvisno in učinkovito službo za operativno izvajanje^ odstranitve objekta ali dela objekta, del v zvezi z vzpostavitvijo prejšnjega stanja ali drugo obliko saniranja nedovoljenega posega v prostor ter del v zvezi s hrambo zaseženih predmetov, določa zakon, da se ta dela opravljajo kot republiška javna služba v skladu z zakonom in na način, ki ga predpiše vlada. Pri njenem organiziranju pa se mora upoštevati tudi načelo regi-onalnosti. Z zakonom so določeni pogoji, postopek in trajanje odloga izvršbe glede na dan uveljavitve sprememb in dopolnitev zakona obstoječih nedovoljenih posegov v prostor. Odlog je mogoč, če so izpolnjeni naslednji pogoji: - Če investitor nedovoljenega posega v prostor, za katerega je predpisano lokacijsko dovoljenje, v 60 dneh od dneva uveljavitve predlaganega zakona zaprosi pri pristojnem organu za urejanje prostora za odlog prisilne izvršbe, pri čemer ni pomembno, ali je bil inšpekcijski postopek že uveden in ukrep izrečen ali ne; - če investitor pred vložitvijo vloge "ali ob njej vplača depozit v višini 2.500 tolarjev za kvadratni meter bruto etažne površine stanovanjskega, počitniškega, gospodarskega ali poslovnega objekta, vendar ne manj kot 150.000tolarjevoziroma 150.000 tolarjev za druge nedovoljene posege v prostor na račun stanovanjskega sklada Republike Slovenije; - če po uveljavitvi sprememb in dopolnitev zakona ne nadaljuje z nedovoljenim poseganjem v prostor. Navedeni odlog izvršbe bo trajal 12 mesecev od dneva uveljavitve sprememb in dopolnitev zakona. V tem času pa ne bodo mirovali inšpekcijski postopki. Inšpekcijske službe bodo tudi v tem času izvajale inšpekcijsko nadzorstvo, in sicer za nedovoljene posege, začete pred uveljavitvijo predlaganih sprememb in dopolnitev zakona, po sedaj veljavnih določilih Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, od sprememb in dopolnitev pa se bodo uporabljale le spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo na vročanje in izvršbo. Za nedovoljene posege, začete po uveljavitvi sprememb in dopolnitev zakona, pa bo inšpekcijsko nadzorstvo v celoti potekalo po določbah, vsebovanih v spremembah in dopolnitvah. Enako bo veljalo tudi za sicer že začete nedovoljene posege v prostor v primeru, da bo investitor nadaljeval z deli po uveljavitvi sprememb in dopolnitev. Občina bo morala za območje nedovoljenih posegov v prostor, za katere je bila vložena zahteva za odlog izvršbe, sprejeti prostorske ureditvene pogoje za sanacijo degradiranega prostora, in sicer kot spremembo in dopolnitev veljavnih prostorskih izvedbenih aktov ali kot samostojen akt, ki bo v svojih sestavinah nadomeščal veljavne prostorske izvedbene akte in se bo v obeh primerih štel tudi za spremembo in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine. Navedeni ureditveni pogoji se bodo sprejemali v enofaznem postopku, in sicer v roku 12 mesecev od dneva uveljavitve sprememb in dopolnitev, in sicer na podlagi kriterijev, ki jih bo predpisal minister, pristojen za urejanje prostora. Kolikor bo na podlagi sprejetih prostorskih ureditvenih pogo- jev možno izdati lokacijsko dovoljenje, bo investitor lahko zaprosil za podaljšanje odloga prisilne izvršbe do izdaje odločbe o gradbenem dovoljenju, vendar največ za 9 mesecev od izteka 15 mesecev po uveljavitvi zakona. To bo lahko storil pod pogojem, če bo vlogi za gradbeno dovoljenje priložil dokazilo, da je na račun sklada vplačal depozit v višini 50% odmere prispevka, ki ga investitor plača kot strošek za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, katerih oceno bodo vsebovali prostorski ureditveni pogoji. Zakon določa, da se depoziti investitorja sicer ne obrestujejo, se pa revalorizirajo glede na mesečno stopnjo rasti cen na drobno. Sredstva depozitov bdelo uporabljena: - za sofinaciranje priprave prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora; - za plačilo stroškov izvršbe, če investitor glede na prostorske ureditvene pogoje ne bo mogel pridobiti lokacijskega dovoljenja, če bo odstopil od zahteve zanj ali v primeru, če bo odlog izvršbe zanj prenehal, ker je nadaljeval z nedovoljenim posegom ali - za plačilo investitorjevega prispevka k stroškom opremljanja stavbnega zemljišča, če se bo izkazal s plačilom svojega deleža prispevka. Morebitni ostanek depozita bo vrnjen investitorju. Načelnik inšpektorata STANE ZARNIK, iur uspešnejšo prodajo svojih storitev. Šele s pestrejšo ponudbo na planini in s kvalitetnejšimi storitvami je mogoče računati tudi, da bi lahko cene prevozov, ki so sedaj za tretjino nižje od podobnih turističnih središč v Sloveniji, približali njihovim cenam. Seveda pa tudi takrat ne bodo smeli spregledati možnost oz. velikosti žepov obiskovalcev. Zato so predvideli za določene skupine obiskovalcev (mladina, starejši, družine itd.) posebne popuste. Ena izmed najpomembnejših nalog družbe v letošnjem letu je zagotoviti varen in kvaliteten prevoz z žičnico. Zato bodo tudi letos potrebni večji vzdrževalni posegi, tako na nihalki kot na sedežnici. Sedanje obratovalno dovoljenje namreč velja le do 20. decembra letos. Na nihalki med drugim predvidevajo zamenjavo vlečne vrvi, s čimer bi povečali število potnikov v kabini od sedanjih 30 na 35. Sedežnica ob zastarelem pogonskem mehanizmu zaradi premajhne zmogljivosti že predstavlja ozko grlo v času smučarske sezone. Zato imajo že pripravljen projekt za dve možni rešitvi: za obnovo obstoječe sedežnice in za izgradnjo nove dvosedežnice. Seveda ni treba posebej poudarjati, da so sedanje tri vlečnice v Tihi dolini zaradi dizelskih agregatov počasne in ekološko sporne, v mrzlih zimah pa tudi nezanesljive. Poleg tega bi kazalo tudi zaradi tega, da bi bila v zimskem času Tiha dolina dostopna tudi nesmučarjem, obuditi staro zamisel iz leta 1974, da bi od tod na Grdišče namesto sedanje vlečnice postavili dvosedež-nico. Čeprav je poslovni rezultat družbe zaradi vrste okoliščin, med nje sodi tudi nepredvidljivo vreme, težko napovedati, so v družbi Velika planina - zaklad narave v svojem poslovnem načrtu to vendarle poskusili. Najprej so dokaj optimistično napovedali, da bodo letos v obe smeri prepeljali na nihalki 100.000 potnikov, na sedežnici pa 70.000 potnikov, medtem ko so jih lani 86.000 oz. 81.000. Upoštevajoč dogovor, da bosta osnovna sredstva družbe in s tem tudi obračun amortizacije in plačilo zavarovalnine prevzela nase ustanovitelja, kar sedaj znese dobrih 9 milijonov SIT, predvidevajo, da bo kljub temu na koncu ostalo za dobrih 8,6 milijonov SIT nepokritih stroškov, ki jih bosta seveda morala pokriti ustanovitelja. Njihova obveznost je tudi vračilo posojila za nakup novih gondol, ki znaša letos okrog 270.000 DEM. FRANC SVETEU Po pravico na sodišče?! »Zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna posebna olajšava. Za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega člana se osnova zmanjša za znesek, ki znaša 8% letne povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Za vsakega nadaljnjega otroka se olajšava poveča za 2% navedene plače . . . .. .Za istega vzdrževanega družinskega člana se prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave. Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavil pravico do posebne olajšave za istega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave...« (Iz 8. in 9. člena Zakona o dohodnini) Tako in toliko je naša mati Domovina namenila za preživljanje naših in predvsem njenih otrok! Popisala bi lahko veliko listov papirja o sramotno nizkem znesku davčne olajšave (49.002 SIT v letu 1992) in mačehovskem odnosu Domovine do svojih mladih državljanov, a to ni namen mojega pisanja. Kajti, končno je med poslanci državnega zbora zmagal razum. Po polemičnem besedovanju o tem, koliko hlač strgajo otroci (poslancev), so uvrstili na dnevni red predlog spremembe Zakona o dohodnini (s tem naj bi davkoplačevalci z enim ali več otroki pridobili večje davčne olajšave, torej so dodatno, 48. točko (!) dnevnega reda le sprejeli. Problem bodo obravnavali v naslednjih dneh »maratonskega« zasedanja državnega zbora. Po pravico na Vrhovno sodišče Slovenije? Marija ima dva otroka. Otroka imata dva očeta. A njena družina sta le sinova in ona sama. Že leta in leta nekako za silo krpa mesec z mesecem, kajti njena delavska plača je daleč pod slovenskim povprečjem. Preživnini za otroka nista bogsigavedi kaj, a da bi vsaj bili. A oče starejšega sina jo plačuje, kot se mu zdi. Poti izmikanja so različne in znane. Zdaj je nezaposlen, drugič preprosto ponikne in ga ni. Nasploh se za svojega otroka že dolgo ne zmeni. Že skoraj desetletje ga ni videl. Ne ve, koliko je zamudil pri odraščanju svojega otroka. Iz plahega, zagrenjenega in neuspešnega učenca, ki je s trudom končal le šest razredov osnovne šole, je zrastel v fanta, ki bi si ga želela vsaka mati. Brez »etikete« označen kot neuspešen in brezupen osnovnošolec je na poklicni šoli - uspešen in vzor drugim. Materin sindikat mu je kupil delovno obleko, družba pa podelila socialno štipendijo. Z njo sam gospodari. Kupuje si mesečno vozovnico, skromno malico in večkrat primakne denar tudi v večrto prazno družinsko blagajno. Skratka, ljubezniv in skrben fant, ki je mami že pred mnogimi leti obljubil, da bo njihovi družini boljše, ko bo sam poprijel za delo. In v njihovi družini so on, mama in bratec. V njegovi družini ni očeta. To je pomembno poudariti, kajti tu se pravzaprav začenja zgodba iz življenja, ki jo hočem materi Domovini in njenim poslancem postaviti na ogled in v razmislek! Za istega vzdrževanega družinskega člana... .. .se prizna posebna davčna olajšava samo enemu zavezancu! Tako pravi zakon. Razumljivo in pravično bi bilo, da davčno olajšavo uveljavlja za svojega otroka tisti zavezanec, ki za otroka skrbi. Marijin sin je član njene družine. Njen sin ni bil nikoli družinski član očetove družine (ki jo ima). Še manj, očetu zanj sploh ni! Ampak prav ta oče je tudi uveljavil olajšavo za svojega »ne-bodigatreba« otroka in si tako po zakoniti poti priboril sorazmerni del davčne olajšave. Od takšnega očeta bi kaj boljšega težko pričakovali, a po pravici bi lahko zahtevali, da mati Domovina takšnih krivic ne dovoljuje, kaj šele uzakoni. Ministrstvo za finance Republike Slovenije pa je temeljito in neusmiljeno. Pritožbo matere je gladko zavrnilo kot neutemeljeno. Namreč, neutemeljeno po njegovem je, da otrok živi pri materi, ki skrbi zanj, in nepomembno je, da se oče za otroka ne zmeni že skoraj desetletje. Življenje birokratsko ministrstvo ne zanima. Zoper odločbo ni pritožbe, a »zavezanka« lahko začne upravni spor z vložitvijo tožbe na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Tako jo je ministrstvo poučilo in zaključilo »primer« z odločbo, ki jo je Marija prejela skoraj pol leta po tem, ko jo je vložila. Mariji v popotnico na Vrhovno sodišče Vse dosedanje Marijine navedbe so resnične, a kot pojasnjuje Ministrstvo za finance, pred zakonom neutemeljene. Vrhovno sodišče bo težko odločilo drugače, č ne bo sestopilo z birokratskega trona. Ne gre samo za Marijin »primer«; gre še za tisoče Koledar turističnih prireditev Datum in kraj Prireditev Informacije 30. maj ob 16. uri simfonični orkester Arboretum Arboretum Domžale - Kamnik tel.: 812-345 Napolitanske pesmi 5. junij ob 10. uri Pohod TO in kolesarjev TO Domžale, pričetek iz Kamniške' Bistrice na tel.: ob 15. uri razgla- Kamniško sedlo in nazaj 721-725 sitev rezultatov gost: g. Janez Janša, minister za obrambo v vladi RS 5. junij ob 20. uri koncert simfoničnega orke- ZKO, tel.: Frančiškanska stra 831-612 cerkev, Kamnik Domžale - Kamnik Škerlj, Mozart, Grieg 6. junij pohod na Golico PD Kamnik tel.: 831-345 12. junij - nastop letošnjih tečaj- g. Pučnik Rajko pričetek ob 15. nikov tel.: 825-139 uri — nastop psov za iskanje v kinološko vcžba- ruševinah lišče Kamnik - nastop psov v premago- vanju ovir 13. junij trimski pohod in očišče- PD Kamnik Velika planina valna tel.: 831-345 akcija - Velika planina 13. julij Arbo- Predstava gledališča Arboretum retum - prva klasa - tel.: 812-345 igrajo: Iva Zupančič, Dani- lo Benedečč, Jurij Souček IZVRŠNI SVET OBČINE KAMNIK PODROČJE ZA TURIZEM podobnih. Morda pa se bo sodišče vendarle spustilo v analizo določila »družinskega člana«. Družinski člani vendar živijo skupaj, se imajo radi, skrbijo drug za drugega in pripadajo drug drugemu. Lahko se tudi nimajo radi in nočejo skrbeti drug za drugega, a potem ne moremo več govoriti o družini in družinskih članih. Kako lahko mati Domovina omogoči nekemu »papirnatemu« očetu, tujcu svojemu otroku, da uveljavlja davčno olajšavo za »papirnatega« družinskega člana, kateremu se vse življenje (spretno) izmika. Mar Domovina tako zavestno dovoljuje, da oče »krade« svojemu otroku?! Naj torej mati Domovina pove, kako je z družinskimi člani, tudi njenimi državljani, okradenimi in prezrtimi?! Maksimi!jami Lavrincu v popotnico za 48. točko dnevnega reda... Mehko in plemenito ste zrli z vaših predvolilnih lepakov na volivce. Je bila ta mehkoba in plemenitost namenjena samo vašemu otroku v naročju in onima doma? Marsikatera mati je verjela, da je je bilo dovolj tudi za druge otroke. Zdaj je pravi trenutek, da nam pokažete, ali je bila resnična ali le predvolilna obljuba, ujeta v lažno mehkobo in plemenitost. Kako naj si razlagamo vaše besede pred državnim zborom pred nekaj dnevi, ko ste utemeljevali svojo odločitev PROTI predlogu, da se uvrsti na dnevni red tudi sprememba Zakona o dohodnini: »Sam sem oče treh majhnih otrok. Torej, glede na to, da smo poslanske plače zmanjšali, težko kupujem dovolj oblačil, ker jih sproti strgajo...« In nadaljevali svoje razmišljanje v smislu, naj vas razumemo, da s svojo odločitvijo niste proti stvari, ki je v svojem bistvu dobra, a preuranjena in premalo strokovno pripravljena. Vaš strankarski tovariš in poslanec v državnem zboru Jože Lenič pa je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi primanjkljaja v državni blagajni, saj bi z uveljavitvijo spremembe Zakona o dohodnini država izgubila 3 milijarde tolarjev ali približno 14% denarja iz dohodnine. AV SERVIS RTV KONCILIA Vrhpolje 41 Kamnik tel. 831-383 POPRAVILO televizorjev, videkorekorder|ev In radijskih aparatov. Odprto od 9. do 12. In do 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. SE PRIPOROČAMO! Nočem komentirati vaše izjave o »skromnih« poslanskih plačah, vsekakor pa bi lahko močno zardeli pred Marijino plačo. V imenu vseh Marij pa vam pošiljam apel, da kot mož moči in vpliva sestopite iz vaših »skromnih« življenjskih višav v nižave, med svoje volivce in jim prisluhnete. Saj se bo sicer zares zgodilo, da bodo v jezi in obupu začeli zbirati oblačila za vaše otroke! Mehkobo in plemenitost s plakata pred volitvami boste zdaj lahko javno udejanili, zato vas bomo skrbno spremljali kot (našega) poslanca v državnem zboru. Tam, za govorniškim odrom poslancem tudi sporočite, da država, ki služi in živi na račun otrok, umira! IVANA SKAMEN Komisija Skupščine občine Kamnik za določitev umetniške podobe priznanj občine Kamnik DOLOČITEV UMETNIŠKE PODOBE PRIZNANJ OBČINE KAMNIK Komisija Skupščine občine Kamnik za določitev umetniške podobe priznanj občine Kamnik je na svoji 2. seji 10. 5. 1993 opravila odpiranje in izbor prispelih del na razpis odprtega natečaja s povabljenimi avtorji za določitev umetniške podobe priznanj občine Kamnik. Od vabljenih štirih avtorjev sta se odzvala dva: pod šifro 27493 Kompas Design in pod šifro dr. Oetker avtor Tomaž Schlegel. Komisija se je odločila zboru Skupščine občine Kamnik predlagati podelitev 1. nagrade in odkup pod šifro 27493 z okvirjem in odkup dela pod šifro dr. Oetker. Dela so na ogled v preddverju avle Skupščine občine Kamnik od 24. 5. dalje. Predsednik komisije BOŽIDAR PILEJ, I. r. Pripombe na ureditveni načrt M-l Pod skalco Ureditveni načrt športno-turistič-nega kompleksa M-l Pod skalco zasluži zaradi svoje nekonsistentnosti nekaj javnih pripomb. Upoštevaje dolgoletne sanje Kamničanov o izgradnji primernega športno-rekreacijskega kompleksa in hotelskih ter drugih turističnih objektov, ponujeni ureditveni načrt lahko predstavlja prvi korak k zastavljenemu cilju, kolikor že dokončno ne rešuje vsebine in mikrolokacije kompleksa. Ime Pod skalco zavaja nepoučenega občana, da razgrnitev ureditvenega načrta predstavlja ureditev kompleksa med plavalnim bazenom in naseljem Vrhpolje, kjer bi se najbolj naravno dopolnjevala že obstoječa športna in turistična - avtokamp infrastruktura z na novo zgrajeno in kjer je bilo v ta namen zemljišče tudi že kupljeno. Prenos večjega dela kompleksa na mekinjsko stran pa razbija njegovo prostorsko povezanost in razširja prvotno zamisel z načrtovanjem izgradnje objektov, katerih namembnost ni v zadostni meri definirana (večnamenski športni objekt, rekreacija na prostem ipd.) in katerih upravičenost gradnje je lahko vsaj sporna. Imeti na dvanajstih kilometrih (Domžale, Mengeš, Kamnik) tri enakovrstne visoko zahtevne in hkrati donosne (beri drage) športne komlekse, je milo rečeno vsaj utopično. Nerazumljivo je, da se v Kamniku naročajo in razgrinjajo načrti in projekti, ne da bi bila pred tem celovito definirana in s čim večjim konseznom sprejeta namembnost celotnega prostora vsaj vseh mestnih krajevnih skupnosti, če ne cele občine. Priča smo številnim mikroloka-cijskim rešitvam (Novi trg, Pod skalco, Mekinje, Komenda ipd.), kjer krajani ali za to poklicani posamezniki vsak zase zahtevajo in projektirajo izgranjo enakovrstnih objektov, ne meneč se za resnične potrebe, njihovo povezanost v celovito ponudbo in dejanske finančne možnosti. Z razgrnitvijo ureditvenega načrta M-l Pod skalco naj bi pridobili kar dva nova hotelska objekta, in sicer na mekinjski strani »hotel«, ob bazenu pa »servisno hotelski objekt« - ob že obstoječem gostišču Resnik, ki ima enakovrstno ponudbo. Če prištejemo še načrtovani hotel v Novem trgu, odprtje hotela Malograjski dvor in po možnosti še revitalizacijo Kurhausa, bomo naenkrat priča vsaj petim hotelom na dveh kilometrih, ki pa vsak zase ne bo predstavljal kaj več od manjše penzionske ponudbe po evropskih merilih. Tudi koncept avtokampa, ki je v načrtu stisnjen za vzhodni del servisno hotelskega objekta ob Nevljici do novih teniških igrišč na vzhodu, na ne več kot 1000 m2, ne daje upanja za resničen razvoj tovrstnega turizma v Kamniku, saj je načrtovana površina bistveno manjša, kot je bila doslej, vprašanje počutja gostov v sredini športnega in gostinskega dogajanja pa je očitno povsem zanemarjeno. Da so tudi po tem načrtu rakava rana kompleksa Pod skalco parkirni prostori, ni treba posebej poudariti. Parkiranje na pločniku ob magistralni cesti se bo z vsako širitvijo ponudbe le še povečalo in prometna varnost obiskovalcev kopališča bo vsako leto slabša. .Gradnja tako ambicioznega projekta zato zahteva mnogo bolj kompleksen in odgovoren pristop, ki pa ne sme zanemariti tudi potreb starega mestnega jedra, ki vse bolj ostaja samo sebi namen. Zaradi selitev stanovanjskih in poslovnih dejavnosti na južno stran ostaja mesto brez ustrezne populacije, ki bi v zadostnem obsegu pri zadovoljevanju svojih potreb dnevno gravitirala na to področje, kar mu edino zagotavlja preživetje. Prav področje me-kinjskega dela razgrnjenega ureditvenega načrta pa je še edino prosto območje, ki bi ga bilo koristneje zapolniti z izgradnjo luksuznih več-stanovanjskih objektov, katerih prebivalci bi neposredno zagotavljali oživitev mesta. Računi, da ima Kamnik sam po sebi določene prednosti, zaradi katerih bi lahko postal regijsko nakupovalno središče, kar bi mu zagotovilo ponovni razcvet, so računi brez krčmarja. Glede na prostorsko utesnjenost Kamnika ni najbolj modro zgolj na eni lokaciji graditi neki novi »Tivoli«, temveč na različnih manjših lokacijah nevsiljivo dopolniti naravne lepote z želeno funkcionalnostjo. Ostanimo torej realni in objektivni! Izgradnja resničnega hotela naj bi na prostoru, ki bo dolgoročno perspektiven in bo tudi sam po sebi prispeval k visoki hotelski ponudbi (lokacija v središču mesta mu lahko zagotovi preživetje le z enolončnicami), avtokamp naj bo tolikšen, da bo gostom nudil občutek resničnega bivanja v naravi in ne na športnem ali hotelskem dvorišču, športno-rekreacijske površine za rekreacijo na prostem pa brez vseh težav lahko uredimo v t. i. »Ker-Smancevem parku« ob Bistrici, ki kar kliče po oživitvi. In večnamenski športni objekt? Pustimo času čas. Trenutno ne zmoremo niti dostojnega tekočega vzdrževanja ne tako majhnega števila že zgrajenih telovadnic in športnih hal. JANEZ NOVAK Parmova 19, Kamnik tel. 831-644 NOVI ŠPORTNI CENTER v starem delu mesta Kamnik vam nudi: AEROBIKO, STRECHING, FITNESS, CARDIOFITNESS, 80- DYBUILDING, HUJŠANJE; nudi PROTEINE, NAPITKE, SAVNO, MASAŽE; z vašo pomočjo bomo odkrili že kaj novega. Odprto vsak dan, razen nedelje, od 10. do 13. In od 16. do 22. ure. OBIŠČITE NAS, ZADOVOUNI BOSTEI Ureditev pobočja pod kapelo na Delavci Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju smo že dlje časa opazovali vse bolj in bolj neurejen zgornji del pobočja pod kapelo na Kalvariji, čeprav je območje od pokopališča do Kapele zavarovano z Odlokom o razglasitvi starega mestnega jedra Kamnika za kulturni in zgodovinski spomenik. Žal pa se kapele, ki zaključuje celoto štirih kapelic križe-vega pota, v spomladanskem času zaradi močno razraščene grmovne vegetacije skoraj ni več opazilo. Marca meseca leta 1991 smo bili pobudniki sestanka, ki so se ga udeležili predstavnik Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik, Komunalnega podjetja Kamnik in SKG-ja. Dogovorili smo se o potrebnih posegih, Zavod je predpisal smernice, obvestil tudi župnijski urad, vendar je vse ostalo samo na papirju. Podobno je bilo Po ureditvi. lansko poletje, ko smo znova opozorili na problem. Nemalo nas je zato presenetilo, ko je grmovje nekega aprilskega dne letos enostavno izginilo. Odstranjeno je bilo na pobudo župnika g. Franceta Šuštarja, in smo mu za to seveda hvaležni. Kapela je spet postala dominata vrh pobočja. Za celostno ureditev bi bili potrebni še nekateri posegi. Odstraniti bi morali koreninske dele grmovja in površje zatraviti. Pot, ki se vije po pobočju mimo kapelic, bi morali popeskati in vanjo vstaviti lesene pragove, da je vodna erozija ne bi prekmalu načela. Novejšo klop, ki oblikovno odstopa od drugih, bi morali prestaviti na kakšno drugo lokacijo. Najpomembneje pa je, da na pobočje, ki je vidno s številnih točk mesta in okolice, ne bi pozabili. Najti se bo moral kdo, ki bo prevzel skrb za vzdrževanje. TEA LUKAN KLAVŽER KAMNIŠKI OBČAN pisma, odmevi, mnenja, stališča 27. MAJA 1993 Odgovor predsedniku skupščine na odprto pismo Ovinkarjenje ni potrebno Predsednik skupščine Maks Lavrinc je v zadnji številki Kamniškega občana odgovoril na izjavo Nove parlamentarne koordinacije, v kateri smo javno protestirali proti njegovemu poskusu, da bi ob sprejemanju občinskega proračuna spri vzhodni in zahodni del občine in tako dosegel, da ta ne bi bil sprejet. S tem bi bilo onemogočeno delovanje izvršnega sveta in občinske uprave, kar bi povzročilo veliko gospodarsko škodo in ponovno politično krizo. 1. Predsednik je v naslovu svojega odgovora zastavil vprašanje Čemu ovinkarjenje? Tako oznako odklanjamo. Naša stališča so bila popolnoma jasna. V izjavi ne nagovarjamo k odstopu, ampak zahtevamo, da predsednik opravlja svoje s poslovnikom in statutom določene dolžnosti tako, kot določata ta dva akta in skladno s pooblastili skupščine. V predsednikovem odgovoru pa je dovolj ovinkarjenja. Na kaj napr. meri stavek: »Povsem razumem, da so volitve mnoge med nami močno razočarale.« Katere volitve? Poslanci, ki delujemo v okviru Nove parlamentarne koordinacije, smo bili leta 1990 zakonito izvoljeni in zato nismo razočarani. Vseskozi pa si prizadevamo, da bi uresničili cilje, ki smo si jih postavili takrat. 2. Svoje »strokovnosti, poštenosti in morda tudi resnicoljubnosti«, kot navaja gospod Lavrinc, nismo posebej izpostavljali. Spraševali smo samo, ali je bilo njegovo ravnanje ob sprejemanju proračuna tako, da bi zanj lahko uporabili te oznake. 3. O sestavi, smislu in nastanku Nove parlamentarne koordinacije smo javnost obvestili z izjavo v Kamniškem občanu. Naše delo je javno. 4. Gospod Lavrinc je v svojem odgovoru zapisal, da je prisoten povsod tam, kamor »me moji občani in volivci vabijo«. Trditev ne drži. V zadnjem času kamniška občina marsikdaj ni bila zastopana tam in tako, kot bi bilo potrebno. Očitno je, da predsednik dveh zahtevnih funkcij ne more opravljati. Predsednik se ni udeležil posveta predsednikov skupščin in izvršnih svetov v Skofji Loki, na katerem je bila postavljena zahteva, da vlada in državni zbor zagotovita enako javno porabo vsem občinam. Tudi naši občini je vlada odmerila manj sredstev, kot je državno povprečje. Predsednik je bil na posvet vabljen, a se ga ni udeležil. Prav tako ni dal javne izjave, kot je bilo dogovorjeno na tem posvetu, ali je ob sprejemanju državnega proračuna glasoval v korist občine ali pa se je podredil strankarski disciplini. Predsednik nas v zadnjih dveh letih ni nikoli zastopal v skupnosti mest Alpe-Jadran. Predsednik se ni udeležil zadnjega občinskega posveta o lokalni samoupravi. Predsednik s svojo navzočnostjo (in morda še s čim drugim) ni počastil 30-letnice umetniškega delovanja profesorja Sama Vremšaka. Koncerta Prvega slovenskega pevskega društva Lira pa se je udeležil pred volitvami, ko je bil navzoč tudi predsednik Milan Kučan. Na vseh teh za Kamik pomembnih dogodkih vodstvo skupščine ni bilo ustrezno zastopano. Lahko pa bi jih našteli še več. Ni se jih udeležil predsednik, čeprav je bil vabljen, niti kdo drug od članov predsedstva, ker jih gospod Lavrinc o takih vabilih ni obvestil. 5. V zvezi s trditvami o učinkovitosti in upravičenosti sklica predsednikov KS Tuhinjske doline in Mekinj od sprejemanju proračuna vztrajamo pri naši prvotni oceni. Njegovo zatrjevanje, da so bile v proračun po zaslugi tega sestanka vključene nekatere ceste, ne drži. Sklepi (štirje) so bili (po zapisniku) povsem splošni in gradnje cest ne postavljamo na prvo mesto. V enem od sklepov je namreč zapisano: »Prioriteta naj bo ureditev vodovodov, potem cest in nato kanalizacije.« Vse ceste, s katerimi se postavlja gospod Lavrinc, je sprejel v proračun in določil sredstva zanje izvršni svet na sejah 3. in 23. marca. Sestanek, ki mu predsednik pripisuje tako pomembnost, pa je bil 4. marca. Pri presoji dejanj bomo tudi v prihodnje upoštevali dejstva. Dejstva trditev gospoda Lavrinca ne potrjujejo. Poslanci Nove parlamentarne koordinacije Demokracija da, svoboda ne? Popravek V prejšni številki Kamniškega občana (št. 9) je prišlo v rubriki Vroči telefon do dveh neljubih napak. V prispevku Obletnica Viktorja Mihelčiča je pravilno ime ravnatelja 0$ Toma Brejca Vuko Cmiljanič. Knjigo s posvetilom pa so profesorju Mihelčiču ob jubileju izročili na njegovem domu. Uredništvo1 Pred časom sem se že oglasil ob predlogu preimenovanja ulic in tudi povedal o tem svoje mnenje, ki ga deli z menoj, vsaj tako lahko sklepam na osnovi precej pogovorov z someščani, kar nekaj ljudi. Komisija za pripravo predloga preimenovanja ulic ga, sodeč po predlogu, ki ga je pripravila, sploh ni upoštevala. Še vedno vztraja na preimenovanju Trga svobode v Stari trg. Koga je vprašal svet krajevne skupnosti za mnenje? Prebivalcev na Trgu svobode prav gotovo ne! Res je, da se je na sedanjem Trgu svobode nekdaj kupčevalo z živino. To riaj bi bil po nekaterih podatkih res prvi trg v Kamniku, saj je menda Glavni trg nastal kot tržni prostor pozneje. Trg svobode je torej v bistvu »Prvi trg«. Jasno pa je, da ljudje novi stvari rečejo, da je nova, tisti, ki je bila že prej, pa stara. Takih primerov je veliko, vendar se v Kamniku stari trg ni spremenil v ime, kot se je novi trg v Novi trg, ampak je tisti del mesta dobil ime po prašičih, ki menda niso mogli priti na trg čez Šutenska vrata, ker je bil klanec prestrm ali pa jih meščani niso pustili goniti skozi mesto. Pri Biriških vratih pa ni bilo klanca in je bilo od vrat do tržnega prostora le nekaj metrov. Poleg tega je bil pa ta del mesta že tako ali tako »nižje Masiran«. Prvotno ime, ki je med ljudmi še prisotno, je bilo tako Svinjska ulica. To ime je tudi zapisano v listinah. Naslednje ime, ki se je pojavilo za ta del, je bilo Mesarska ulica in celo jaz se še spomnim, da sem med pošto svojega starega očeta našel kakšno pismo tudi s tem naslovom. Ves Čas pa je bilo uradno ime za ta del mesta, zapisano tudi v listinah (npr. v papirjih o Meščanski korporaciji), enako kot za celo mestno jedro - Kamnik mesto. To ime je sedaj, kakor mi je poznano, uradno ohranjeno edinole na srednji kamniški železniški postaji. Nova oblast je nato Kamnik mesto in tudi druga imena mestnih četrti ukinila kot uradne naslove posameznih hiš, ko je postavila uradna imena za ulice in trge. Takrat se je bivša Svinjska, alias Mesarska ulica, oziroma Kamnik mesto preimenovala v Trg svobode. Nevtralno ime, Odgovor na odprto pismo (ali) Pismo mojemu predsedniku Ker si me že omenil v drugi točki svojega pisma Čemu ovinkarjenje, objavljenem v zadnjem Kamniškem občanu, kot enega od »kolovodij« v navezi Podbrežnik-Humar in mi še posebej vprašujoče očitaš sklicevanje na strokovnost, poštenost in celo na resnicoljubnost, si me hote ali nehote izzval, da ti napišem, kar ti gre. Tvoj predsednik v državnem zboru pravi, da imate poslanci izredno zahtevno delo, zato se mu morate v celoti posvetiti. Vendarle: za Kamnik to ne velja. Tvojega glasu v državnem zboru ni slišati, verjetno, ker nimaš časa in moči za to delo. Ti si še vedno preveč prizadevaš na zate značilen način in po svoji presoji - za dobro občanov, kot poslanec in predsednik v kamniški skupščini. Zanimivo je le eno dejstvo: navadno je ves tvoj trud zaman, saj smo te kamniški poslanci klub nastopaškemu vedenju spregledali. Če nastopaš kot predsedujoči skupščine, opozarjaš tebi neljube razpravljalce na statut, lepo vedenje, izpelješ ponovno glasovanje o stvari, ki ni bila izglasovana tako, kot bi ti to želel, npr. zavrnitev sedanje v. d. ravnateljice knjižnice, dovoliš razpravo o problematiki, ki jo je že obravnavala ustrezna skupščinska komisija in zavzela do nje stališče in tako razvrednotiš delo in avtonomnost komisije ter dovoliš pritiske, ali jih celo spodbujaš, na skupščinske poslance. Kot predsednik v času med dvema zasedanjima skupščine »urejaš« mimo pristojnosti (glej Statut in Poslovnik) probleme, ki naj bi jih strokovno urejali drugi, vendar to samo takrat, ko si potreboval točke za volitve ali pa za povzročanje razprtij; pred volitvami si se močno Zamolčani Pavel Ocepek _ V Kamniškem občanu, številka 9, je bil na 5. strani objavljen prispevek Je krvavški biser še biser Med drugim je zapisano: »G. Zamik je v Občanu zamolčal najini imeni.« V pojasnilo bralcem navajam, da so bili na javni tribuni prisotni, poleg že navedenih gospodov tudi: Valetnin Trobevšek iz Suhadol, Mirko Kepic iz Most, Srečo Krmavner iz Komende, Darko Hacin z Mlake,... član predsedstva SO, predsednik DPZ, predsednik poslanskega kluba LDS Dimitrij Perčič, sekretar IO LDS Kamnik Grega Koncilja.. STANE ZARNIK zavzemal za rešitev telefonskega vozla (rezultat: popolna ničla), za zdravo vodo v severnozahodnem delu občine - »krvavški biser« (rezultat: popolna ničla); v zadnjem času pa si želel doseči zavrnitev občinskega proračuna za leto 1993. Sklical si predsednike (glej Statut in Poslovnik) KS Tuhinjske doline in Mekinj in jim »razložil«, da je proračun neuravnotežen, ker gre ves denar v Komendo (v Komendi pa si ob drugi priložnosti izjavil, da je sedaj glede denarja na vrsti Komenda). Z drugimi KS se o tem nisi pogovarjal. Zakaj? Nesprejetje proračuna bi lahko pripeljalo do tebi ljubega padca IS. Jasno. Saj si se kot delegat nekoč zavzemal za ponovno izvolitev gospe Sitarje ve. Delal si zanjo propagando tudi z intrigiranjem: če ne boste volili Sitar-jeve, ne bo cest v Tuhinjski dolini, ker ima le ona zveze. Ni morda to neuspeli poskus maščevanja za ne-izvolitev?! Za razprtije si v zadnjem času marsikaj pripravljen storiti tudi sicer: kot predsednik pišeš pomembnejšim »kolovodjem« Demosa in članom skupščine, jih opozaraš na »napake« in pojasnjuješ svoja stališča, ustno naročaš upravnim delavcem, kako naj bi se odločale skupščinske komisije (glej Statut in Poslovnik). Pošto pa pošiljaš po občinskem šoferju na dom tem posameznikom! Tudi tvoji nastopi na Impulzu NI so pogosto sporni; ne ve se, ali nastopaš kot poslanec, predsednik ali kot zasebnik Maksimiljan Lavrinc. Takšne so tudi tvoje izjave. Spomni se samo izjave o plačah železničarjev. Se na eno stvar bi te spomnil: oddaja orožja v mesecu maju 1990. Pisal sem ti pismo kot poslanec in te opozoril, da si ravnal v svoji odločitvi mimo skupščine. 17. aprila 1993 pa si v Ljubljanskem dnevniku lahko prebral izjavo veteranov Ma-neverske strukture narodne zaščite 1990, ki zahtevajo javno odgovornost vseh tistih, ki so izpolnili izdajalski ukaz... Opozoril sem te z delegatskim vprašanjem, da si črnograditelj in izpostavil že drugič vprašanje, ali še čutiš primernost opravljati funkcijo predsednika skupščine? Ali je to večno netenje sporov Kamniku potrebno? Ali ne bi bil že čas za strpno, mirno odločanje v skupščini? Med strankami, zastopanimi v skupščini, nikoli ni bilo nerešljivih nasprotij, umetno jih kar naprej povzročaš ti. Ali nam sploh lahko ponudiš mir ti, ki si bil komunist, potem socialist, zdaj liberalni demokrat - jutri morda...? Kje je tvoje poštenje? Čemu še vztrajaš po vsem tem kot predsednik, ne moreš pa biti direktor Ideje, ki si jo pripeljal v Korže-tov sklad?! Je to morda lažje in donosnejše, bolj vplivno? Sam si na skupščinskih zasedanjih nekajkrat rekel, da si diplomirani pravnik; pa te vprašam, kako si tolmačiš 82. člen Ustave Republike Slovenije, ki govori o nezdružljivosti funkcije poslanca z drugimi funkcijami ali dejavnostmi. Ali zate v Kamniku ne veljajo Ustava, zakon in konec koncev - ČAST? MATEVŽ SKAMEN Poslanec NDS V DZP občine Kamnik Po sklepu uredniškega odbora se pismo objavi, polemika pa se zaključi v naslednji številki z možnimi odgovori na nove resničnosti. saj je svoboda po pojmovanju večine človeštva dokaj cenjena stvar in verjetno zasluži, da je tudi kakšen trg ali ulica poimenovana po njej, se je med prebivalci tega trga udomačilo in sprejeli so ga za svojega, saj so dostikrat še v časih »enoumja« v šali rekli, da imajo samo oni svobodo, ko je nikjer drugod ni. In še to svobodo bi jim radi sedaj vzeli. Vzemite jim raje tisto svinjarijo, ki je na tem trgu vsako leto že več kot deset let, ko vsipajo zemljo in druge reči z Malega gradu. Vzemite jim raje tisti tranzitni promet, od katerega je vsa cesta zve-rižena, hišni zidovi pa pokajo, tako da so se na z odlokom zaščitenih zgradbah že pojavile razpoke. Zaradi zgodovinskih danosti, posebej pa zaradi tega svinjanja trga, proti kateremu sami prebivalci praktično ničesar ne morejo, se počutijo kot državljani druge vrste, kar se potrjuje še s tem, da jim sedaj jemljejo še ime, saj jim je bila druga svoboda že davno odvzeta (svinjanje trga, tiranija Zavoda za varovanje naravne, kulturne in zgodovinske dediščine itd.) Bil sem vesel in ponosen, da živim v Kamniku, kjer imamo tako pametne in razgledane ljudi,, da jih ni zajela evforija novega poneumljanja in enoumja, sovraštva do dela naše preteklosti, sovraštva do vsega drugače mislečega, pa čeprav je to že preživelo in živi samo še skozi imena. Toda tudi imena so del naše zgodovine, pa naj nam bo ta všeč ali ne. Prizanesljivo sem se smehljal Domžalčanom, pa tudi drugim, ki jim je nova oblast na vrat in na nos jemala imena ulic in jim dajala druga, ne da bi jih pri tem kaj dosti spraševala. Ta oblast je ravno tako slaba, če ne še slabša kot prejšnja, ki se na tem področju vsaj sprenevedala ni. Zato ponovno postavljam vprašanje: Kaj je narobe s svobodo? S tem človekovim idealom, s to besedo, neštetokrat zlorabljeno v preteklosti, a tudi Sc danes, v tem času, na tem prostoru. Kaj je tako zelo narobe s tem imenom, da ne bi moglo ostati še naprej? Mar sedaj, ko imamo demokracijo, nimamo več svobode? Če se vračamo v zgodovino, kdo bo tisti, ki bo odločal, koliko daleč nazaj naj gremo: tisti, kijih bo to najbolj prizadelo, to je stanovalci in prebivalci določene ulice, trga, ali kdo drug, ki od strani opazuje in vsake toliko časa vrže iskro prepira med ljudi? Čeprav je Kamnik bilo srednjeveško mestece, se sedanji Kamničani nočemo vrniti nazaj v srednji vek, kamor nas nekateri vztrajno silijo. Živimo danes, spoštujemo tudi tujo, predvsem pa svojo preteklost, vendar nočemo dopustiti, da bi nam nekateri v imenu take ali drugačne preteklosti grenili sedanjost in uničevali prihodnost. Premalo so nam še oprali možgane, da bi svobodo zamenjali s starostjo. Z malo dobre volje, strpnosti, zdrave pameti in upoštevanja ljudi se bo dalo marsikaj rešiti in urediti. Še veliko se bo gradilo, veliko bo še novih ulic in trgov in še veliko bo imenovanja. Sicer je res, da imena Stari trg ne bo ravno smiselno dati vsakemu trgu, pa verjetno zaradi tega stari trg ne bo ne užaljen, ne prizadet. Mi smo pa menda še vedno živi in menda še vedno ljudje, ne številke. Ne jemljite nam na silo svobode. BOJAN POLLAK Vroči Mrzli telefon? Naš vroči telefon se je kaj hitro ohladil. V samem začetku je nekajkrat pozvonil, vprašanja so bila dokaj pestra in zanimiva, potem pa je utihnil in se skoraj popolnoma ohladil. Mar res v Kamniku ni problemov, ki bi jih bilo mogoče na takšen način razreševati? Je vse tako lepo in urejeno ali pa je vroča pomlad storila svoje? Mlajši se bolj zanimajo za pomlad, rožice in ljubezen, vitalna generacija za ohladitev ob pivu in brizgancu, zmernejši ob raznih drugih osvežilnih pijačah. Kakorkoli že, naš telefon se je pošteno ohladil, in če bo šlo tako naprej, bo kmalu popolnoma utihnil. Zato vas vse, ki ste nezadovoljni, upravičeno in neupravičeno, vse, ki se vam godijo krivice ali kakorkoli trpite zaradi česa, kar ni narejeno, pa bi moralo biti ali pa spet zato, ker nekaj je, pa ne bi smelo biti in vas moti, pozvonite na redakcijski telefon 831-311 ali pa se kar sami oglasite v redakciji ob petkih med drugo in četrto uro. Lahko svoja vprašanja v pisni obliki dostavite po pošti ali pa kar osebno. Skušali bomo nanja odgovoriti, poiskati odgovorne in merodajne, in če že ne rešiti problema, vsaj nakazati, kje in kako je potrebno iskati rešitev. Kaj s ključavnico Oglasil se je bralec Ivan iz Ljubljane, ki je pri sorodnikih bral Kamniškega občana in postavil naslednje vprašanje: Pri ključavnici mije počila vzmet. Potem sem hodil po vseh mogočih trgovinah in iskal nesrečno vzmet, ki pa je nikjer nisem dobil. Zato sem se obrnil na ekspres izdelovalce ključev. Tudi ti ne premorejo vzmeti. Da bi zaradi ene vzmeti kupoval novo ključavnico, pa se mi zdi predrago. V Titanovi servisni službi so odgovorili, da vzmeti v tovrstnih trgovinah zares nimajo, dobijo pa se v Titanovi industrijski trgovini v Kamniku. Kje je bila v Kamniku pivovarna? Če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori. Tudi sam sem postopal po tem pregovoru. Že dlje Časa raziskujem zgodovino slovenskega pivovarstva. (V kratkem bo izšla moja Knjiga o pivu!) Ker pa zbiram tudi slikovno gradivo, v tem primeru fotografije hiš, v katerih so nekoč delovale pivo-varnice, me zanima, če kateri Kam-ničan ve, v kateri hiši je delovala Svetlinova pivovarna. Predvojni zgodovinar dr. Rudolf Andrejka piše vo prispevkih Schwarzova pivovarna na Poljanah (kronika slovenskih mest, letnik 6, 1939): »... da pojasnimo stanje pivovarstva v Ljubljani in po ostalem Kranjskem v dobi od 1. 1933. do 1. 1840.« Našteva šest ljubljanskih pivovarn, ki so delovale leta 1833 in nadaljuje z Gorenjsko: dve v Kranju, dve v Škofji Loki in ena v Radovljici ter končuje z okolico Ljubljane: »V bližnji okolici Ljubljane so delovale Svetlinova v Kamniku, Miha Staretova (od 1818.) v Mengšu, Pavličeva v Lukovici in Valentin (od 1817.)« Naštevanje končuje z Vrhniko, dolenjskimi: Sotesko, Novim mestom in Kočevjem ter primorskimi: Postojno, Idrijo in Senožečami. Če bi kateri od bralcev imel kakšne podatke o kamniški pivovarni Svetlin ali morebiti pivovarni Stare iz Mengša ali o obeh iz Lukovice, ga prosim, da mi sporoči na uredništvo Kamniškega občana. Pripravil: B. REPE Requiem za tvoje mesto Potem ti je enkrat vsega dovolj. Na bruhanje ti gre, ko vidiš, kaj vse tlačijo v košaro ničeve nečimrnosti in nečimrnost imenujejo kultura, in umetnost je, če znajo ob goveji juhi na viže nedeljskih čestitk po taktu poprdevati, kulturni so, če jim otroci ne delajo sramote, če nesejo svoje svetohlinskost v brezmadežni obleki na nedeljsko parado napuha in lažnivosti v bližnjo farno cerkev, če v vaški gostilni ali mestni kavarni navzkriž razglabljajo o politiki kurbi, slabem vremenu, pogrebnih scenarijih, o tem, daje bilo včasih vse drugače, da oni tega nikoli in tisto da vedno... Umetniki so, če zevajo v kakem prastarem tretjerazrednem zeval-nem zboru, da si zagotovijo muzi-kaličen pogreb na mestnem pokopališču, ki je njihov stalni oder, kjer prepevajo zdaj temu in zdaj onemu za večno onemelemu sozevaču, pojejo slavo svoji živosti, njegovi po-kopanosti in bahaštvu zlatočrkega kamna. Skoraj po božje časte vsakega nate govalca mehu, ki zna iz svojega inštrumenta izvabiti vsaj kak valček ali polko, da se radostnih src zavrte po majavih deskah na hitro zbitega veseličnega odra, saj so kremeniti pripadniki malega gorskega plemena in neizmerno ljubijo izročilo sa-mopomilovalnih in kvantaških ljudskih pesmi, zvoke nategnjenega meha, mastne klobase in poceni vino. Vsak izmed njih zna vsaj približno zajodlati in zaukati, kajti s tem pokaže pripadnost plemenu, ki so mu zavist, sovraštvo in nezaupljivost do soseda pomembnejši od vsega na svetu in nič na svetu jih ne plaši bolj kot novo in neznano. Za pečjo je tako lepo in prijetno sedeti, saj je svet majhen, topel in predvidljiv. Kako iskreno je njihovo zgražanje, ko vidijo enega izmed redkih umetnikov mesta, da jim nazdravlja s kozarcem v roki, saj se ga takrat, ko je z njimi, najraje napije, ker se drugače z njimi nima o ničemer pogovoriti, ko pa človek izprazni nekaj kozarcev pozabljenja, pa mu je tako ah tako vseeno, kateri direktor krade, kateri politik je pokvarjen prasec in čigava žena rada da; pa se vseeno ne marajo meniti z njim, ker glasno govori o stvareh, ki so menda primerne zgolj za tiha usta šepeta v zaupnih objemih skrivnostnih pogovorov; rekla - kazala. Zgražajo se v svoji svetosti in pozabijo, da ga vidijo morda enkrat na mesec in ne vidijo dela, ki ga je opravil tudi zanje, ko pridejo po zastonjkarski kozarec vina na odprtje razstave, kjer si krajšajo čas s štetjem popitih kozarcev in z modrovanjem o tem, da te slike že ne morejo biti kaj prida, naslednji dan pa s polno podpazduho iz koledarjev iztrganih slik hitijo k temu ali onemu mojstru, da jih uokviri v zlato oblečene okvirje, ki se bodo podali k pohištvu in zavesam. Tiste slike planin, psov in polgolih ritk deklic na plaži so vendarle tako zelo lepe... Njihova beseda je javno mnenje in oni so glas demokracije. Skrbi jih za javni red in moralo. Zardevajo, ko vidijo napisane besede, ki jih ne prenese njihov pogled, pa čeprav jih imajo stalno na jeziku. Red vendarle mora biti in najbolj čisti med njimi zahtevajo, da se izmečke, ki tako predrzno kvarijo njihove otroke, onemogoči, kaznuje, izžene iz mesta, obesi, zapre, zažge na grmadi, da se jim odseka roko in jezik, da se jim iztakne oko... da se tako iztrebi vso nečistočo tega mesta, ki se je kdo ve od kje pritepla v bližino njihovih domov. Oni niso krivi, kajti oni so pravični, njihova misel je čista in poštena, oni so brez greha, oni lahko prvi vržejo kamen, ker so brezmadežni angelski kandidati, ki jim je zagotovljena radost nebeškega raja. Oni so angeli brez perutnic. Kaj pa ti? To je tudi tvoje mesto. Ne veš več. Veš samo to, da v njihovem raju nimaš kaj iskati. Veš, da se njihovim nebesom javno odrekaš, ker nisi angelski kandidat in ker angelski kandidat sploh ne maraš biti. Zgolj človek. Včasih si verjel v tisočkrat povedano pravljico o svetli prihodnosti, zdaj pa sam sebe prepričuješ, da so ljudje vendarle boljši, kot se ti zdi, da si ti tisti, ki je slab, pa ti vedno manj uspeva, ker vidiš, da so slabši, kot si moraš predstavljati, in da so njihovi plemenski poglavarji krona vse hinavskosti in sprenevedanja. Nihče ne ve imena potovanju, na katerem je malo gorsko pleme, nihče ne ve imena zadnje postaje te poti, ti pa veš samo to, da to ime ne bo lepo in dobro, pa čeprav bosta v vsakem domovanju zlat pisoar in zlata školjka... Ne more biti dobro, ker tudi ljudje niso. Spomniš se stare mame, ki je vedno govorila, da, ko se izpridijo ljudje, se izpridi tudi vreme; poplave, suša, toča... Ko se je začela premikati Marija, so ljudje trumoma obiskovali njeno razpotje, znamenja pa ni nihče jemal resno, nihče ga ni razumel. Edino stara mama ti je polglasno dejala: »To pa ne pomeni nič dobrega!« Kako prav je imela. Desetletja dolgo so te učili o bratstvu, enakosti in svobodi. Dali so ti zastavico, da si mahal človeku, ki so ga imeli vsi radi in je prihajal v planine tega mesta streljat gamse in kozoroge, učili so te pesmic, ki si jih moral recitirati na grobovih ustreljencev, te učili ljubezni do južnih bratov in te kaznovali, če si mislil po svoje. Hoteli so te usmerjeno izobraziti, pa se jim nisi pustil, ker si jim hotel pobegniti, pa ti je to uspelo šele v drugem poizkusu, ko so ti rekli, da ti dajo spričevalo samo pod pogojem, če jim obljubiš, da se naslednje leto ne boš vrnil. Kljub žalosti staršev si bil vesel kot še nikoli. Pa ne dolgo, ker so ti pripravili služenje. Poslal si jim svoje lase... Vsak dan sproti in povsod so ti govorili, kako lepa je tvoja domovina, kako bogata in raznolika je, da jo moraš imeti rad in da te ne razumejo, ker ji nočeš služiti. Nato so te preko noči preselili v novo državo, ti dali novo domovino in ti rekli, da pozabi vse, kar so ti stoletja dolgo vbijali v glavo, ker da so zdaj novi časi, da je zdaj svoboda, da... Vse to si nekoč že slišal. Začuden si bil, ko so te ljudje, ki so te še pred kratkim grdo gledali in ti govorili, da si zmuzne, dezerter in strahopetec, kar naenkrat pričeli prijateljsko trapljati po ramenu, rekoč, da si ti že takrat vedel in da si imel prav, ko jim nisi hotel služiti. Začudeno si jih gledal, ker jih nisi razumel, ker si vedel, da takrat nisi vedel nič več in nič manj kot veš zdaj, da bodo taiste roke, ki te sedaj trepljajo, kaj kmalu pest na tvojem obrazu, ker ne boš hotel služiti niti njim, ki so se sedai oklicali za tvojo domovino? Kaj veš, kam te bodo preselili jutri in kdo se bo jutri razglašal za tvoio domovino? Čeprav je bilo v zraku spet polno vročih in strastnih besed o svobodi in samostojnosti, si samo zmajeval z glavo, in če si v začetku, ko so se po novi državi vozili tanki, še nagonsko čutil s plemenom, potem se ti je kmalu po koncu kratke vojne vse skupaj do konca zagnusilo, saj si videl, da ljudje, ki so še pred kakim letom vohunili za oblast, dobivajo najvišje funkcije, da ljudje, ki so z največjo vnemo zbirali podpise proti cerkvenemu zvonjenju, postajajo glave klerikalne stranke, Uspela čistilna akcija Zelenih Očistimo bregove Bistrice Zeleni Kamnika in KS Mekinje so v soboto, 8. maja, organizirali ČISTILNO AKCIJO - OČISTIMO BREGOVE NAŠE BISTRICE. Akcije so se poleg Zelenih udeležili tudi ribiči, Turistično društvo Kamnik, me-kinjski otroci in še nekateri ekološko ozaveščeni Kamničani. Čistili so obrežje reke od mostu pri tovarni KIK do jezu. V akciji je sodeloval tudi predsednik Zelenih Slovenije Vane Gošnik. Po zaključku akcije nam je le namenil nekaj besed: »Take in podobne akcije so dobra stvar,-so dokaz, da se Zeleni ne samo vračamo tja, zaradi česar smo nastali, je dokaz, da vztrajamo pri zelenih akcijah in dajemo fizični zgled, ne samo z govorjenjem. Naše početje je namenjeno vzpodbudi komunali in ne potu-hi. Take akcije so potrebne, koristne in vzgledne. Res da nimajo kakega velikega učinka, ampak potrjujejo, da je treba problem reševati tam, kjer nastaja. Občina mora narediti kataster vseh divjih odlagališč, če ga že ima, je treba ta odlagališča sprazniti. Tako bo odpravljen izvir nesnage v reki in ob njej. Odpraviti je treba kršitelje s poostritvijo ko-munalno-inšpekcijskega nadzora in s tem seveda določiti višje sankcije,« je razmišljal Vane Gošnik in še dodal: »Bistrica je krasna reka, velika škoda je, da jo onesnažujejo nemarni odpadki, industrija, fekalije in še kaj«. V pogovor smo uspeli pritegniti člana sveta Zelenih Kamnika Branka Novaka. Bil je kratek in jedrnat. Ogorčeno je potarnal in ugotavljal, da je te umazanije veliko preveč, da bi ji bila kos le ena taka akcija. Celovitejšo rešitev vidi na ravni občine (javna dela). Podjetje Publicus je v ponedeljek odpeljalo kar 10 zabojnikov zbranih odpadkov, med katerimi ni manjkalo polivinila, žimnic, plastike, strupenih odpadkov, kot so npr. ostanki škropiv v pla- stenkah, posod z odpadnimi olji; ogrodje mopeda, koles itd. Na obrežju Bistrice so našli tudi podvozje kamiona, ki je žal še ostalo ob reki. Vsak, ki bi videl to nesnago, bi se zgrozil, kako nemaren narod smo. Namenoma si sami ogrožamo zdravje. Do kdaj še? Kaže, da se bomo kmalu ob postanku ob Kamniški Bistrici žalostno spraševali: »Mrtva reka, kam hitiš?« VERA MEJAČ Marljivi mekinjski otroci naj bodo vzgled nemarnim onesnaževalcem da policaji, ki so v prejšnjem režimu pretepali in preganjali, to počno še naprej, da je vse tako, kot je bilo prej, le da je hinavstvo še večje in laž še bolj priljubljena. Takrat si samemu sebi obljubil, da se s politiko ne boš nikoli več ukvarjal, če je bilo postavljanje semaforja sploh politika. Rekel si, da boš samo še pisal, da boš v mesto poizkusil vrniti življenje, ker si mislil, da ti vsaj tu ne bo nihče gledal pod prste in ti jemal volje. Spet si se zmotil, da bi se ne mogel bolj, kajti spoznal si, da je tudi ta svet poln pozerjev brez hrbtenice, da so na vseh ključnih funkcijah in položajih ljudje, ki se boje za svoje stolčke, ki se boje za svoj ugled in ki se ne upajo postaviti za svoje stališče, ljudje, ki pravzaprav stališča sploh nimajo in z volkovi tulijo v isto luno. V zboru. Prebijati se moraš mimo celega kupa med seboj skreganih ljudi, ki si mislijo, da je ves svet njihov. Tu naletiš na urednika občinskega časopisa, ki tisočkrat zajamra in stokrat premenja naslov, predno ti objavi, kar si napisal, tam spet na grajsko gospo, ki so jo razglasili za trenutnega sovražnika mestne kulture številka ena, pa spet v nesmiselnem delu izgubljenega koordinatorja kulture mesta pa na karieri-stično knjižničarko pa na pogoltnega TV urednika pa na svetovalko za kulturo, ki se po besedah nekega mestnega slikarja na kulturo spozna toliko kot on na hidromehaniko, pa še na cel kup drugih ljudi, ki vsak po svoje krojijo umirajoči utrip mesta. Stalno voziš nekakšen nesmise-len slalom med večno skreganimi mogotci, ki svoj glas združijo le takrat, ko je treba koga do kosti obrati. Zdaj tega, zdaj onega. Kot hijene. Najhujše pri vsem tem je, da vse poznaš in da ti vsak grdo govori o drugem, včasih pa ti še hinavsko stisne roko in reče: »Dobro si ga! pa ne veš, kaj si ga, ker nikomur nisi nič hotel, in vidiš, da popolnoma narobe berejo in razumejo tisto, kar si napisal, potem pa te eni hvalijo, drugi pa kolnejo. Vseeno te želijo pridobiti na svojo stran, ker se boje, da boš tudi njim postavil ogledalo. Skoraj ti vzamejo vso voljo, ko se ti dobrohotno nasmihajo, hkrati pa ti očitajo nehvaležnost, če jih pokažeš s prstom in obsodiš nerazumevanja, saj so oni polni razumevanja, saj oni še nikogar niso zavrnili, sicer pa, kaj se ti pišče ubogo sploh greš, kaj si pa sploh naredil in pokazal, saj še šole nisi končal in nimaš nobenega statusa, prosti strelec . . . Sploh pa nimamo denarja. Zgodba o jari kači je brez konca, krog je sklenjen, ti pa se odločiš, da boš vseeno vztrajal, saj bo poletje, ko so večeri topli, zvezde svetijo brezplačno in luna ne bo jamrala o denarju. Spoznaš, da ni naključje, da ima mesto takšnega kulturnega mini-stra, kot ga ima, čeprav si se nemalo začudil, da je ta politični kameleon, ki je pravi čas spremenil barvo postal mestni minister za družbene dejavnosti. Spomniš se, da je ta človek enkrat že bil tvoj poglavar, saj je ravnatelj šole, ki si jo obiskoval, in spomniš se tudi, kako je nemalokrat sadistično obračunal s kakim manj pridnim učencem, kar po pripovedovanju vaške otro-čadi z enako, radostjo in s še težjo roko počne še danes. Pa ne po riti. Generacija pred teboj pa ga je desetletja nazaj, na valeti, ko se ni več bala njegove pesti, poimenovala Đoko Batina, kar mu je upravičeno ostalo vse do danes. Predvolilne obljube so bile velike, edina izboljšava, ki jo opaziš, pa je ta, da ima nov avto. Razumeš, zakaj ti je slabo, ko ta isti človek na nekakšni okrogli mizi, ki spominja na Splav meduze, govori o kulturnem ozaveščanju otrok. Bla, bla, bla... Včasih se čudiš in ne razumeš, zakaj za vraga imaš to mesto tako rad. Morda zaradi tega, ker je polno starih kamnov, ki pripovedujejo zgodbe? Žal ti je, da so prebivalci tega mesta še starejši od mestnih kamnov in njihovi otroci tudi. Rad bi videl, da bo tvoje mesto živelo, da bi v mesto prihajali ljudje iz vsega sveta, da bi v mesto prihajali umetniki, v njem ustvarjali in ga delali še lepšega... Kaj boš naredil? Boš spet oprtal nahrbtnik in odšel iskat korenine nekam za Ural ter upal, da bo bolje, ko se boš vrnil? Boš upal, da se bodo podrli ogabni cukreni stebri, kamor so obesili plan mesta in kičaste reklame? Boš upal, da bo zbledela podoba celostne grafične podobe, ki je ne maraš? Boš upal, da bodo odšli ljudje, ki zavirajo življenje v mestu in nesmiselno trosijo stotine tisoče v mark za nesmisle? Ali boš čakal, da vsi umrejo z mestom? Ali ti bo postalo vseeno in boš postal eden izmed njih? Boš upal in obupal, ker boš videl, da tudi njihovi otroci niso nič boljši, čeprav se slepijo, da so, ker jim vladata kralj Alkohol in kraljica Marihuana? Sam se odločiš, kaj boš. Lahko greš k psihiatru, da ga ozdraviš, lahko greš k svetovalki za kulturo, da ji daš nasvet, lahko greš v pevski zbor usta odpirat, lahko greš v knjižnico brez ravnatelja rav-nateljevat, lahko greš na Zaprice, v Čitalnico ali Maleševo galerijo in kino Dom duhove preganjat, lahko na trg flavze poslušat, lahko se greš s kulturnim ministrom pretepat, lahko otroka zaplodiš, da ga boš županu na naslednjih volitvah posojal, lahko, lahko, lahko... v jamo živet, da se boš čez trideset let brez kače in orla vrnil. Pa boš najverjetneje voljo izgubil, vse skupaj pozabil in sam svojo smrt čakal. Z mestom umiral. Kot vsi drugi. Kot Oni. IZTOK ČEBASEK OBVESTILO Pri organizaciji letovanja otrok na Debelem rtiču je prišlo do spremembe datuma. Letovanje bo od 23. 7. - 2. 8. 1993. Hvala za razumevanje MC Kamnik Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Kamnik, Izvršni svet Skupščine občine Kamnik in Ljubljanska banka, d. d., Podružnica Kamnik objavljata RAZPIS o dodelitvi posojil za pospeševanje malega gospodarstva i. Skupni znesek sredstev za posojila znaša 48.000.000,00 SIT. II. Posojila se podeli za naslednje namene: - nove povečane proizvodne programe, - obrtne in osebne storitve - inovativne programe in storitve - turistične programe in kapacitete - dopolnilne dejavnosti s področja obrti in podjetništva na kmetijah - programe samo in novozaposlovanja - ohranjanje delovnih mest z razširitvijo dejavnosti ali novimi programi - posodobitev obstoječe proizvodnje in storitev - nakup opreme in zagonski stroški za novo nastajajočo obrtno delavnico ali podjetje III. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - samostojni obrtniki - podjetja v zasebni in mešani lasti z do 50 zaposlenimi - občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložiti vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja mora biti na območju občine Kamnik. IV. Posojila se odobrijo v tolarski protivrednosti za DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije za dobo 3 let s 3-odstotno letno obrestno mero. Višina posojila ne sme presegati 50-odstotne predračunske vrednosti investicije. V. Posojilojemalec vloži prošnjo pri Sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Kamnik do 15. junija 1993. VI. Prošnja mora vsebovati naslednje podatke: — osnovne podatke o prosilcu in podjetju (obratovalnici) - opis, namen, predvidene učinke, predračunsko vrednost, število novo zaposlenih, lastne in druge vire za investicijo ter znesek zaprošenega posojila. - potrdilo o plačanih obveznostih občini Kamnik - potrdilo LB, d. d. - Podružnice Kamnik o kreditni sposobnosti posojilojemalca za prijavljeno investicijo, ki bo po pogodbi z Izvršnim svetom občine Kamnik izvajala in izdala zahtevano potrdilo posojilojemalcu do predpisanega roka. - potrdilo o državljanstvu Do odobritve kredita pa mora posojilojemalec dostaviti: - investicijski program, ki mora biti izdelan po minimalni metodologiji za manjše projekte. Po odobritvi posojila mora posojilojemalec dostaviti: - dokazila glede na namen posojila (pogodbe, računi, predračuni ...) - če odgovorna oseba še ni v delovnem razmerju v tem podjetju, pisno izjavo ustanoviteljev podjetja, da bo le-ta sklenila delovno razmerje v tem podjetju najkasneje v roku 6 mesecev od porabe posojila. - izjavo o načinu zavarovanja posojila. VII. Izvršni svet bo posojilojemalce obvestil o odobritvi posojila v roku 8 dni po sprejemu sklepa. VIII. Kandidati dobijo strokovno pomoč, obrazec za osnovne podatke pri svetovalki za podjetništvo v občini Kamnik g. Darinki Prešeren, tel.: 831-470 ali na Poslovno-informacijskem centru občinske Obrtne zbornice Kamnik, Kolodvorska ulica 2, vsak ponedeljek, torek in četrtek od 10. - 15. ure, tel.: 831-738. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik Ljubljanska banka, d. d., Podr. Kamnik Nastop folklornih skupin Gorenjske Vrhunska prireditev izročil peščici gledalcev Srednja šola Rudolfa Maistra v Kamniku je bila v soboto, 15. maja '93 od 19. do 21. ure prizorišče prvovrstnega kulturnega dogodka, Srečanja odraslih folklornih skupin Gorenjske. Prireditev, na kateri je nastopilo sedem folklornih skupin iz radovljiške, domžalske, škofjeloške, tržiške in kranjske občine, organizacijo pa je vzorno izpeljala ZKO Kamnik, je potrdila, da zavzeto strokovno delo v tej zvrsti kulture predstavlja pomemben del prepoznave in potrditev posebnosti ne samo Gorenjske, pač pa Slovenije nasploh. - Tega pa se, kot kaže, zavedajo žal le še najbolj prizadevni »folkloristi«, kajti javnosti je njihovo početje kaj malo mar. Tak vtis so namreč dajali prazni sedeži, na najpomembnejši letošnji folklorni prireditvi Gorenjske, namenjeni kamniškemu občinstvu... Ko je več kot pol ducata najboljših folklornih skupin iz petih gorenjskih občin - za nastop jih je izbral tokratni selektor, član IO Združenja FS Gorenjske, predsednik Strokovnega odbora za folklorno dejavnost ZKO Kamnik, sicer pa dolgoletni vodja in koreograf FS Kamniška Bistrica, Franc Poljanšek - potrdilo svojo pripravljenost za udeležbo na letošnjem regijskem srečanju, je domala pri vseh menda dodatno motiviranost za nastop predstavljalo prav mesto prireditve: v Kamniku, zaradi Dnevov narodnih noš marsikje poznanem po zavzetem odnosu do ljudskega izročila, naj bi bil dogodek zagotovo deležen ustrezne pozornosti in odmevnosti. Zato se seveda splača še posebej potruditi; kritične javnosti seveda v nobenem primeru ne kaže podcenjevati, takorekoč »domača« pa zna biti še posebej neprizanesljiva ... Pri predstavitvah izbranih programov so se nastopajoče folklorne skupine izredno potrudile: poleg plesnih izročil slovenskih pokrajin (ne samo Gorenjske) so posebno pozornost posvetile petju oz. glasbeni spremljavi, saj je, v skladu z izročilom, še tako verodostojna koreografija nepopolna, če ni dosežena ustrezna sinteza zvočno-gibnega izraza. Razpoznavni so bili tudi »okvirji«, v katere so umešani »sestavni deli« posameznih sklopov ljudskih izročil, torej priložnosti, ki so sprožale intuitivno-čustvena izrazila, pesem, melodijo, ples, družabne običaje in šege minulega časa. Del tega kot spoznavo in prepoznavo, pa čeprav le za dve-urni izsek iz našega dostikrat domišljavega, ponarejeno »intelektualističnega« , po-sili-racional-no-bistvo-iščočega, nevrotičnega vegetiranja, so nam predstavile FS KUD Bled (splet starogorenj- skih plesov, šuštarsko, pekovsko, svatovsko, »ta potrkano«), FS Iskra Kranj (splet belokranjskih plesov, nastop tamburaške-ga orkestra), FS Svoboda Mengeš (Štajerski plesi čindara, ko-smatača, šamarjanka, nastop godcev s frajtonerico, koso, grabljami, lončenim basom, pe-rivnikom ...), FS Tehnik Škofja Loka (plesi iz okolice Škofje Loke, nastop instrumentalne skupine), FS Karavanke iz Tržiča (Koroški plesi iz Žile: visoki rej, svatbena polka, sva z lub'co na Jarman hodiva, Matjažev zejc), FS Sava Kranj (Štajersko vlečenje ploha - običaj šaljive ohceti, namenjene dekletu, ki je godna za možitev, pa ji to ni uspelo do pusta; plesi bušulenka, šamarjanka, šotiš in pobreška) ter FS Primskovo pri Kranju (Ohcet Šentjernejskega polja; Frajtona-rica in hudičev boben). Več kot stopetdeset nastopajočih je potrdilo pomembnost odkrivanja, spoznavanja, ohranjanja in negovanja ljudskih izročil ter običajev kot izraza in odraza naše identitete, posebnosti, edinstvenosti in nezamenljivosti. V dobi vse preveč upreproščene-ga podleganja nezadržnemu prodoru medijsko atraktivnih nadomestkov kulture, žal zmeraj manj vezanih na posebnosti domačega prostora (češ da svetovljanskemu »imidžu«, h kateremu stremimo z vstopom v Evropo, lokalistične posebnosti ne pristajajo!), se zdi ozaveščanje o izvirih, »izročilih« slovenskega ljudskega kulturnega snovanja še toliko pomembnejše. Celo brez obravnave podrobnosti koreografij in glasbene podobe nastopov — namenjen jim je bil strokovni posvet v okviru Srečanja — je mogoče ugotoviti, da predstavljeno dediščino odlikuje harmonična povezava, zaznavna tako v večplastni sporočilnosti razgibanih razpoloženj/čustvovanj, kot tudi v pripovedno-sti, komunikativnosti in sproščenosti, ki jih v današnji kulturni ustvarjalnosti, žal, pogostoma zelo pogrešamo. Zato bi kazalo ljudsku izročilo spoštljiveje vrednotiti in mu posvečati več resnične, ne le navidezne pozornosti; s poznavanjem njegovega bistva bi tudi laže ločevali zrnje od plev na najrazličnejših »folklornih« prireditvah, neredko pravih paradah kiča in slabega okusa. - Sicer pa je tiste, ki se s takšno ali drugačno zvrstjo »kulture« seznanjajo kvečjemu še s pomočjo elektron- Na Križu Odkritje spominske plošče Antonu Brezniku Predsednik IS Mihael Novak odkriva spominsko ploščo Novi Breznikov dom na Križu, ki še ni čisto do konca urejen in uradno odprt, od 2. maja krasi odkrita spominska plošča rojaku, duhovniku Antonu Brezniku (1737-1793). Ob 200. obletnici smrti (umrl je 27. aprila 1793 v Žalcu) so mu jo postavili vašča-ni Križa. Odkril jo je predsednik IS občine Kamnik Mihael Novak, blagoslovil pa komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic. IS občine Kamnik je tudi pokrovitelj slovesnosti v letu Antona Breznika, ki se je začelo lani na praznik sv. Štefana, končalo pa se bo letos na god tega svetnika. Slovesnost se je začela z mašo v podružni cerkvi Spreobrnjenja sv. Pavla, nadaljevala pa s slavnostnim sprevodom do Brezni-kovega doma. Nato se je začelo osrednje dejanje dneva - odkritje spominske plošče. Polepšalo ga je petje Moškega pevskega zbora Komenda. O zanimivi življenjski poti Antona Breznika, času, v katerem je deloval, zlasti pa o vsebini in pomenu njegove Večne pratike od gospodarstva, je govoril urednik Družine Jože Pavlic. Kako velikega pomena je takšno dejanje za vaščane Križa in Slovence nasploh - namreč odkrivanje in osvetljevanje delovanja pomembnih rojakov - je v nagovoru pred odkritjem plošče povedal Mihael Novak. Ploščo in napis je zelo lepo izdelal kamnosek Boris Ciglič iz Kamnika. Tretji del slovesnosti je bil v prostorni dvorani okrašenega doma. Na slavnostni akademiji, ki je bila splet lepega petja, kriških zgodovinskih in sedanjih perečih utrinkov, hkrati pa tudi že pogled v prihodnost vasi, so nastopili številni domačini in drugi povabljeni gostje. Pevski del programa so zelo obogatili tudi Kamniški koledniki in Moški pevski zbor Komenda. Poleg Žalčanov, ki so nastopili z ritmično duhovno glasbo, »koledni-kov« sta za svoja glasbena nastopa požela velik aplavz tudi mlada kriška glasbena talenta Andreja Peterlin in Uroš Šuhelj. Velika pozornost je bila posvečena tudi branju iz Breznikove pratike. Odlomke iz nje sta po- skih komunikacijskih sredstev, težko razsvetljevati, kaj vse »bi kazalo«: za ogled vrhunske folklorne predstave, kakršne v Kamniku prihodnjih sedem let zagotovo ne bo več, je bilo prodanih vsega (reci in piši ter se čudi) dvajset (20) vstopnic! Vesoljni svet je bil ta večer menda na psihičnih pripravah za spremljanje kulturnega megadogodka, Pesmi Evrovizije; kako potem pričakovati udeležbo na zakotni folklorni prireditvi od, denimo, številnih »ljubiteljev« izvirnih izročil, ki se, kjer je primerno ali ne, zavedno oblačijo v »narodne noše«, na paradah pa kažejo gate, prepričani, kako so izvirni... Obvestila, ki so v vseh pomembnejših slovenskih občilih vabila na prireditev, bi lahko pritegnila, recimo, vsaj za vzorec vrlih šolnikov, ki nadebudni mladeži poznavalsko razlagajo odmaknjeno tajinstvenost slovenskega ljudskega izročila, ki da mu je nezamenljivo samosvojost oblikoval prepih evropske, panonske, mediteranske in preko balkanskih prvin celo orientalske kulture... Nič ne bi bilo narobe, če bi najpomembnejšemu letošnjemu regijskemu folklornemu dogodku prisostvoval, recimo, tudi kakšen (samozvani ali pravi) muzikant, saj bi se lahko seznanil tako z godčevstvom kot tudi slovensko ljudsko pesmijo. Morda bi se celo zamislil nad tem, kaj mu (nam) danes hromi individualno (ustvarjalno in krepi splošno) povprečno. Si morebiti zastavil vprašanje, zakaj je dandanašnja »narodnozabavna« glasba po mnenju mnogih razumnikov neredko znak popolne odpovedi slovenske kulture pred kičem in denarjem. - Lahko bi prišli... Pa saj nima smisla jadikovati: jeseni bo (morda) v Kamniku spet »turistično-folklorna« prireditev Dnevi narodnih noš, kjer bo menda vsega na pretek, le naših ljudskih izročil bolj malo. In med »folklornimi« pivskimi šanki in stojnicami se bo obiskovalcev kar trlo. Pa naj potem kdo reče, da nam je za dragoceno dediščino kaj malo mar... TONE FTIČAR SoUdarci na vigrednem koncertu v Škocjanu Pevci in pevke DKD Solidarnost so se v soboto, 8. maja, mudili v Škocjanu pri Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, kamor so jih povabili pevci slovenskega kulturnega društva Vinko Polja-nec, s katerimi so stkane prijateljske vezi že skoraj dvajset let. Koroški pevski prijatelji so bili v Kamniku letos ob praznovanju življenjskega jubileja dolgoletnega zborovodje »solidarcev« Viktorja Mihelčiča, ki so ga Korošci pričakovali tudi ob takratnem obisku, pa se gospod Mihelčič tega srečanja žal ni mogel udeležiti. • Koncert v Škocjanu je bil poleg pomladi - vigredi namenjen tudi materinskemu dnevu. V kulturni dvorani sredi Škocjana so nastopili otroški zbor iz Škocjana, ki je ubrano zapel osem pesmi, predvsem slovenskih sklada- teljev, ni pa manjkala tudi ruska narodna »Katjuša«. Pevci SKD »Vinko Poljanec« so v svojem programu predstavili svoj repertoar slovenskih, ruskih in tudi dalmatinskih pesmi. Kamničani so pod vodstvom obeh zborovod-kinj Ivice Ropaš in Olge Štele izvedli najprej vsak svoj (ženski in moški) program, nato pa so skupno zapeli še tri pesmi, ki so pri poslušalcih še posebej »vžgale«. Vzdušje v dvorani je bilo enkratno, publika je pevce nagradila z burnim aplavzom. Povezovalcu programa Mihi Vrbin-cu je odlično uspelo voditi prijeten kulturni večer, pri čemer mu ni bilo prav nič odveč in težko materinskemu dnevu posvetiti recitacijo Kajuhove pesmi MATI. Da so prijateljske vezi med Kamničani in Slovenci iz Škocjana trdne, je bilo čutiti tudi po koncertu, ko so pevci v prijatelj- skem razgovoru in obujanju spominov na pretekla leta sodelovanja snovali načrte za v prihodnje. Sem sodi tudi knjižnica slovenskih knjig v Škocjanu, ki so jo s knjigami oskrbeli prav Kamničani, sedaj pa ob njeni obnovitvi razmišljajo o akciji za njeno obogatitev. Predsednik SKD »Vinko Poljanec« Miha KAP, ki ni samo pevec, ampak tudi dramski igralec, je iz rok predsednika Solidarnosti Andreja Ropasa prevzel plaketo Solidarnosti, namenjeno društvu in Mileni Groblacherjevi v zahvalo za uspešno sodelovanje med obema društvoma. Zveza kulturnih organizacij Kamnik je Korošcem namenila monografijo Aladina Lanca, ki bo krasila oz. bogatila knjižnico v Škocjanu. Kamničani in Korošci so se dogovorili, da se letos še srečajo. maj slušalcem recitirala Mojca Hribar s Križa in Jožef Cirej z Gmajnice. Slovesnost na Križu so udeleženci zaključili ob dobrotah kriške domače kuhinje, peči in kleti, prevladovalo pa je veselje in zadoščenje ob uspeli prireditvi, kar naklonjenemu vremenu, zlasti pa zavesti Križanov, da so zares dostojno počastili spomin na velikega rojaka Antona Breznika. Za prireditev so največ časa, moči, talentov pa še kaj drugega žrtvovali člani organizacijskega odbora na čelu s predsednikom Ivanom Hladetom, podpredsednikom dekanom Pavlicem, Jožefom Pavlicem, Francetom Plevelom, Vinkom Petkom in Mihom Potočnikom. Odbor je poskrbel tudi za lično izdajo reprinta Breznikova pratike, ki nosi letnico 1789, natisnil pa jo je ljubljanski tiskar Eger. Prireditev so podprli številni sponzorji, ki sta jih povezovalca programa, Križana Mari Ipavec in Miha Potočnik, posebej imenovala, povezovalno besedilo pa je napisal Jože Pavlic. JOŽE PAVLIC Naši pevski zbori na republiških in regijskih prireditvah Spodbudna priznanja pevcem Med različnimi zvrstmi ljubiteljske kulture (po)ustvar-jalnosti je v kamniški občini še vedno najvidneje zastopana dejavnost pevskih zborov: ti se zdaj, ob izteku sezone, najpogosteje predstavljajo na letnih koncertih, kjer so njihovi dosežki ponujeni v doživetje, presojo in oceno.javnosti. Kakovost, merjena seveda s precej strožjimi strokovnimi kriteriji, pa je podvržena preverjanju tudi na republiški in regijski ravni; razveseljivo je, da so bili letošnji nastopi kamniških pevskih zborov na tovrstnih prireditvah deležni laskavih ocen, pohval in priznanj. V tem smislu nedvomno posebno mesto zavzema MePZ Cantemus Kamnik, ki je pod vodstvom Janeza Klobčarja na nedavnem državnem tekmovnaju slovenskih pevskih zborov potrdil, da sodi v sam vrh, torej med elito tovrstnih sestavov v Sloveniji: za las se je sicer pevkam in pevcem izmaknilo zlato, vendar je najvišje število doseženih točk v »srebrnem« razredu in tako osvojena srebrna plaketa Naše pesmi ter dejstvo, da je bil Cantemus edini zbor, ki od začetkov sodelovanja na tem tekmovanju stopa po poti kvalitete samo navzgor, nedvomno dosežek, ki je našim pevkam in pevcem lahko v ponos: Cente-mus zanj resnično zasluži pohvalo in priznanje tudi s strani domače javnosti! Razveseljiva sta tudi dosežka kamniških predstavnikov na letošnjih'regijskih srečanjih odraslih ter otroških in mladinskih pevskih zborov. Na pregledni (ne sicer tekmovalni) prireditvi sta se z uspelima nastopoma na kamniških revijah odraslih (5. februarja; deset nastopajočih zborov) ter otroških in mladinskih pevskih zborov (16. aprila; sedem nastopajočih zborov) uvrstila MePZ Mavrica Srednja vas in Mlajši mladinski pevski zbor OŠ Stranje. Zbor iz Srednje vasi je pod vodstvom Lojzeta Kolarja 26. marca nastopil na Srečanju odraslih pevskih zborov Gorenjske na Jesenicah in se s tremi skladbami letošnjega jubilanta, tuhinjskega rojaka p. Angelika Hribarja (Ave Marijo, Glorijo iz Misse in honorem s. Antonii Paduani ter skladbo V prvi spomladi) dostojno predstavil v družbi MoePZ Svoboda Mengeš, MoPZ Marjan Vodopivec Kranjska Gora, ŽePZ Milko Skoberne Jesenice, Dekliškega PZ A. Vavken Cerklje, Komornega MePZ A. in J. Ravnik Bohinj, Komornega MePZ Loka Škofja Loka in Komornega zbora Peko Tržič. Udeležencem Srečanja iz Tuhinjske doline je bil to prvi pomembnejši nastop zunaj domačega prostora, zato so bile laskave ocene njihovega nastopa dragoceno priznanje in vzpodbuda njihovemu delu. Mlajši mladinski pevski zbor OŠ Stranje pa se je 14. maja udeležil Revije otroških irr mladinskih pevskih zborov Gorenjske v Lipnici pri Kropi in nastopil v družbi vrstnikov iz Tržiča, Gorenje vasi, Kranja, Mengša, Žirovnice, Radovljice in Škofje Loke. Pevke in pevci iz Stranj so za svojo izvedbo ljudske pesmi v priredbi zborovodkinje Karle Urh in ob spremljavi članov šolskega glasbenega krožka z Orffovimi glasbili, interpretacijo skladbe O srče-cu J. P. Martinija, pri kateri jih je spremljala korepetitor-ka - pianistka Martina Go-lob-Bohte, ter predstavitev pesmi Nova pomlad življenja M. Sofianopula, kjer sta pevce spremljala Andreja Humar (flavta) in Janez Krt (trobne-ta), prejeli same pohvalne ocene - tako za posamezne skladbe kot za nastop v celoti. Na strokovnem posvetu, ki je bil sestavni del Revije, je bil nastop kamniških udeležencev prireditve ocenjen kot vzoren in vzorčen: tako glede izbora repertoarja, vokalne interpretacije ter spremljave. Kot posebno priznanje so naši glasbeniki sprejeli povabilo k sodelovanju na republiški reviji otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju prihodnje leto. Veseli nas lahko, da smo kljub oteženim pogojem, v katerih so ob pevcih prisiljeni k prenekateremu odrekanju tudi številnvi ljubiteljski kulturni zanesenjaki v drugih zvrsteh dejavnosti, še vedno lahko priče razveseljivim dosežkom: teh bi bilo gotovo manj brez prizadevnosti številnih posameznikov, ljubiteljsko povezanih v Zvezo kulturnih organizacij Kamnik in vsaj občasno ožar-jenih s prijetno zavestjo, da je njihovo početje koristno: da si s kulturo bogatijo svoj lastni svet in ga zmorejo olepšati tudi drugim. T. FTIČAR reportaže KAMNIŠKI OBČAN Sto let Planinskega društva Kamnik (VIII.) Gradnje in gospodarstvo Takoj po ustanovitvi podružnice SPD Kamnik se je odbor lotil takratne najvažnejše naloge planinstva - gradnje in zaznamovanja novih gorskih potov v Kamniških planinah. Kljub nasprotovanju tedanjega Alpenvereina, »sekcije Krain«, je ravno iz nemških vrst kamniškemu planinskemu društvu prišel nasproti mož, (m se je na tem težkem začetku slovenskega planinstva izkazal kot prijatelj Slovencev v slovenskih gorah. To je bil že omenjeni prof. Johannes Frischauf iz Gradca. Z Miho Kosom in načelnikom savinjske podružnice Franom Kocbekom so skupno načrtovali in iskali nove prehode in smeri. Nadelavo in zaznamova- nje novih poti so opravljali drvarji iz Stahovice. Vsa ta pota so bila v začetku le zasilna in tako najdemo po zapiskih stalne pripombe in opomine za popravilo te ali one poti. Društvo ni imelo dovolj sredstev, da bi čim hitreje speljalo čim več novih poti, po drugi strani pa je tudi stalno obstajala bojazen, da društvu to delo prepreči Alpenverein, ki je bil finančno malo močnejši in je delavcem nudil boljše plačilo. Zanimivo, da sta vodnika Miha Uršič, član SPD, in Lovrenc Potočnik, član DOeAV, oba iz Stahovice, tekmovala, kdo bo prej zaznamoval pot s Korošice na Planjavo. Ne smemo tudi pozabiti, da so bili napisi v nemščini in slo- venščini. Ze pokojni stoletnik Jože Ajdovec, doma iz Bistrice pri Stahovici (1860-1960), je delal kot drvar pri kamniški Meščanski korporaciji. Bil je izkušen gornik in poznavalec sveta pod Grintov-ci, zato so mu zaupali vsa dela. Imel je deset pomočnikov, s katerimi je klesal skale proti Skuti, Podih in Sedlu. Že leta 1908 je bila pot čez Kotliče na Tursko goro prestavljena, ker stara ni ustrezala. Pot iz Kamnika v Tu-njice je bila zaznamovana 1.1896, 1. 1897 so obnovili vse markacije, pot iz Kamnika na Sv. Primož pa na novo markirali. Čez Pasje peči na Veliko planino je bila pot prenovljena 1918, prošnja za zgraditev brvi skozi Predaselj je bila vložena že I. 1925, pot skozi Galerije pa je bila odprta leta 1928. Velike težave pri obnavljanju in nadelovanju poti je imela podružnica s tedanjim lastnikom Kamniških planin Meščansko korporacijo v Kamniku, ki jo je moralo društvo ob vsaki spremembi sproti prositi za dovoljenje. Zato so se gradnje poti mnogokrat občutno zavlekle. Iz teh prošenj se da ugotoviti, da se je podružnica res trudila pokazati obiskovalcem planin vso lepoto gora, predvsem pa varno hojo in počutje. Kljub vsemu prizadevanju in marljivemu delu pa se podružnica nikakor ni mogla osamosvojiti, saj v gospodarskem pogledu od svojih planin ni imela nobene koristi. Podružnica PD Kamnik je svoj obstoj in delovanje prilagajala interesom Meščanske korporacije v Kamniku, Upravi gojitvenih kraljevih lovišč in nazadnje osrednjemu odboru SPD v Ljubljani. Razumljivo je, da se društvo med tremi velikimi ni moglo dosti upirati njihovim zahtevam. Delovalo je pač času primerno. Vendar pa je bilo še danes nekaj težko razumljivih stvari in dogodkov. Že na začetku 20. stoletja je bilo čutiti demokratične težnje tudi v društvenem življenju. V leto 1909 se cerkljanskim planin- Dušan Strle v Veroniki Pred nami je na ogled lepo število čmo-belih »računalniških« grafik DUŠANA STERLETA. Te grafike so logično nadaljevanje njegovega slikarstva in prenos njegovh linorezov v kompjutersko »obdelavo«. Te Sterletove grafike so ohranile vse avtorjeve kvalitativne značilnosti, ki jih poznam iz njegovih klasičnih linorezov. Značilen ekspresivni rokopis je Sterle vsekakor ohranil, ga celo nadgradil in tehnično oplemenitil s pomočjo računalniške tehnologije in uporabe tiskalnika. Na tem primeru lahko lepo vidimo, da ni nujno, da sodobna tehnična sredstva umetnost degradirajo, am-Pak vzpostavljajo povsem nove konotacije v tehnologiji likovnih umetnosti (zvrsti). V kolikšni nreri pa je takšna likovna produkcija relevantna kot del sodobne likovne umetnosti, pa naj proučujejo in ugotavljajo likovni teoretiki, tehnologi, likovni kritiki, galeristi in ustvarjalci sami. V računalniški grafiki nadgrajuje Dušan Sterle, z nemo črno-belo govorico, svoje tri osnovne slikarske tematske sklope: socialno angažirano, močno ekspresivno figuraliko, ekološke teme in ekspresionistično krajino. Tudi v fen najnovejših grafičnih listih ** v avtorjevi značilni ekspresivni risarski maniri znova pojavljajo vsi njegovi značilni likovni protagonisti, marginalci vseh vrst, zgubljene eksistence z roba družit ljudje z dna: pijanci, klateži, brezdomci, samomorilci, nami-8uše, bolniki in starci,; skratka, takšni in drugačni socialni odrinjena in družbeni neprilagodljiv-c,> iztirjenci in izrinjene!. Drugo značilno temo Sterletovega slikarstva bi lahko poimenovali kar »ekološka tihožitja«. Zavrženi Predmeti porabniške družbe z divjih odlagališč in komunalnih smetišč nas svarijo pred vsesplošno ekološko katastrofo in opozarjajo na našo brezbrižnost ob tej problematiki. Tudi Sterletove krajinske podobe, z močnim ekspresivnim nabojem, nam govorijo o eksistenčni ogroženosti, saj so pravzaprav dramatične kulise, za katerimi se skrivajo človeške stiske in negotovosti sodobnega vsakdanjika. SUkarstvo in grafika Dušana Sterleta ima tudi literarno-ilu-stratorski poudarek z močnim čustvenim predznakom, kar ni naključje, saj je avtor v zadnjem času bolj znan kot vešč ilustrator, predvsem otroške literature. Tudi v ilustracijah je Sterle ohranil svoj razpoznavni risarski in slikarski slog, ki ga je le hudomušno prilagodil zahtevam otroške fantazije. DUŠAN LIPOVEC akademski slikar in likovni kritik; Obletnica kot izziv Ob praznovanju takšnih in drugačnih obletnic se spomnimo, da poteka letos točno sto deset let od obiska »kronanih glav« v Kamniku. Tedaj, 16. julija 1883, je Kamnik in še posebej znamenito kamniško letovišče in zdravilišče »Kurhaus« obiskal sam »presvetli« cesar Franc Jožef. Ob tej priliki se je baje pohvalno izrazil o zdravilišču in kopaliških napravah, kar ni nič čudnega, saj sta bila takrat Bled in Kamnik »bisera Kranjske«. Takrat razširjeni rek se je glasil: »Veldes und Stein sind die Per-len aus Krain!« Podatkov sicer ni, vendar se zdi, da je cesar v Kamniku, torej verjetno v enem izmed objektov Kurha-usa, tudi prenočil. Ne da bi se nam tožilo po nostalgičnih časih avstro-ogrske monarhije, vendar bi vrli kamniški občinarji, turistični delavci, muzealci, kulturniki in gostinci takšen spominski dogodek lahko obrnili v prid sebi in Kamni-čanom. V proslulem Delavskem domu, ki stoji na kraju nekdanje osrednje stavbe Kurhausa, Kamničani žal nismo znali narediti atraktivnega hotela, za kar so si ves povojni čas prizadevali nekateri ozaveščeni turistični delavci. Ta hotel bi se lahko imenoval Pri cesarju F. Jožefu, kot se je imenovala znamenita gostilna (zdaj le še bife) Pri Ruskem carju na Jezici pri Ljubljani, v kateri je prenočil car Aleksander I ob Ljubljanskem kongresu. Če že nismo znali izrabiti teh prednosti, poskusimo obeležiti omenjeni zgodovinski dogodek glede na trenutne možnosti, brez vsakršnih političnih ali nacionalnih afi- nitet. Da ne bo pomote, ne toliko zaradi cesarja, ampak zaradi turistične pomembnosti in spomina na nekdanje letovišče. Ne rečem, da je potrebno cesarju postaviti spomenik, vendar bi lahko , dogodek pospremili s skromnim obeležjem, če smo lahko tudi Aloisu Praschnikerju alias Alojzu Prašnikarju, ustanovitelju in lastniku Kurhausa ter graditelju kamniške železnice, postavit lep reliefni portret na kamniški železniški postaji. Bodimo ponosni na preteklost našega mesta, kije bil ravno z razcvetom kamniškega zdravilišča (Bad Stein), resnično del takratne Evrope, v katero si danes ponovno tako hrepeneče želimo, da se vendar otresemo balkanskih norosti in travm. Cenimo našo preteklost in rastimo iz nje! To velja še posebej za kamniški turizem, ki ravno sedaj vlaga ogromna sredstva v neproduktivne in estetsko vprašljive projekte, nimamo pa v mestu poštene gostilne niti hotela, da o propadlem gostinstvu in turizmu na Veliki planini ne govorimo. Tudi obeleževanje takšnih dogodkov, tako ali drugače, seveda brez nostalgičnih, ideoloških in političnih obremenitev, je del oživljanja mesta Kamnika, del naše kulture in seveda: »Tudi to je turizem!« DUŠAN LIPOVEC cem centralistična oblika organizacije slovenskega planinstva ni zdela več »času primerna«. Vse podružnice so bile namreč strogo podrejene osrednjemu odboru oziroma društvu v Ljubljani. Po njihovem mnenju naj bi bilo vsako društvo samostojno, povezovala naj bi jih zveza, osrednji odbor pa naj bi volili delegati. Te težnje so utemeljili takole: »Osrednje društvo nam sme nalagati večje ali manjše prispevke od članov, sme prevzeti v svojo oskrbo podružnične naprave, ako se rentirajo, v nasprotnem primeru jih pusti na ramenu podružnice. Je tako rekoč lastnik vseh naprav podružnice, katera je praktično brezpravne član SPD. Po našem mnenju je društvo SPD enako, kakor vsaka druga podružnica z vsemi enakimi pravicami.« Te zahteve so Cerkljani poslali pisno v obliki okrožnice Osrednjemu odboru SPD in vsem podružnicam 14. januarja 1910. Okrožnica je v celoti ohranjena, omenja pa jo že Pavel Kemperle v PV-63. Za nas je najzanimivejši stavek: »Akciji so se pridružile vse slovenske podružnice, razen kamniške.«In tu se postavlja vprašanje za vzrok in ta večni zakaj? Ravno v tem letu 1910 je koča na Jermanovih vratih prešla v oskrbo in upravo osrednjega odbora. To se je zgodilo po ta- kratnih društvenih pravilih SPD, podružnica v Kamniku pa je vztrajala, da ostanejo nespremenjena. Po prvi vojni opažamo v društvu spet gospodarsko razgibanost, in to predsem na gradbenem področju. Toda to je ostajalo vse bolj v nasvetih osrednjemu odboru v Ljubljani: leta 1928 pri načrtu za žičnico na Veliko planino in povečanju koče v Kamniški Bistrici ter leta 1930 za kočo na Menini planini. Planinsko kočo na Kopiščih je imela podružnica v svojem načrtu leta 1931, vendar do realizacije tega načrta ni prišlo, vzela pa je v najem mežnari-jo pri Sv. Primožu nad Kamnikom, ki naj bi predstavljala zasilno zavetišče izletnikom in turistom. Ustanovila se je nekakšna zadruga z. o. z. Kopišče, ki pa je propadla. Leta 1936 je podružnica zaprosila Meščansko korporacijo za najem spodnje koče na Kopiščih, a je bila prošnja odbita. Leta 1937 je po reorganizacijo odbora nameravala podružnica postaviti zavetišče na Podih in zato priredila veselico v Kamniški Bistrici. Vse te priprave in ves trud društva, da bi se zavetišče na Podih postavilo, pa niso našli odmeva pri tedanji upravi dvornih lovišč, ki je imela v najemu ves gorski svet na južni strani Kamniških planin. A. S. (Nadaljevanje prihodnjič) Spomini na »Liro« iz tridesetih let (Nadaljevanje iz prejšnje številke) To pa je vsekakor dosežek, ki je ne le poprečnim, pač pa tudi boljšim zborom kaj težavno dosegljiv, saj zahteva trdo šolo in nešteto primernih, pa tudi mučnih in dolgotrajnih vaj, kijih lahko izpelje le pevsko izšolani diri- ■ gent. Za vsakega pevca je značilnd, da ima najmanj dva, lahko pa tudi več registrov. Vsakdo se zaveda prsnega, katerega toni so zvočni, in falzetnega, katerega toni so medli in običajno tudi brez kovinskega sijaja. Pri prvih je polno tako imenovanih alik-votnih tonov, zato so tudi zveneči, pri drugih - falzetnih - teh alikvotnih tonov skoroda ni, zato jih lahko kar enačimo s čistim tonom, ki ga v fiziki predstavljamo s sinusoido. Med enim in drugim so torej tudi fizikalno gledano velike razlike, pri prsnih tonih se tresejo glasilke po vsej svoji širini, pri falzetnih pa le njihovi notranji robovi. Ker se pri falze-tu glasilke skoro nikoli ne strnejo, poje pevec vse tone tega registra le z mehkim ali pa aspirajo-čim nastavkom. Prehod iz enega v drugega, torej iz falzeta v prsni register oziroma obratno ni neopazen, kajti meje med obema so preostre. Temu se dober zbor izogne tako, da se poslužuje tudi mešanega registra, ki ga poznamo pod imenom »voix mixte« in ki nam služi kot neke vrste pre-hodnik ali pa posredovalec med obema temeljnima. Prehod se na ta način bolj ali manj nevidno oz. neslišno zabriše, tako da se sploh ne zavemo, kdaj se je izvršil. Seveda pa te »umetelnosti« ne zmoremo kar tako, in je zanjo potrebno kar precej dela, truda in šolanja. Samu Vremšaku je potrebno priznati, da se je temu problemu z veliko mero znanja in potrebne potrpežljivosti posvetil, in tako tudi uspel doseči neverjetno lahkotno, neopazno,: nevidno in povsem naravno zveneče prehajanje med obema temeljnima registroma. S to smiselno uporabo vseh treh glasovnih registov je uspel doseči bogato dinamično senčenje, ki' je pri Gallusovih skladbah še posebno zanimivo in ki obsega vse stopnje od najnež-nejšega, včasih celo zastrto odmevnega pianissima, do blesteče-ga, odprtega in prodornega for-tissima, ki ga Gallus sicer ne pretirava, smiselno z življenjsko maksimo poudarjenega besedila pa tudi ne zanemarja. S tem je znal zabrisati različne značaje naravnih registov posamičnih pevcev, jih izravnati in doseči enoviti register. Veliko težavnega in za poslušalca povsem nevidnega in neslišnega dela so se morali Liraši lotevati, da so nazadnje tudi na tem področju pevske umetnosti lahko dosegli sedanjo stopnjo. Pri tem naj omenim le tri temeljne naloge, in to tako imenovano dinamično plat izravnave registrov, pod čemer razumemo spajanje registrov in dinamičnih stopenj z naraščanjem in pojemanjem hom, so neuporabni.« Bralcu, ki lepo zborovsko petje rad posluša, kot aktivni pevec pa ne sodeluje, bo tale del mojega zapisa nekoliko preveč suhoparen, mogoče bo celo menil, da je popolnoma odvečen in nepotreben. Vendar sem želel tako njemu kot vsem, ki s ponosom spremljajo nepretrgano in kontinuirano delo kamniške Lire, predstaviti le majhen izsek iz celote trdega, napornega in ljubiteljskega dela, ki se mu morajo posvetiti, če pač žele napredovati in si konstantno ohranjati visoko mesto med slovensko zborovsko elito. Že slišim, kako me vsemogoč- glasu, nato izmeno le teh, ki je ni kritiki karajo, češ da tlačim zasnovana na tonih tistega regi- amaterske in profesionalne zbore stra, ki kaže najmanj napak, m ' nazadnje še resonanco, s katero je moč okrepiti tone nizkega in srednjega registra, in to bodisi s prsno ali pa lobanjsko resonanco. Menda si lahko zamišljam, da se je pri učenju Lirinih pevcev bolj ali manj hote zavedal in posluževal metode, ki jo je, sicer nikoli izgovorjeno in definirano, a skoro čisto intuitivno, uporabljal njegov oče Ciril in ki jo, prevedeno v razumljivi jezik, lahko ponazorim takole: »Pri učenju naj pevci ne pojejo s polnim glasom. Čisto intonacijo, pravilno vokalizacijo in lepo ter jasno izgovorjavo nasploh se da doseči s falzetom ali pa polglasno. Med vajami se izogibaj trdih zastavkov. Falzet in »voix mixte« morata biti čista in zvočna, to pa je možno, če je goltno mišičevje rahlo, prožno in nena-peto, uporaba zraka pa pravilna. Glasovi, ki so prepojeni z da- v isti koš. Tako sem zapisal namenoma, kajti prave ločnice med enimi in drugimi sploh ni, vsaj za Liro prav gotovo ne. Tako vztrajno in trdovratno razmejevanje, kot si ga dovoljujejo nekateri profesionalni kritiki, ki se večkrat poslužujejo profesionalnih kriterijev pri ocenjevanju amaterjev in le amaterskih kriterijev pri ocenjevanju profesionalnih zborov, je tako za ene kot druge škodljivo. Prve-amaterske zbore popolnoma krivično in s prizvokom manjvrednosti omalovažuje, druge — profesionalne zbore — pa postavlja na pretirano visok piedestal. Brez dobrih amaterskih zborov, kjer so se stoletje nazaj vzgajali in ljubiteljsko šolali dobri zborovski pevci, bi Slovenci nikoli ne dosegli sedanje stopnje zborovske kvalitete, s katero se lahko ponosno postavljamo v svetovnem merilu. mag. CENE MATIČIČ (se nadaljuje) Dušan Lipovec razstavlja v Mozirju V Galeriji Mozirje razstavlja do konca maja akademski slikar in likovni kritik Dušan Lipovec krajinske akvarele, gvaše, tempere in olja, ki so avtorjev izbor del iz zadnjih nekaj let. Razstavo, ki je tudi izmenjava in sodelovanje v kulturi sosednjih občin, je odprl likovni kritik prof. dr. Mirko Ju-teršek. Dušan Lipovec - »Kamnik«, akvarel in tuš, 1991 40 let VVZ Antona Medveda Njihove duše živijo pod streho bodočnosti.. • V koledarskem letu 1993 se je začelo in se bo izteklo 40. leto delovanja institucije z imenom VVZ ANTON MEDVED. Eno je gotovo, z imenom Antona Medveda se vsakemu Kemničanu porodi asociacija na otroški vrtec. Če med naključnimi sogovorniki, ki niso poklicno vpeti v stvarnost predšolske vzgoje, nanese beseda na otroški vrtec, so vsi istega mnenja, da tu tako ne počnemo drugega, kot »merkamo« otroke. V očeh večine javnosti je to tako in tako drugorazredno delo. Vcrjeno je v arhaičnem spominu naših ljudi zapisano, da je »merkanje otrok« najlažje delo, ki so ga ne tako dolgo nazaj pri nas opravljale že petlet ne deklice, če se je staršem to zdelo potrebno. Šele kasneje so otroci lahko poprijeli za »bolj zahtevna dela« kot pastirice in pastirji. Pri vsem tem ne gre spregledati dejstva, da so bile v to zares zgodnje zaposlovanje vključene predvsem deklice - pestrne. To pomeni, da je v našem zgodovinskem spominu varovanje in vzgoja otrok predvsem delo za deklice, dekleta in žene. V današnjem času govorimo o feminizaciji vzgojiteljskega poklica, vendar mislim, da je 40-letno obdobje vendarle prekratek čas za vzpostavitev naravne spolne strukture poklicnih vzgojiteljev. Kako uspešne smo bile, mislim, da lahko pišem v ženskem spolu, pri uresničevanju in vzpostavljanju kar najbolj naravnih socialnih situacij, nam največ povedo generacije otrok, ki so danes že starši otrokom, ki so spet pod našo streho. Tiho in ne zares očitno se premikajo in spreminjajo odnosi med nami v smislu komunikacije starši - otrok. Vedno več je fantov in moških, pripravljenih prevzeti breme vzgoje svojega otroka v približno taki meri, kot jo prevzema mama oziroma žena. Tudi v tem se kažejo sadovi našega 40-letncga dela. V to trditev smo prepričane, ker nam je že dolgo vsem znano, da je najzgodnejša doba v življenju člov-ka, to je njegovo otroštvo, tisto obdobje, v katerem se vpiše prvotno besedilo življenja. Mnogokrat in še premalo se spomnim besedila Ivana Cankarja o prvotnem besedilu življenja. Vsem bralcem teh vrstic za osvežitev spomina posredujem odlomek: »Ali nikoli nisi občutil, da je greh zoper naturo, če so otroške sanje ogoljufane? V srcu ostanejo zmerom, do zadnjega dne, kakor žolč in pelin: ne premaga jih nobeno zrelo veselje in tudi ne nobeno zre- lo razočaranje; pa da bi življenje odprlo sam paradiž - nenadoma bi prikipel izpod cvetja, grenak studenec ... Kaj naše razočaranje starcev, kaj naše spoznanje! Seveda več na popisanem papirju...! Razočaranje otroka pa je prvotno besedilo vsega življenja, morda se po dolgem romanju izpremeni ali zabriše posamezna beseda, morda se malo predrugači slog - ampak prvotno besedilo ostane in je vsem očitno...« Veliko veliko se je spremenilo od takrat, ko so bile napisane te besede in je veljalo, naj bodo otroci redoljubni, nesvojeglavi, ubogljivi in seveda nenadležni. Danes skušamo vsakega posameznega otroka upoštevati v spektru vse njegove individualnosti, in nočemo slišati za konformizem in kakršnekoli ideološke priveske v odnosu do otrok. Želimo jih postaviti na njim lastno pot, neodvisno in zares samosvojo. Vsi, ki smo zdaj v tem časa in prostoru kakorkoli soočeni s predšolsko vzgojo, vemo, da je edino razumna alternativna solucija na tem področju čim bolj popolna humanizacija odnosov do otroka nasploh. To so predvsem odnosi: otrok - odrasli, stroka, družba in vse drugo, kar je v tem prostoru in času. Kljub temu da so v fazi odmiranja nekatere, ne tako stare in morda umetno postavljene vrednote in v rojevanju nove, se v pedagogiko za različno stare otroke plazijo ideološke vsebine, ki vsebujejo prikrit konformizem in brezpogojno lojalnost državi, pa kakršna naj že bo. Na prevetritvi in izdelavi so tudi Zakon o predšolski vzgoji, reforma obveznega izobraževanja ter standardi in normativi na predšolskem področju. Standardi in normativi za predšolske otroke!!! Kako brezupno nesramne se mi slišijo te besede v odnosu do otrok kot posameznikov. Ozrimo se v svoje domove ali soseščino in pomislimo, kakšnim normativom ustrezajo otroci, ki jih poznamo. Verjetno nikakršnim, vsak je sam svoj standard in normativ. Za nepoznovalce tega področja je treba povedati, da je kakovost otroštva v veliki meri odvisna od normativnega tolarja, ki ga za vsakega otroka odreja država preko svojih otroštvu bolj ali manj naklonjenih podanikov. Zdaj, po štiridesetih letih institucionalnega dela s predšolskimi otroki in prav na pragu tretjega tisočletja, bo strokovno vodstvo zavoda skušalo izoblikovati edino možno pot v odnosu do otrok za naš in morda tudi za prihodnji čas. V tem času se nam zdi pomembno, da vzpostavimo temelje, ki bodo uresničevali: - vse možnosti za pravo uresničevanje otrokove individualnosti, - sprejemanje svoje drugačnosti in različnosti drugih ob njem, - vzgojo otrok v odrasle, ki jim bo podložnost tuja in bodo znali prestopati meje lastnega praga in morda vseobče omejenosti, - vzgojo otrok, da jim ne bodo pomembne in potrebne ideološke in druge etikete za vzpostavljanje medsebojnih odnosov in sožitja. V tem trenutku so to alternative, ki imajo v sebi, vsaj večini se zdi, duh po nikoli uresničenih iluzijah. Vendar ljudje, ki imajo v sebi spoštovanje do otrok, in čas bodo uresničili tudi to. In verjamite, vsaka generacija bo v tem pogledu boljša od prejšnje. Prav neverjetno, vendar je res, da se moramo zdaj, ko se končuje obdobje enoumja na vseh nivojih življenja, spet soočati s poplavo »poklicanih in izbranih«, ki z vehemenco in suverenostjo ome-jencev skušajo zelo radikalno posegati tudi v svetišče, ki se imenuje otroštvo. »Ti »poklicani in izbrani« se še nikdar niso pozanimali in niso bili odgovorni za posledice svojih dejanj. Zakaj naj bi bili zdaj!? Nekateri »bolj čuteči« med njimi ŠAHOVSKI UTRINKI XXX. SPOMINSKI ŠAHOVSKI TURNIR HERING — ZUPANČIČ. Turnir v aktivnem šahu je potekal v Domžalah 19. in 20. marca. V konkurenci 31 igralcev so uspešno nastopili igralci iz naše občine. Marjan Karnar je osvojil 6,5 točk in zasedel odlično 2. mesto. Druge uvrstitve: 12. Tone Trebušak, 17. Igor Kragelj, 18. Iztok Brunšek itd. 14. ŠAHOVSKI FESTIVAL BLED - OPEN. Tekmovanje je potekalo na Bledu od 26. marca do 3. aprila. V močni mednarodni konkurenci 114 igralcev sta uspešno nastopila: Igor Kragelj, osvojil je 6 točk in zasedel 16. mesto; in Tomi Špilak, osvojil je 3 točke in zasedel 100. mesto. V konkurenci 21 članic je uspešno nastopila Petra Ipavec, osvojila je 5,5 točk in delila 5. do 7. mesto. Izboljšala si je točke slovenskega ratinga ter izpolnila del pogojev za osvojitev mednarodnega ratinga. ODPRTO MLADINSKO PRVENSTVO OBČINE KAMNIK V AKTIVNEM ŠAHU ZA LETO 1993. Tekmovanje je bilo v organizaciji Občinske šahovske zveze in Šahovskega kluba Komenda izvedeno v Komendi v petek, 16. in soboto, 17. aprila. Konkurenca je bila zelo zanimiva, saj so nastopili tako mlajši dečki in deklice kot starejši dečki ter mladinci in mladinke. Nastopili so: dva I. kategor-nika, štirje II. kategorniki, dvanajst III. kategornikov itd. Končni vrstni red je bil sledeči: 1. Petra Ipavec, 8 točk, 2. Robi Bergant, 7 točk, 3. Tomi Špilak, 7 točk, 4. Bojan Hribar, 6 točk, 5. Zijad Agovič, 5,5 točk, 6. Tomaž Petek, 5,5 točk, itd. IV. MEDNARODNI TURNIR MESTA LJUBLJANE. Tekmo vanje je potekalo v Ljubljani od 24. aprila do 2. maja. V močni konkurenci 105 igralcev so uspešno nastopili mladi igralci. Igor Kragelj je zasedel 29., Robi Bergant 64., Bojan Hribar 79. in Tomi Špilak 83. mesto. Na tem turnirju so vsi igralci izboljšali točke za rating. 2. ODPRTO REGIJSKO EKIPNO PRVENSTVO ZA MLAJŠE DEČKE IN DEKLICE LJUBLJANSKE ŠAHOVSKE REGIJE ZA LETO 1993. Tekmovanje je bilo odigrano v Ljubljani v četrtek, 13. maja. V konkurenci 17 ekip mlajših dečkov, ki so odigrali 7 kol, je ekipa Most (v postavi Uroš Jerovšek, 5, Grega Krmavnar, 6,5, Tadej Smole, 6,5 in Primož Podbelšek, 7) osvojila 1. mesto in naslov regijskega ekipnega prvaka. Ekipa Komende ( v postavi: Peter Cviren, 4, Urban Poglajen, 3, David Rems, 5,5, Anže Boben, 4, Matej Kociper) je osvojila 3. mesto. V konkurenci 9 ekip mlajših deklic, ki so odigrate 9 kol, je ekipa Komende (v postavi: Tjaša Ipavec, 7 točk, Neža Žnidaršič, 7, Maja Crnkovič, 4, Irena Urh, 4,5) osvojila 2. mesto. FRANC POGLAJEN si skoraj obrišejo solzo v očeh, ko morajo v imenu države in za svojo službo počenjati stvari v imenu otrok, vendar daleč od tega, da bi zares bile po meri otrok. Večina od njih se ob tako obrobnih problemih, kot je predšolska vzgoja, nima časa niti zares ustaviti, kaj šele, da bi se soočili z otroštvom, ki je tukaj zdaj in nikoli več. Na koncu obdobja, dolgega štirideset let, polnega izkušenj iz naših lastnih otroštev in otroštev, ki so bila pred nami, za nami in so tukaj, si želimo za vodilo pri našem delu izbrati pesnitev Khalil Gibrana, ki je po mnenju nekaterih morda nekaj najlepšega, kar je bilo napisano o vzgoji otrok. Izbrala sem le en verz iz celotne pesnitve: ... lahko dajete dom njihovim telesom, vendar ne njihovim dušam, kajti njihove duše živijo pod streho bodočnosti... Če se bo večina od nas zavedala in se vedno spominjala osnovne misli, ki nam jo Gibranijeva pesnitev poklanja, in jo bomo poskušali ude-janiti v odnosu otrok - odrasli, potem me ni strah za svetišče, ki se mu reče otroštvo. Upam, da bom v ne tako daljnem letu 2033 prebrala članek, ki bo opisoval enakovrednost in različnost otroškega in odraslega sveta, ki sta našla skupno pot tudi v institucionalnem pogledu, brez rigidnih in samim sebi zadostnih posameznikov, ki ob svoji karieri pozabljajo na vse tokove življenja okrog sebe. JELKA GOLOB Na Mekinjskem krosu hitro in živahno Številne gozdne stezice Godiča, Brezovice, Vodic, Tučne, Kužne, Olševka in Mekinj so kot že nekaj let na dan upora proti okupatorju - 27. aprila, oživele tudi letos. »Gostile« so več kot 80 tekačev iz raznih krajev Slovenije, in kot se spodobi za domačine, je bilo teh na štartnih pozicijah največ. Prišli so iz Stranj, Godiča, Tuhinja, Kamnika in seveda Mekinj, kjer se je vse skupaj odvijalo. Največ razburjenja in pričakovanj je bilo v vrstah najmlajših tekmovalcev, ki so se pomerjali med seboj že pred štarom in tako ugotavljali, kdo izmed njih ima vendarle največ »šans«. No, ko so kasneje prejemali čestitke najhitrejši, si drugi niso preveč belili glave: »Pa kaj! Drugo leto pridemo ponovno, takrat pa se le pazite, še bolj bomo nabrušeni!« In če so glasnim navijačem nudili največ zabave najmlajši, pa je bilo čutiti višek napetosti v trenutku, ko so na štartno črto stopili tekmovalci v članski konkurenci. Zanimanje gledalcev je s pretečenimi kilometri članov naraščalo in pri različnih mnenjih o zmagovalcu so padale celo stave. Vendar pa je bilo že čez 46 minut, kolikor je zmagovalec porabil za 12 km dolgo, razgibano in precej težko progo, vse jasno. Z očitno prednostjo in novim rekordom proge je zmagal domačin Martin Vrhovnik pred Marjanom Veršnikom iz Kamnika in Antonom Vidovičem iz Lukovice. Tako Martin kot Marjan sta, kot kaže, letos v odlični formi, saj sta na dosedanjih tekmah že prikazala nekaj izvrstnih nastopov. Pri članicah je bila žal udeležba bolj skromna, brez konkurence pa je bila ena najboljših slovenskih tekačic Veronika Bohinc. Najboljši trije tekmovalci iz vseh kategorij so prejeli medalje, ki jih je priskrbela Športna zveza Kamnik, absolutna zmagovalca pa sta prejela še pokala, dar KS Mekinje. Seveda ne smem prezreti dobre organizacije tekmovanja (skrbno označene proge, nemoten potek tekmovanja, hiter izračun rezultatov), za kar so poskrbeli aktivni iz ŠD Mekinje ter nekateri zunanji sodelavci, ki so ob tej priložnosti priskočili na pomoč. Zmagovalci po kategorijah: med dečki - Anže Smolnikar, Jan Mere, Romati Golob, Damjan Slapnik - med deklicami - Erika Vrhovnik, Sandra Prešeren, Špela Verovšek, Andreja Močnik - med ženskami - Simona Felicijan, Irena Petkovšek, Veronika Bohinc in — med moškimi — Martin Vrhovnik, Anton Vidovič, Mare Krištofič. KSENUA VRHOVNIK Nekaj za vas, otroci! Vi/a vaja - ringa raja V soboto, 29. maja, organizira MC Kamnik zabavno prireditev za otroke in odrasle na parkirišču (za bivšim podjetjem Cedam) DOMARK. Kaj bomo počeli: - risali s kredami po asfaltu - gnetli in oblikovali glino - poslikali del zidu z barvami iz trgovine CIT - ogledali si bomo modno revijo trgovine PALMAS - zaplesali s plesno skupino ROSES - lahko se boste fotografirali - predstavili se bodo taborniki, karateisti, rolkarji in kolesarji - nastopite lahko na Pokaži, kaj znaš Vso prireditev bo spremljala živa glasba. Žuriranje se prične ob 10. uri in konča predvidoma ob 14. uri. Pa brez panike, če vas zagrabi lakota: za sendviče bo poskrbel DOMARK, Picerija MELITA bo imela cenejše pice in poizkus- Regionalno tekmovanje mladih tehnikov Zadnji konec tedna v mesecu aprilu je na OŠ Toma Brejca potekalo tekmovanje in srečanje mladih tehnikov Gorenjske. Tekmovanja se je udeležilo 110 osnovnošolcev iz naslednjih občin: Domžale, Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič in Kamnik. Tekmovalci so se pomerili v naslednjih panogah: - predstavitev in zagovor nalog v področja strojništva, elektrotehnike, elektronike, robotike, računalništva; - ogled proizvodnega procesa in sestavljanje konstrukcij; - izdelava izdelka iz lesa z uporabo električnega orodja — izdelava makete z lesenimi gradniki; - predstavili so tradicionalne tehnologije in prikazali izdelke na razstavi. Tekmovali pa SO tudi V tehnično šnnrtnjh nanpoah in sjrrr- z avtomobili na električni pogon, raketnimi modeli, raketoj^lam, letalskimi modeli v izdelavi in spuščanjem ploščatih zmajev, z ladijskimi modeli in v amaterskem radiogoniometriranju - lovu na lisico. Tekmovanja z letečimi modeli so pripravili na modelarjem poznanem terenu pri Križu, z modeli čolnov pa so se pomerili na bazenu pri Leku v Mengšu. Najboljši v posameznih panogah so se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo konec meseca maja. Iz naše občine je to uspelo štirim tekmovalcem: Mitja Luštrek z OŠ Komenda-Moste je po ogledu proizvodnega procesa v Svilanitu domiselno sestavil model naprave za previjanje preje, Tadej Klemen in Urban Slapar z OŠ Komenda -Moste sta s pomočjo električnega orodja naredila izdelek iz lesa v pičlih dveh urah in pokazala pravo obrtniško spretnost, Jure Prezelj z OŠ Toma Brejca pa si je s svojim modelom čolna po napetem tekmovanju uspel izboriti nastop na državnem srečanju. Prireditev je kljub precej oddaljenim tekmovališčem potekala brezhibno, za kar gre vsa pohvala organizatorju. V odmoru, pred podelitvijo priznanj najboljšim, so učenke z OS Toma Brejca - članice turističnega krožka, razkazale tekmovalcem kulturnozgodovinske znamenitosti našega mesta. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzela občina Kamnik, nagrade za tekmovalce pa so prispevali posamezniki in podjetja, ki jim velja posebna zahvala: URKO, Krmavnar, Trival, Eta, ORO - Alenka Mele, Arboretum, Kemostik - Neostik, Knjigarna Kočna, Svit, Lončarsko podjetje Komenda, Svilanit, Lek. Simon Potočnik Rova 29, Radomlje njo, bar MONTONA dobre lučke, pri GAŠPERJU krofe, v trgovini SADJE, ZELENJAVA pa poceni banane. V štirih gostinskih lokalih (še PRESTIGE IN T&B bar) imajo poleg drugega tudi zadosti koka-kole in sokov. Ob že omenjenih lokalih in trgovinah so nam s sredstvi pomagali še: SAGA, KAMNIK TRANS, SKG, MENJALNICA ZORA in TOLO, d. o. o. Če bo slabo vreme, bo prireditev naslednjo soboto, 5. junija. Vabljeni vsi, ki se radi zabavate. Pripravljamo vam še eno veliko presenečenje! P. S. RDEČI KRIŽ Kamnik še vedno zbira vse uporabne stvari za begunce. Če imate odveč knjigo, igračko ali šolske potrebščine, prinesite jih s seboj na prireditev, nekdo vam bo hvaležen. H. STERLE Občinsko tekmovanje vVeselišoli V soboto, 8. maja, se je na Osnovni šoli Frana Albertha zbralo 110 najuspešnejših veselošolcev in veselošolk iz občine Kamnik. Vesela šola je akcija revije PIL (Pisani list) za večje in boljše znanje. Letos slavi 25 let. V najboljših letih je imela Vesela šola kar 92.000 tekmovalcev. In kako je potekalo občinsko tekmovanje? Veselošolci smo se ob 9. uri zbrali pred gostiteljsko šolo. Nato smo odšli v večnamenski prostor, kjer sta nas pozdravili in seznanili s pravili in potekom tekmovanja g. Rotova iz Občinske zveze prijateljev mladine Kamnik, ki je pomagala pripraviti tekmovanje, in ga. Mirjana Svoljšak, mentorica Vesele šo'e na Osnovni šoli Franca Albrehta. Potem smo se raz -rstili v razrede. Imeli smo 40 minut časa, da smo odgovorili na vprašalnik, ki so nam ga sestavili v uredništvu PIL-a. Ko smo vprašalnik rešili, smo zopet odšli v večnamenski pro tor. Dobili smo malico, ki so jo posebej za nas pripravili v Ko "ini. Nato so prišle dolge minute čakanja na rezultate. Medtem s > si nekateri ogledali film, drugi pa odšli ven. Končno! Te; co pričakovani rezultati so »prišli« okoli 11. ure. Najboljša mesta so zasedli naslednji učenci: 4. razred, Jure Spruk, OŠ Marije Vere, Duplica 5. razred, Saša Bergant, OŠ Toma Brejca, Kamnik 6. razred, Tina Uršič in Damjana Kern, OŠ Komenda-Moste 7. razred, Marko Burja, OŠ Stranje 8. razred, Luka Podjed, OŠ Frana Albrehta, Kamnik Tako smo preživeli še en veselošolski dan. Za konec naj še povem, da se bodo vsi zmagovalci udeležili republiškega tekmovanja v Cankarjevem domu, ki bo v nedeljo, 30. maja. Želimo jim veliko uspeha! KATJA PLEVEL, 7. Č OŠ Frana Albrehta, Kamnik Še enkrat o lubadarju Lubadar v naših gozdovih še vedno, bolje rečeno, vse bolj pustoši. Navkljub prizadevnosti velike večine gozdnih posestnikov pri izdelavi gozdnega reda, zaenkrat gozdarji ne opažamo nobenih znakov zmanjševanja populacije teh škodljivcev. Nasprotno, tedenski pregledi terena in razmeščenih pasti kažejo, da se razvoj nezadržno širi. V 71 postavljenih pasti se tedensko ujame preko 800.000 teh malih živalic! V neobelje-nem lesu iglavcev, ki ga je mogoče najti še marsikje v gozdovih, ob cestah in na raznih skladiščih žag, se pospešeno razvijajo larve (beli »črvički«), ki so se razvile iz jajčec. Larve so ena od razvojnih stopenj v razvoju lubadarja. Ker so lubadarji brez večjih težav preživeli zimo v tleh, panjih in za lubjem, so v aprilu množično zleteli na oslabele smreke, neobeljeno hlodovino ter v nepospravljeno vejevino in vrhače. Tam so samice odložile jajčeca. Iz njih se razvijejo larve, ki vrtajo nove pod lubjem skozi vodovodni sistem smrek. S tem prekinjajo pretok vode iz korenin v krošnjo, zato se drevje začne sušiti. Ko larve dovolj zrastejo, se zabubijo, iz bub se izležejo hroščki, ki se prevrtajo na piano in odletijo na nova drevesa. Tako se napad spet ponovi. En rod potrebuje za razvoj približno 5-6 tednov, odvisno od vremenskih razmer. V normalnih razmerah ima lubadar 2 rodova letno, v takih, kakršne so trenutno pri nas, pa se te generacije pomešajo, tako da je množitev še bistveno večja. Zdrava smreka je sama sposobna prenesti napad približno 200 lubadarjev, s tem da njihove rove zalije s smolo. Vse, kar je več od tega števila, pa že tako oslabi njen pre hramb ni sistem, da začne propadati. Pri tedenskem ulovu lubadarjev, kakršen je omenjen na začetku, lahko vidimo, koliko smrek je na ta način rešenih. Povsem nemogoče pa je ugotoviti, koliko hrošč-kov še uživa svobodo, saj pasti žal niso čudežne rešiteljice, ker imajo svoje meje delovanja. Ker so v njih vabe, ki spolno privlačijo lubadarje, jih ne smemo postaviti v bližino smrek, sicer bi lubadarji v preveliki vnemi zgrešili past in bi se naselili v bližnjih smrekah. Najboljši način zatiranja je še vedno beljenje in sežig lubja in vejevine. Ta način so začeli uveljavljati že pred več kot 115-mi leti, do danes pa še nismo uspeli najti učinkovitejšega postopka. Obstaja sicer možnost škropljenja, vendar so škropiva zelo strupena in imajo dolgotrajno delovanje. Letos smo začeli preizkušati tudi okolju prijaznejše škropivo, ki je sicer še vedno strupeno, a deluje samo 6 tednov, nato pa razpade na neškodljive elemente. Gozdarji izvajajo škropljenje s tem insekticidom, kakšni pa bodo učinki, bo mogoče ugotoviti v teku tega leta. Za konec naj poudarim, da lubadar v času košnje, siliranja in okopavanja krompirja ni na dopustu, temveč tudi takrat pridno vrta pod lubjem. Zato čas, ki ga lastnik porabi za posek, beljenje in sežig lubja ter vej, ni izguba temveč naložba v lasten gozd, saj le zdravo drevje daje upanje na dobro prodajo lesa. Nazadnje, vendar sploh ne najmanj pomembno, pa še opozorilo, da je treba pri požigu lubja in vej upoštevali vse varnostne ukrepe, da ne bi prišlo do nesreče. IGOR CURK dipl. ing. gozd Blagoslovitev praporov gasilskih društev Najnevarnejši »Rdeči petelin« je malodusje ČRNA KRONIKA V aprilskih in majskih dneh je 'mela kamniška policija precej dela na področju varnosti cestnega prometa, vzdrževanja javnega reda in miru ter kriminalitete. 7- 4. Neznani storilec je ponoči Pn starem zdravstvenem domu vlomil v osebni avomobil; s kamnom je razbil zadnje levo okno in skozi steklo odvzel športno torbo z dokumenti. »• 4. Iz države je bil odstranjen tuji državljan, ker je nezakonito b»val v R Sloveniji. 4. Na Kranjski cesti je prišlo do prometne nezgode, v kateri sta pred prehodom ceste čez že-'ezniški tir trčili R. M. in K. S. 10. 4. Med Novim trgom in starim gradom je ob 21. uri vinjen obležal občan Tonček A. Neznani storilec je vlomil * prostore podjetja Krojan, J1 • °- o;, in Lesex ter odnesel telefonski aparat in računalniško "Pkovnico. 12. 4. Neznani storilec je vlo-. niil v novogradnjo na Vrhpoljah. jJdvzel je ročno motorno žago '-'olmar rdeče barve s serijsko Številko 132352, skobeljnik plack&Decker, kotni brusilnik