Kamniški občan
LETO XXXIII
KAMNIK, 27. MAJA 1993
S seje IS
Višje cene komunalnih storitev
Potem ko je Komunalno podjetje na zahtevo IS pripravilo dodaten izračun in obrazložitev k predlogu za povišanje cen tržnih in sejemskih pristojbin ter pogrebnih storitev, je izvršni svet na seji 19. maja dal pristanek k povišanju teh cen. Tako bodo od 1. junija, ta;žne in sejemske pristojbine dražje za 13%, pogrebne storitve pa bodo dražje za 15%. Tako bo po novem za stojnico s kmetijskimi pridelki na dan treba odšteti 134 tolarjev, dnevna uporaba stojnice v pokriti tržnici pa bo prodajalce veljala 823 tolarjev. Dnevna sejemska
pristojbina za govedo bo 447, za prašiča pa 164 tolarjev.
Izvršni svet je soglašal tudi s precej višjo najemnino za grobove predvsem zarade tega, da bi tako omogočil Komunalnemu podjetju zagotovitev denarja za obnovo in razširitev mrliških vežic na Žalah.
Najemnina za grobove bo zato za enainpolkrat višja od dosedanje. Za enojni grob bo letna najemnina veljala 2000 tolarjev, od tega bo za tekoče stroške vzdrževanja pokopališča namenjenih 764 tolarjev, nekaj manj kot dve tretjini pa bosta namenjeni od-
Komentar
Se bomo izognili skupščinski krizi?
Na sredo, 12. maja, preložena seja občinske skupščine je odpadla že drugič zapored.
Razlog: manjkalo je nekaj delegatov v zboru združenega dela. Je to res samo naključje ali pa so le prvi znaki globljih razhajanj političnih strank ob nekaterih odprtih vprašanj na katerih so v preteklih številkah kamniškega občana opozarjali vsak s svojega zornega kota tudi stranke NPK, Pavle Ocepek in Maks Lavrinc, predsednik občinske skupščine.
Vsekakor kaže pereča vprašanja sproti razčiščevati, najslabša pa je izbira, da bi se vsi prizadeti sestali, vrgli karte na mizo in se pogovorili o možnostih izhoda iz sedanjega položaja.
Na skupščinsko obravnavo in sprejem namreč čakajo pomembni akti s področja varstva okolja in urejanja prostora, ki bi jih bilo treba čimprej začeti izvajati, da ne bi naše okolje utrpelo še večjo škodo. Med drugim so odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, dopolnitve odloka o redu na Veliki planini, kjer se bo kmalu začela letna turistična in pašna sezona občinski stanovanjski program, spremembe zazidalnega načrta v Novem trgu in na Pero vem in še nekaj takih zadev.
Morda lahko pričakujemo, da se bodo predstavniki političnih strank poslanskih klubov in člani predsedstva občinske skupščine, ki se bodo sestali v kratkem, uspeli pogovoriti o trenutnih zapletih in znali poiskati izhod iz sedanje zagate ter zagotoviti, da bo občinska skupščina uspešno delovala tudi zadnje leto svojega mandata in opravičila zaupanje volivcev.
Predsedstvo Skupščine občine Kamnik je na 80. razširjeni seji dne 19. 5. 1993, na kateri so sodelovali predsedniki vseh političnih strank, zastopanih v občinski skupščini, obravnavalo nesklepčnost zadnjih dveh sklicev 30. skupne seje zborov občinske skupščine.
Z namenom, da se zagotovi sklepčnost in izboljša delo občinske skupščine, so člani predsedstva in predsedniki političnih strank sprejeli naslednji dogovor:
1. Skupen interes vseh političnih strank je, da občinska skupščina in njeni organi nemoteno delujejo; zato bodo politične stranke delovale tako, da njihovi politični motivi ne bodo zavirali dela skupščine.
2. Občinska skupščina bo obravnavala samo tiste zadeve, ki so pomembne in nujne za funkcioniranje občine in bodo predsedstvu posredovane pravočasno.
3. Razširitve dnevnega reda bodo mogoče samo ob poprejšnjem konsenzu poslanskih klubov.
4. V skladu s poslovnikom bo omejen čas razprav in ugovorov in s tem skrajšan čas trajanja sej.
5. Predsedniki zborov naj pred sejo skupščine po telefonu pozovejo poslance, da se udeležijo seje.
F. SVETEIJ
plačilu posojila, ki ga bo Komunalno podjetje najelo za izgradnjo mrliških vežic. Računajo, da bodo za te namene potrebovali okrog deset milijonov tolarjev.
Zelo živahna je bila tudi razprava okrog mnenja IS o predlagani novi ceni vode in kanalščine. Po daljši razpravi so člani pritrdili predlogu (dokončno bo cene potrdilo pristojno republiško ministrstvo), da bi se cena vode za gospodinjstva lahko povišala za 51%, s tem v novi ceni ostane enako razmerje med delom, namenjenim pokrivanju tekočih stroškov, in delom za ob-
novo in razširitev omrežja. Čeprav bo po novem treba odšteti za m3 vode 16,6, v podjetjih pa 30,5 tolarja, pravijo, da bo še vedno med najcenejšimi v Sloveniji. K temu je treba prišteti še ceno za odvajanje odplak 6,88 oz. za gospodarstvo 12,51 tolarja za m3 porabljene vode.
Za čiščenje odplak CČN Domžale - Kamnik še ni predlagala novih cen. V Komendi, kjer za čiščenje skrbi kamniško Komunalno podjetje, pa bo nova cena le malenkost višja, in sicer 9,99 tolarja za m3 odplak.
F. S.
Str. 2	S seje IS Tretjina delavcev pri izgubarjih
Str. 5	Requiem za tvoje mesto
Str. 6	Naši pevski zbori Spodbudna priznanja pevcem
Str. 8	40 let WZ Antona Medveda
Str. 12	Se enkrat o 1. maju Naredimo svet pravičnejši
Ob predlogu za preimenovanje ulic in trgov
Kamničani so doslej k preimenovanju svojih delov mesta pristopili razumno. Koliko negodovanja, koliko zajedljivih in tudi upravičenih pripomb je sprožilo in jih še vedno sproža naglo preimenovanje ulic v sosednji občini, kar nosi v sebi zopet kal ponovnega preimenovanja, ko se bo situacija spremenila. Zato je bilo ravnanje Kamničanov veliko bolj razumno. Niso se prepustili zanosu, saj je v trenutkih zanosa razum postavljen v ozadje. Če k stvari ne pristopimo po pameti, nam je nato dostikrat hudo žal.
Gotovo je tudi v Kamniku nekaj imen, ki bi jih bilo vredno spremeniti. O tem, katera so ta imena, so mnenja različna in zato je bila ustanovljena komisija, ki je že predlagala spremembo, verjetno, vsaj za nekatere, najbolj motečih imen. Z nečim je pač potrebno začeti. In tako je tudi prav.
Ne smemo pa ponoviti napak preteklosti. Bodimo tokrat boljši, bolj razumni, bolj demokratični, kot je bila prejšnja oblast. Tudi takrat je posebna komisija izbirala imena ulic in v »evforiji« tistega časa so nekatere ulice dobile takšna imena, kakršna pač
so. Toda neposredno prizadetih ljudi ni o tem nihče ničesar vprašal. Skupščina ali pa kdo drug jih je potrdil in »raja« jih je morala sprejeti brez možnosti ugovora. V tistih časih je bilo to nekako normalno in zato, pa tudi zaradi tega, ker je že takrat takratna komisija poskušala biti v mejah mogočega razumna, ni prišlo do »upora«.
Danes so časi drugačni, vsaj naj bi bili. In tudi ljudje so ne samo drugi, ampak tudi drugačni, vsaj naj bi bili. Zato naredimo korak naprej od preteklosti in ne vsiljujmo ljudem imen. Za sprejem nekega imena za ulico, trg, sosesko, naj bo torej odločilna odločitev ljudi, ki živijo v tej ulici, trgu, soseski. Ti ljudje so tisti, ki se z določenim imenom srečujejo in se bodo z njim srečevali vsak dan, ga nosili s seboj, plačevali stroške sprememb, ga sovražili ali pa se identificirali z njim. Zato naj bo pred dokončnim sprejemom nekega imena oziroma preimenovanja izvedeno tajno izrekanje - referendum. In če bo več kot tri četrtine vseh ljudi, ki imajo volilno pravico, tiste ulice, trga, soseske za novo ime, potem to pomeni, da so ti ljudje
pripravljeni nositi tudi stroške preimenovanja, ki pa niso ravno majhni (nekaj osebnih dokumentov, poleg tega pa še cel kup drugih reči, torej po nekaj tisoč tolarjev za vsakega), oziroma da jih staro ime tako močno moti, da so pripravljeni za novo ime tudi kaj žrtvovati in ga tako res sprejeti za svojega. Samo takrat naj se ime tudi uradno spremeni. Pa še ta sprememba naj bo narejena tako, da bodo imeli tam stanujoči prebivalci čim manj stroškov in sitnosti.
Če pa ne bomo toliko demokratični, da bi upoštevali glas prizadetih ljudi in bomo ime spremenili proti njihovi volji (kot so to delali Italijani in Nemci, ki so nas potujčevali, deloma pa tudi druge oblasti), potem pa bodimo vsaj toliko pošteni in pokrijmo vse stroške, ki jih bodo imeli prizadeti s spremembo imena, z denarjem iz skupne blagajne (občinskega proračuna po rebalansu).
Naredimo izpit iz demokracije, ne dajmo se zaslepiti z oblastjo,
kot so se naši predhodniki, pa čeprav so to pravzaprav drobne stvari. Vendar se ravno na drobnih, človeških zadevah spoznava stopnja svobode, demokracije. Ravno take drobne človeške reči so preskusni kamen resnične demokracije.
Bojan Pollak
A
NAPREDEK
TRGOVINA, d. d. NAPREDEK,
PRESENEČA IN VABI K NAKUPU
Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 10. junija. Prispevke sprejemamo do torka, 1. junija; oglase, zahvale, obvestila ipd. pa do petka, 4. junija.
misliš, da se bodo kmalu sporazumeli, kot sva se midva?
Razpis posojil stanovanjskega sklada Republike Slovenije
Republiški stanovanjski sklad je v četrtek, 20. maja, razpisal nova stanovanjska posojila. Milijarda tolarjev je namenjena tistim, ki:
- prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje z nakupom novozgrajenega stanovanja ali gradnjo lastnega primernega stanovanja ali stanovanjske hiše v zadružni gradnji;
- jim je zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ali drugih razmer dosedanje stanovanje postalo neprimerno;
- svoje stanovanjske razmere izboljšujejo ali razrešujejo z vlaganjem sredstev v rekonstrukcijo lastnega stanovanja na območju, ki je z republiškim ali občinskim aktom razglašeno za kulturni ali zgodovinski spomenik - za kamniško občino je to Odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Kamnika za kulturni in zgodovinski spomenik (Ur. 1. SRS, št. 42/86). Kateri objekti sodijo v to območje, je možno videti na karti, ki bo od 21. 5. 1993 nalepljena na oglasni deski Občine Kamnik.
Posojila niso namenjena lastnikom stanovanj, odkupljenih po določilih stanovanjskega zakona, najemnikom v stanovanjih, ki jih je mogoče odkupiti po določilih stanovanjskega zakona, oziroma tistim, ki so že izrabili ali pa še imajo možnost izrabiti določila privatizacije po stanovanjskem zakonu.
Vloge za posojila prosilci lahko kupijo od 24. 5. 1993 naprej v sprejemni pisarni Občine Kamnik vsak dan od 8.-15., v sredo od 8.-12. in od 13.-17. in v petek od 8.-12. ure.
Cena vloge je 700 SIT.
Informacije glede sprejema vlog bo mogoče dobiti ob nakupu vloge.:
Vse ostale informacije pa bo mogoče dobiti na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije, Dunajska 22, Ljubljana!
Sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja
kccna
POHITITE V KNJIGARNO
KOČNA
KAMNIK,
KJER ŠOLSKE KNJIGE ŽE NAROČAMO
Dragi šolarji, ne zamudite priložnosti, vključite se v velike nagradno žrebanje.
Pogoj za to je, da se pravočasno, v prednaročilu, naročite na šolske učbenike, s tem si zagotovite ceno in brezskrbne počitnice. Rok za naročilo je najkasneje 20. 6. 1993, pohitite, čakajo vas lepe nagrade, (tel. 815-295)
HVALA ZA ZAUPANJE, SE PRIPOROČAMO IN VAS PRIČAKUJEMO V
KNJIGARNI KOČNA KAMNIK, d. d.
S seje IS
.... «   .« Informacije iz poslovno*
Tretjina delavcev zaposlenih informacijskega centra za
pri izgubarjih! podjetništvo in obrt .
Poleg katastra divjih odlagališč
in spremembah odloka o redu na Veliki planini, o čemer smo obširneje poročali v prejšnji številki, je izvršni svet na seji, 4. maja obravnaval že drugič spremembe odloka o ustanovitvi Matične knjižnice Kamnik, predlog sveta Matične knjižnice, naj se te spremembe umaknejo z dnevnega reda seje občinske skupščine, in amandma Nove parlamentarne koordinacije, naj se črta predlagano določilo, da mora imeti ravnatelj knjižnice strokovni izpit iz knjižničarstva. Izvršni svet je vztrajal pri prvotnem besedilu sprememb in je zavrnil predlog o umiku z dnevnega reda, glede amandmaja NPK pa je zahteval od statutarnopravne komisije strokovno mnenje, ki pa amandmaju ni pritrdila niti ga ni zavrnila, češ da ustanovitelj lahko sprejme tako ali drugačno rešitev. Zanimivo je tudi reagiranje sveta Matične knjižnice, ki na koncu svojega predloga o umiku z dnevnega reda zahteva pojasnilo ustanovitelja o tem, kakšna je vloga sveta, v katerem imajo večino delegati ustanovitelja (občinska skupščina 2. člena in izvršni svet 1 delegat), če predloga sveta ustanovitelj ne bo upošteval. Res je vprašanje, čigave interese potem zastopajo ti delegati v svetu, ustanoviteljeve ah katere druge.
Zdi se, da se je to vprašanje po nepotrebnem spolitiziralo. Gre
pa v bistvu za to, kdo bo novi ravnatelj ali ravnateljica knjižnice. Pri obravnavi poročila o gospodarjenju v občini za leto 1992 je izvršni svet ugotovil nekaj ne preveč razveseljivih dejstev. Lansko poslovno leto je zaključilo z izgubo 61 podjetij, ki so pridelala kar 412 milijonov SIT izgube, medtem ko je 200 podjetij ustvarilo akumulacijo v višini le 114 milijonov SIT. V podjetjih z izgubo je bila zaposlena slaba tretjina vseh kamniških delavcev. Med izgubarji je 7 obrtnih podjetij, 40 zasebnih in 8 mešanih. Konec lanskega leta je bilo v občini že 1780 nezaposlenih, kar je za 22% več kot pred letom dni.
Čeprav so povprečne plače lani porasle realno za eno petino, so zaostajale za republiškim povprečjem.
Izvršni svet je sklenil, da je treba predloženo poročilo za sejo skupščine dopolniti z ukrepi, ki jih je IS sprejel za izboljšanje gospodarskega stanja v občini, in najnovejšimi podatki na tem področju.
Poslovodstvo družbe Velika planina - Zaklad narave naj še
enkrat preveri možnosti za povečanje prihodkov in čim bolj racionalno organizira poslovanje, tak je bil eden od sklepov IS, ko je obravnaval poslovni načrt in razvojne usmeritve tega podjetja, čigar 90-odstotni lastnik je občina, drugega dela pa Stol. Še ta mesec se morajo urediti lastnin-
ski odnosi glede premoženja med Stolom in občino Kamnik. Izvršni svet je tudi zadolžil predsednika in člana, odgovornega za turizem, da preučijo možnosti za poslovno povezovanje velikopla-ninskega kompleksa z RTC Krvavec. Taki poskusi so nekoč že bili, vendar rezultatov žal ni bilo.
Izvršni svet je podprl tudi pripombe, dane v javni obravnavi sprememb zazidalnega načrta za B-3 Novi trg in B-8 Zgornje Perovo. K prvemu zazidalnemu načrtu je bilo danih osem, k drugemu pa sedem pripomb. Izvršni svet je ob obravnavi poročila komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, ki ga je predstavil dr. Branko Božič, priporočil le-tej, naj v sodelovanju s sekretariatom za prostorsko urejanje pripravi osnutek odloka o zavarovanju teh grobišč, hkrati pa pripravi predlog za postavitev spominskega znamenja vsem tem
žrtvam.
F. S.
- Vse podjetnike in obrtnike - inovatorje vabimo, da prijavijo svoje nove izdelke na brezplačno razstavljenje na podjetniškem sejmu v Ljubljani od 30. 5.-3. 6. 1993 na Gospodarskem razstavišču. Svoj izdelek z napisom, prospekti ali navodili morajo prinesti dan pred sejmom.
- Vse izdelovalce domače in umetne obrti vabimo, da predstavijo svoje izdelke na sejmu PRESENTA v Slovenj Gradcu od 4.-9. junija 1993. Razstavni prostor je brezplačen.
- Vsi podjetniki in obrtniki v občini Kamnik, ki se zanimajo za ugodne občinske kredite za podjetništvo, obrt in turizem (s 3% letno obrestno mero za dobo vračila do 3 let), dobijo prijavni obrazec in razpisne pogoje v Centru, na Obrtni zbornici in na Občini Kamnik pri svetovalki za podjetništvo Darinki Prešeren.
- Podjetniški klub Kamnik bomo ustanovili na. srečanju
podjetnikov v torek, 1. junija 1993, ob 18. uri v skupščinski dvorani Občine Kamnik. Pogovorili se bomo še o problematiki podjetništva v Kamniku in vas seznanili s kreditnimi pogoji v občini, republiškem skladu, mednarodnimi krediti, novostmi v poslovanju podjetnikov po novem Zakonu o gospodarskih družbah.
Pravilnik in pristopnico kluba dobijo podjetniki v Centru, v občinski službi za podjetništvo.
- GEA COLLEGE iz Ljubljane bo 8. in 9. junija v Ljubljani organiziral dvodnevni seminar Marketinške ideje za malo podjetje. Informacije in prijave po tel.: 345-326.
- Vabimo vse gostince in druge, ki opravljajo turistične storitve in organizirajo prireditve, da prijavijo svojo novo ponudbo za kamniški katalog turističnih storitev in koledar prireditev, ki jih brezplačno objavljamo v javnih občilih.
— Vabimo vse podjetnike in obrtnike, ki bi se želeli izpopolnjevati v tujini, da prijavijo svojo željo, kjer morajo navesti svoje osebne podatke in podatke o svojem podjetju in dejavnosti v jeziku države, kjer se želijo izobraževati. Osnovni borzni obrazec dobijo v Centru ali pri občinski svetovalki za- podjetništvo. Njihove prijave bomo vključili v mednarodne programe tehnične pomoči.
- Vabimo vse občane v Kamniku, še posebno pa v okoliških krajih in vaseh, da prijavijo svoje podjetniške ali dopolnilne programe in storitve. V okviru programov pospeševanja obrti in podjetništva v občini bomo prijavljenim interesentom strokovno pomagali pri pripravi poslovnega načrta, pridobivanja kreditov in realizaciji programa.
Rok prijave programov je 20. junij 1993 pri občinski svetovalki za podjetništvo občine Kamnik.
MARUAN ŠTELE
Iz poslovnega načrta družbe Velika planina
Dostavne žičnice izenačiti s cestami?
VABILO KAMNIŠKIM PODJETNIKOM
Vse Kamniške podjetnike, zasebna podjetja, trgovce in druge v malem gospodarstvu vabimo,
da se v torek, 1. junija 1993, ob 18. uri v skupščinski dvorani Občine Kamnik
udeležite sestanka, kjer se bomo pogovorili o:
- problematiki podjetništva v kamniški občini
- strokovno-svetovalni pomoči v Poslovno-informacijskem centru
- kreditih za malo gospodarstvo v občini, državi in tujini
- ustanovili klub kamniških podjetnikov
- novostih poslovanja po novem Zakonu o gospodarskih družbah ter
Izrabite priložnost, da se seznanite s tekočo problematiko in novostmi na področju podjetništva in se organizirate v klubu, kjer boste uveljavljali svoje podjetniške interese.
Izvršni svet skupščine občine Kamnik, področje podjetništva, obrti in turizma
Iz poslovnega načrta družbe VELIKA PLANINA - ZAKLAD NARAVE, ki ga je na
seji izvršnega sveta 4. maja razložil njen direktor ing. Peter Brleč, povzemamo nekaj najznačilnejših ugotovitev, podatkov in usmeritev.
Uvodni del načrta je namenjen kratkemu pregledu dosedanjega upravljanja in gospodarjenja z žičniškimi in gostinskimi objekti na Veliki planini ter ugotovitvam upravnega odbora družbe v zvezi s tem. Po njegovem mnenju ustanovitelja družbe, Izvršni svet SO Kamnik in Stol Kamnik, nista zagotovila vseh možnosti za normalen razvoj družbe in rentabilno poslovanje. Svoje pa so prispevale tudi iz trošene naprave, njihovo vzdrževanje in »zelene zime«.
Zato upravni odbor sodi, da je treba ponovno preučiti, ali je sedanja organizacijska oblika družbe z omejeno odgovornostjo res ustrezna ali pa bi kazalo sedanjo družbo preobraziti v kako drugo obliko, ki bi imela vse možnosti
za uspešno poslovanje. Zlasti zaradi tega, ker je treba upoštevati, da bi bilo treba financiranje dostavnih žičnic, ki spadajo v prometno infrastrukturo, reševati sistemsko. Še posebej pa kaže v smislu dograjevanja celotne turistične ponudbe pritegniti nove družbenike, zlasti vsa podjetja, ki imajo počitniške hišice, planinske domove, gostince, pašno skupnost in druge.
Med osnovnimi cilji, ki jih vsebuje poslovni načrt, je vsekakor povečanje števila obiskovalcev planine in s tem seveda tudi prevozov na žičnicah.
Družba bo zato spodbujala in tudi sama organizirala športno rekreacijske in turistične prireditve, poskrbela za kakovostnejše storitve, tudi s prilagajanjem voznih redov sezonskim gibanjem turistov, s skrbjo za čistejšo planino in podobno.
Gostišče Simnovec in Zeleni rob, ki zaenkrat še nista v okviru družbe, pa naj bi ustrezno preuredili. Na Šimnovcu naj bi nastal osrednji sprejemnorekreacij-
ski objekt zahodnega dela planine, Zeleni rob pa naj bi na eni strani služil kot družabni prostor gostom v počitniških naseljih, na drugi pa nudil kvalitetne gostinske storitve prehodnim turistom.
Med večjimi posegi na Planini poslovni načrt predvideva oživitev akcije za elektrifikacijo planine in za zagotovitev preskrbe z vodo.
Glede na to, da je zadnja leta naravni sneg povsem odpovedal, predvidevajo letos izdelavo načrta za umetno zasneževanje smučišč. Pogoj za to pa je seveda spet voda, ki naj bi jo zajemali iz bazena v eni izmed krvavških vrtač. Ta bazen bi hkrati služil tudi kot požarni bazen. V ta sklop sodi tudi obnova oz. zamenjava sedežu ice z novo. Poslovni načrt v bistvu podpira tudi sedanje prizadevanje za omejitev prevozov z motornimi vozili po planini.
Z izdelavo skupih paketov z gostinci, z redno udeležbo na smučarskih sejmih in z vključevanjem v občinski program predstavitev bo družba poskrbela za
Spremembe zakona s področja urejanja prostora
(Nadaljevanje)
Spremembe in dopolnitve zakona uvajajo in določajo elemente odškodnine, ki jo je dolžan plačati investitor nedovoljenega posega v prostor, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik oziroma upravljalec zemljišča, kadar so kljub opravljenim inšekcij-skim in drugim predpisanim ukrepom povzročeni onesnaženje, poškodba ali razvrednotenje okolja, nevarnost za okolje ali škoda na kulturni dediščini.
Vsebovane so prepovedi ravnanj, izdajanja dovoljenj in drugih odločb ter sklepanja pravnih poslov, ki so sicer predpisani ali nujni v zvezi s posegom v prostor, ki se izvaja na zakonit način. S tem se ukinja možnost t.i. dejanske »legalizacije« nezakonitih posegov v prostor, ki sc kljub njihovi formalnopravni nelegalnosti dogajajo z dejanji, kot so:
- priključitev na komunalne objekte in naprave ter druga infrastrukturna omrežja;
- dodelitev hišne številke;
— vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah;
— uporaba ali opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti;
— promet z nedovoljenimi objekti ali z zemljiščem, na katerem so;
- sklepanje kreditnih, zava-
rovalnih, najemnih, zakupnih, opravilnih in drugih pravnih poslov ter
- odmera davčnih in drugih dajatev.
Navedni akti in pravni posli ter pravni posli za izvajanje gradbenih in drugih del bodo nični, hkrati pa navedena dejanja predstavljajo tudi podlago za določitev gospodarskih prestopkov in prekrškov.
Zaradi varnosti pravnega prometa in zaradi zavarovanja plačila stroškov, odškodnin in kazni, določenih s spremembami in dopolnitvami zakona, se uvaja institut obvezne zaznambe inšpekcijskih odredb, prepovedi in možnih bremen v zemljiško knjigo, hkrati pa uvaja zakonito zastavno pravico za zavarovanje plačil na nepremičninah zavezanca.
Da bi zagotovili neodvisno in učinkovito službo za operativno izvajanje^ odstranitve objekta ali dela objekta, del v zvezi z vzpostavitvijo prejšnjega stanja ali drugo obliko saniranja nedovoljenega posega v prostor ter del v zvezi s hrambo zaseženih predmetov, določa zakon, da se ta dela opravljajo kot republiška javna služba v skladu z zakonom in na način, ki ga predpiše vlada. Pri njenem organiziranju pa se mora upoštevati tudi načelo regi-onalnosti.
Z zakonom so določeni pogoji,
postopek in trajanje odloga izvršbe glede na dan uveljavitve sprememb in dopolnitev zakona obstoječih nedovoljenih posegov v prostor.
Odlog je mogoč, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- Če investitor nedovoljenega posega v prostor, za katerega je predpisano lokacijsko dovoljenje, v 60 dneh od dneva uveljavitve predlaganega zakona zaprosi pri pristojnem organu za urejanje prostora za odlog prisilne izvršbe, pri čemer ni pomembno, ali je bil inšpekcijski postopek že uveden in ukrep izrečen ali ne;
- če investitor pred vložitvijo vloge "ali ob njej vplača depozit v višini 2.500 tolarjev za kvadratni meter bruto etažne površine stanovanjskega, počitniškega, gospodarskega ali poslovnega objekta, vendar ne manj kot 150.000tolarjevoziroma 150.000 tolarjev za druge nedovoljene posege v prostor na račun stanovanjskega sklada Republike Slovenije;
- če po uveljavitvi sprememb in dopolnitev zakona ne nadaljuje z nedovoljenim poseganjem v prostor.
Navedeni odlog izvršbe bo trajal 12 mesecev od dneva uveljavitve sprememb in dopolnitev zakona. V tem času pa ne bodo mirovali inšpekcijski postopki. Inšpekcijske službe bodo tudi
v tem času izvajale inšpekcijsko nadzorstvo, in sicer za nedovoljene posege, začete pred uveljavitvijo predlaganih sprememb in dopolnitev zakona, po sedaj veljavnih določilih Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, od sprememb in dopolnitev pa se bodo uporabljale le spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo na vročanje in izvršbo. Za nedovoljene posege, začete po uveljavitvi sprememb in dopolnitev zakona, pa bo inšpekcijsko nadzorstvo v celoti potekalo po določbah, vsebovanih v spremembah in dopolnitvah. Enako bo veljalo tudi za sicer že začete nedovoljene posege v prostor v primeru, da bo investitor nadaljeval z deli po uveljavitvi sprememb in dopolnitev.
Občina bo morala za območje nedovoljenih posegov v prostor, za katere je bila vložena zahteva za odlog izvršbe, sprejeti prostorske ureditvene pogoje za sanacijo degradiranega prostora, in sicer kot spremembo in dopolnitev veljavnih prostorskih izvedbenih aktov ali kot samostojen akt, ki bo v svojih sestavinah nadomeščal veljavne prostorske izvedbene akte in se bo v obeh primerih štel tudi za spremembo in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine. Navedeni ureditveni pogoji se bodo sprejemali v enofaznem postopku, in sicer v roku 12 mesecev od dneva uveljavitve sprememb in dopolnitev, in sicer na podlagi kriterijev, ki jih bo predpisal minister, pristojen za urejanje prostora.
Kolikor bo na podlagi sprejetih prostorskih ureditvenih pogo-
jev možno izdati lokacijsko dovoljenje, bo investitor lahko zaprosil za podaljšanje odloga prisilne izvršbe do izdaje odločbe o gradbenem dovoljenju, vendar največ za 9 mesecev od izteka 15 mesecev po uveljavitvi zakona. To bo lahko storil pod pogojem, če bo vlogi za gradbeno dovoljenje priložil dokazilo, da je na račun sklada vplačal depozit v višini 50% odmere prispevka, ki ga investitor plača kot strošek za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, katerih oceno bodo vsebovali prostorski ureditveni pogoji.
Zakon določa, da se depoziti investitorja sicer ne obrestujejo, se pa revalorizirajo glede na mesečno stopnjo rasti cen na drobno. Sredstva depozitov bdelo uporabljena:
- za sofinaciranje priprave prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora;
- za plačilo stroškov izvršbe, če investitor glede na prostorske ureditvene pogoje ne bo mogel pridobiti lokacijskega dovoljenja, če bo odstopil od zahteve zanj ali v primeru, če bo odlog izvršbe zanj prenehal, ker je nadaljeval z nedovoljenim posegom ali
- za plačilo investitorjevega prispevka k stroškom opremljanja stavbnega zemljišča, če se bo izkazal s plačilom svojega deleža prispevka.
Morebitni ostanek depozita bo vrnjen investitorju.
Načelnik inšpektorata STANE ZARNIK, iur
uspešnejšo prodajo svojih storitev. Šele s pestrejšo ponudbo na planini in s kvalitetnejšimi storitvami je mogoče računati tudi, da bi lahko cene prevozov, ki so sedaj za tretjino nižje od podobnih turističnih središč v Sloveniji, približali njihovim cenam. Seveda pa tudi takrat ne bodo smeli spregledati možnost oz. velikosti žepov obiskovalcev.
Zato so predvideli za določene skupine obiskovalcev (mladina, starejši, družine itd.) posebne popuste.
Ena izmed najpomembnejših nalog družbe v letošnjem letu je zagotoviti varen in kvaliteten prevoz z žičnico.
Zato bodo tudi letos potrebni večji vzdrževalni posegi, tako na nihalki kot na sedežnici. Sedanje obratovalno dovoljenje namreč velja le do 20. decembra letos.
Na nihalki med drugim predvidevajo zamenjavo vlečne vrvi, s čimer bi povečali število potnikov v kabini od sedanjih 30 na 35. Sedežnica ob zastarelem pogonskem mehanizmu zaradi premajhne zmogljivosti že predstavlja ozko grlo v času smučarske sezone. Zato imajo že pripravljen projekt za dve možni rešitvi: za obnovo obstoječe sedežnice in za izgradnjo nove dvosedežnice. Seveda ni treba posebej poudarjati, da so sedanje tri vlečnice v Tihi dolini zaradi dizelskih agregatov počasne in ekološko sporne, v mrzlih zimah pa tudi nezanesljive. Poleg tega bi kazalo tudi zaradi tega, da bi bila v zimskem času Tiha dolina dostopna tudi nesmučarjem, obuditi staro zamisel iz leta 1974, da bi od tod na Grdišče namesto sedanje vlečnice postavili dvosedež-nico.
Čeprav je poslovni rezultat družbe zaradi vrste okoliščin, med nje sodi tudi nepredvidljivo vreme, težko napovedati, so v družbi Velika planina - zaklad narave v svojem poslovnem načrtu to vendarle poskusili.
Najprej so dokaj optimistično napovedali, da bodo letos v obe smeri prepeljali na nihalki 100.000 potnikov, na sedežnici pa 70.000 potnikov, medtem ko so jih lani 86.000 oz. 81.000.
Upoštevajoč dogovor, da bosta osnovna sredstva družbe in s tem tudi obračun amortizacije in plačilo zavarovalnine prevzela nase ustanovitelja, kar sedaj znese dobrih 9 milijonov SIT, predvidevajo, da bo kljub temu na koncu ostalo za dobrih 8,6 milijonov SIT nepokritih stroškov, ki jih bosta seveda morala pokriti ustanovitelja.
Njihova obveznost je tudi vračilo posojila za nakup novih gondol, ki znaša letos okrog 270.000 DEM.
FRANC SVETEU
Po pravico na sodišče?!
»Zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna posebna olajšava. Za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega člana se osnova zmanjša za znesek, ki znaša 8% letne povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Za vsakega nadaljnjega otroka se olajšava poveča za 2% navedene plače . . .
.. .Za istega vzdrževanega družinskega člana se prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave. Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavil pravico do posebne olajšave za istega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave...« (Iz 8. in 9. člena Zakona o dohodnini)
Tako in toliko je naša mati Domovina namenila za preživljanje naših in predvsem njenih otrok! Popisala bi lahko veliko listov papirja o sramotno nizkem znesku davčne olajšave (49.002 SIT v letu 1992) in mačehovskem odnosu Domovine do svojih mladih državljanov, a to ni namen mojega pisanja. Kajti, končno je med poslanci državnega zbora zmagal razum. Po polemičnem besedovanju o tem, koliko hlač strgajo otroci (poslancev), so uvrstili na dnevni red predlog spremembe Zakona o dohodnini (s tem naj bi davkoplačevalci z enim ali več otroki pridobili večje davčne olajšave, torej so dodatno, 48. točko (!) dnevnega reda le sprejeli. Problem bodo obravnavali v naslednjih dneh »maratonskega« zasedanja državnega zbora.
Po pravico na Vrhovno sodišče Slovenije?
Marija ima dva otroka. Otroka imata dva očeta. A njena družina sta le sinova in ona sama. Že leta in leta nekako za silo krpa mesec z mesecem, kajti njena delavska plača je daleč pod slovenskim povprečjem. Preživnini za otroka nista bogsigavedi kaj, a da bi vsaj bili. A oče starejšega sina jo plačuje, kot se mu zdi. Poti izmikanja so različne in znane. Zdaj je nezaposlen, drugič preprosto ponikne in ga ni. Nasploh se za svojega otroka že dolgo ne zmeni. Že skoraj desetletje ga ni videl. Ne ve, koliko je zamudil pri odraščanju svojega otroka. Iz plahega, zagrenjenega in neuspešnega učenca, ki je s trudom končal le šest razredov osnovne šole, je zrastel v fanta, ki bi si ga želela vsaka mati. Brez »etikete« označen kot neuspešen in brezupen osnovnošolec je na poklicni šoli - uspešen in vzor drugim. Materin sindikat mu je kupil delovno obleko, družba pa podelila socialno štipendijo. Z njo sam gospodari. Kupuje si mesečno vozovnico, skromno malico in večkrat primakne denar tudi v večrto prazno družinsko blagajno. Skratka, ljubezniv in skrben fant, ki je mami že pred mnogimi leti obljubil, da bo njihovi družini
boljše, ko bo sam poprijel za delo.
In v njihovi družini so on, mama in bratec. V njegovi družini ni očeta. To je pomembno poudariti, kajti tu se pravzaprav začenja zgodba iz življenja, ki jo hočem materi Domovini in njenim poslancem postaviti na ogled in v razmislek!
Za istega vzdrževanega družinskega člana...
.. .se prizna posebna davčna olajšava samo enemu zavezancu!
Tako pravi zakon. Razumljivo in pravično bi bilo, da davčno olajšavo uveljavlja za svojega otroka tisti zavezanec, ki za otroka skrbi. Marijin sin je član njene družine. Njen sin ni bil nikoli družinski član očetove družine (ki jo ima). Še manj, očetu zanj sploh ni! Ampak prav ta oče je tudi uveljavil olajšavo za svojega »ne-bodigatreba« otroka in si tako po zakoniti poti priboril sorazmerni del davčne olajšave. Od takšnega očeta bi kaj boljšega težko pričakovali, a po pravici bi lahko zahtevali, da mati Domovina takšnih krivic ne dovoljuje, kaj šele uzakoni. Ministrstvo za finance Republike Slovenije pa je temeljito in neusmiljeno. Pritožbo matere je gladko zavrnilo kot neutemeljeno. Namreč, neutemeljeno po njegovem je, da otrok živi pri materi, ki skrbi zanj, in nepomembno je, da se oče za otroka ne zmeni že skoraj desetletje. Življenje birokratsko ministrstvo ne zanima. Zoper odločbo ni pritožbe, a »zavezanka« lahko začne upravni spor z vložitvijo tožbe na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Tako jo je ministrstvo poučilo in zaključilo »primer« z odločbo, ki jo je Marija prejela skoraj pol leta po tem, ko jo je vložila.
Mariji v popotnico na Vrhovno sodišče
Vse dosedanje Marijine navedbe so resnične, a kot pojasnjuje Ministrstvo za finance, pred zakonom neutemeljene. Vrhovno sodišče bo težko odločilo drugače, č ne bo sestopilo z birokratskega trona. Ne gre samo za Marijin »primer«; gre še za tisoče
Koledar turističnih prireditev		
Datum in kraj	Prireditev	Informacije
30. maj ob 16. uri	simfonični orkester	Arboretum
Arboretum	Domžale - Kamnik	tel.: 812-345
	Napolitanske pesmi	
5. junij ob 10. uri	Pohod TO in kolesarjev	TO Domžale,
pričetek	iz Kamniške' Bistrice na	tel.:
ob 15. uri razgla-	Kamniško sedlo in nazaj	721-725
sitev rezultatov	gost: g. Janez Janša,	
	minister za obrambo v vladi	
	RS	
5. junij ob 20. uri	koncert simfoničnega orke-	ZKO, tel.:
Frančiškanska	stra	831-612
cerkev, Kamnik	Domžale - Kamnik	
	Škerlj, Mozart, Grieg	
6. junij	pohod na Golico	PD Kamnik
		tel.: 831-345
12. junij	- nastop letošnjih tečaj-	g. Pučnik Rajko
pričetek ob 15.	nikov	tel.: 825-139
uri	— nastop psov za iskanje v	
kinološko vcžba-	ruševinah	
lišče Kamnik	- nastop psov v premago-	
	vanju	
	ovir	
13. junij	trimski pohod in očišče-	PD Kamnik
Velika planina	valna	tel.: 831-345
	akcija - Velika planina	
13.   julij Arbo-	Predstava gledališča	Arboretum
retum	- prva klasa -	tel.: 812-345
	igrajo: Iva Zupančič, Dani-	
	lo Benedečč, Jurij Souček	
	IZVRŠNI SVET OBČINE KAMNIK	
	PODROČJE ZA TURIZEM	
		
podobnih. Morda pa se bo sodišče vendarle spustilo v analizo določila »družinskega člana«. Družinski člani vendar živijo skupaj, se imajo radi, skrbijo drug za drugega in pripadajo drug drugemu. Lahko se tudi nimajo radi in nočejo skrbeti drug za drugega, a potem ne moremo več govoriti o družini in družinskih članih. Kako lahko mati Domovina omogoči nekemu »papirnatemu« očetu, tujcu svojemu otroku, da uveljavlja davčno olajšavo za »papirnatega« družinskega člana, kateremu se vse življenje (spretno) izmika. Mar Domovina tako zavestno dovoljuje, da oče »krade« svojemu otroku?! Naj torej mati Domovina pove, kako je z družinskimi člani, tudi njenimi državljani, okradenimi in prezrtimi?!
Maksimi!jami Lavrincu v popotnico za 48. točko dnevnega reda...
Mehko in plemenito ste zrli z vaših predvolilnih lepakov na volivce. Je bila ta mehkoba in plemenitost namenjena samo vašemu otroku v naročju in onima doma? Marsikatera mati je verjela, da je je bilo dovolj tudi za druge otroke. Zdaj je pravi trenutek, da nam pokažete, ali je bila resnična ali le predvolilna obljuba, ujeta v lažno mehkobo in plemenitost.
Kako naj si razlagamo vaše besede pred državnim zborom pred nekaj dnevi, ko ste utemeljevali svojo odločitev PROTI predlogu, da se uvrsti na dnevni red tudi sprememba Zakona o dohodnini: »Sam sem oče treh majhnih otrok. Torej, glede na to, da smo poslanske plače zmanjšali, težko kupujem dovolj oblačil, ker jih sproti strgajo...« In nadaljevali svoje razmišljanje v smislu, naj vas razumemo, da s svojo odločitvijo niste proti stvari, ki je v svojem bistvu dobra, a preuranjena in premalo strokovno pripravljena. Vaš strankarski tovariš in poslanec v državnem zboru Jože Lenič pa je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi primanjkljaja v državni blagajni, saj bi z uveljavitvijo spremembe Zakona o dohodnini država izgubila 3 milijarde tolarjev ali približno 14% denarja iz dohodnine.
AV SERVIS RTV KONCILIA Vrhpolje 41 Kamnik tel. 831-383 POPRAVILO televizorjev, videkorekorder|ev In radijskih aparatov. Odprto od 9. do 12. In do 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
SE PRIPOROČAMO!
Nočem komentirati vaše izjave o »skromnih« poslanskih plačah, vsekakor pa bi lahko močno zardeli pred Marijino plačo. V imenu vseh Marij pa vam pošiljam apel, da kot mož moči in vpliva sestopite iz vaših »skromnih« življenjskih višav v nižave, med svoje volivce in jim prisluhnete. Saj se bo sicer zares zgodilo, da bodo v jezi in obupu začeli zbirati oblačila za vaše otroke!
Mehkobo in plemenitost s plakata pred volitvami boste zdaj lahko javno udejanili, zato vas bomo skrbno spremljali kot (našega) poslanca v državnem zboru. Tam, za govorniškim odrom poslancem tudi sporočite, da država, ki služi in živi na račun otrok, umira!
IVANA SKAMEN
Komisija Skupščine občine Kamnik za določitev umetniške podobe priznanj občine Kamnik
DOLOČITEV UMETNIŠKE PODOBE PRIZNANJ OBČINE KAMNIK
Komisija Skupščine občine Kamnik za določitev umetniške podobe priznanj občine Kamnik je na svoji 2. seji 10. 5. 1993 opravila odpiranje in izbor prispelih del na razpis odprtega natečaja s povabljenimi avtorji za določitev umetniške podobe priznanj občine Kamnik.
Od vabljenih štirih avtorjev sta se odzvala dva: pod šifro 27493 Kompas Design in pod šifro dr. Oetker avtor Tomaž Schlegel. Komisija se je odločila zboru Skupščine občine Kamnik predlagati podelitev 1. nagrade in odkup pod šifro 27493 z okvirjem in odkup dela pod šifro dr. Oetker. Dela so na ogled v preddverju avle Skupščine občine Kamnik od 24. 5. dalje.
Predsednik komisije BOŽIDAR PILEJ, I. r.
Pripombe na ureditveni načrt
M-l Pod skalco
Ureditveni načrt športno-turistič-nega kompleksa M-l Pod skalco zasluži zaradi svoje nekonsistentnosti nekaj javnih pripomb.
Upoštevaje dolgoletne sanje Kamničanov o izgradnji primernega športno-rekreacijskega kompleksa in hotelskih ter drugih turističnih objektov, ponujeni ureditveni načrt lahko predstavlja prvi korak k zastavljenemu cilju, kolikor že dokončno ne rešuje vsebine in mikrolokacije kompleksa.
Ime Pod skalco zavaja nepoučenega občana, da razgrnitev ureditvenega načrta predstavlja ureditev kompleksa med plavalnim bazenom in naseljem Vrhpolje, kjer bi se najbolj naravno dopolnjevala že obstoječa športna in turistična - avtokamp infrastruktura z na novo zgrajeno in kjer je bilo v ta namen zemljišče tudi že kupljeno. Prenos večjega dela kompleksa na mekinjsko stran pa razbija njegovo prostorsko povezanost in razširja prvotno zamisel z načrtovanjem izgradnje objektov, katerih namembnost ni v zadostni meri definirana (večnamenski športni objekt, rekreacija na prostem ipd.) in katerih upravičenost gradnje je lahko vsaj sporna. Imeti na dvanajstih kilometrih (Domžale, Mengeš, Kamnik) tri enakovrstne visoko zahtevne in hkrati donosne (beri drage) športne komlekse, je milo rečeno vsaj utopično.
Nerazumljivo je, da se v Kamniku naročajo in razgrinjajo načrti in projekti, ne da bi bila pred tem celovito definirana in s čim večjim konseznom sprejeta namembnost celotnega prostora vsaj vseh mestnih krajevnih skupnosti, če ne cele občine.
Priča smo številnim mikroloka-cijskim rešitvam (Novi trg, Pod skalco, Mekinje, Komenda ipd.), kjer krajani ali za to poklicani posamezniki vsak zase zahtevajo in projektirajo izgranjo enakovrstnih objektov, ne meneč se za resnične potrebe, njihovo povezanost v celovito ponudbo in dejanske finančne možnosti.
Z razgrnitvijo ureditvenega načrta M-l Pod skalco naj bi pridobili kar dva nova hotelska objekta, in sicer na mekinjski strani »hotel«,
ob bazenu pa »servisno hotelski objekt« - ob že obstoječem gostišču Resnik, ki ima enakovrstno ponudbo. Če prištejemo še načrtovani hotel v Novem trgu, odprtje hotela Malograjski dvor in po možnosti še revitalizacijo Kurhausa, bomo naenkrat priča vsaj petim hotelom na dveh kilometrih, ki pa vsak zase ne bo predstavljal kaj več od manjše penzionske ponudbe po evropskih merilih.
Tudi koncept avtokampa, ki je v načrtu stisnjen za vzhodni del servisno hotelskega objekta ob Nevljici do novih teniških igrišč na vzhodu, na ne več kot 1000 m2, ne daje upanja za resničen razvoj tovrstnega turizma v Kamniku, saj je načrtovana površina bistveno manjša, kot je bila doslej, vprašanje počutja gostov v sredini športnega in gostinskega dogajanja pa je očitno povsem zanemarjeno.
Da so tudi po tem načrtu rakava rana kompleksa Pod skalco parkirni prostori, ni treba posebej poudariti. Parkiranje na pločniku ob magistralni cesti se bo z vsako širitvijo ponudbe le še povečalo in prometna varnost obiskovalcev kopališča bo vsako leto slabša.
.Gradnja tako ambicioznega projekta zato zahteva mnogo bolj kompleksen in odgovoren pristop, ki pa ne sme zanemariti tudi potreb starega mestnega jedra, ki vse bolj ostaja samo sebi namen. Zaradi selitev stanovanjskih in poslovnih dejavnosti na južno stran ostaja mesto
brez ustrezne populacije, ki bi v zadostnem obsegu pri zadovoljevanju svojih potreb dnevno gravitirala na to področje, kar mu edino zagotavlja preživetje. Prav področje me-kinjskega dela razgrnjenega ureditvenega načrta pa je še edino prosto območje, ki bi ga bilo koristneje zapolniti z izgradnjo luksuznih več-stanovanjskih objektov, katerih prebivalci bi neposredno zagotavljali oživitev mesta. Računi, da ima Kamnik sam po sebi določene prednosti, zaradi katerih bi lahko postal regijsko nakupovalno središče, kar bi mu zagotovilo ponovni razcvet, so računi brez krčmarja.
Glede na prostorsko utesnjenost Kamnika ni najbolj modro zgolj na eni lokaciji graditi neki novi »Tivoli«, temveč na različnih manjših lokacijah nevsiljivo dopolniti naravne lepote z želeno funkcionalnostjo.
Ostanimo torej realni in objektivni! Izgradnja resničnega hotela naj bi na prostoru, ki bo dolgoročno perspektiven in bo tudi sam po sebi prispeval k visoki hotelski ponudbi (lokacija v središču mesta mu lahko zagotovi preživetje le z enolončnicami), avtokamp naj bo tolikšen, da bo gostom nudil občutek resničnega bivanja v naravi in ne na športnem ali hotelskem dvorišču, športno-rekreacijske površine za rekreacijo na prostem pa brez vseh težav lahko uredimo v t. i. »Ker-Smancevem parku« ob Bistrici, ki kar kliče po oživitvi.
In večnamenski športni objekt? Pustimo času čas. Trenutno ne zmoremo niti dostojnega tekočega vzdrževanja ne tako majhnega števila že zgrajenih telovadnic in športnih hal.
JANEZ NOVAK
Parmova 19, Kamnik tel. 831-644
NOVI ŠPORTNI CENTER
v starem delu mesta Kamnik vam nudi:
AEROBIKO, STRECHING, FITNESS, CARDIOFITNESS, 80-
DYBUILDING,  HUJŠANJE;  nudi  PROTEINE, NAPITKE,
SAVNO, MASAŽE; z vašo pomočjo bomo odkrili že kaj
novega.
Odprto vsak dan, razen nedelje, od 10. do 13. In od 16. do 22. ure.
OBIŠČITE NAS, ZADOVOUNI BOSTEI
Ureditev pobočja pod kapelo na
Delavci Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju smo že dlje časa opazovali vse bolj in bolj neurejen zgornji del pobočja pod kapelo na Kalvariji, čeprav je območje od pokopališča do Kapele zavarovano z Odlokom o razglasitvi starega mestnega jedra Kamnika za kulturni in zgodovinski spomenik. Žal pa se kapele, ki zaključuje celoto štirih kapelic križe-vega pota, v spomladanskem času zaradi močno razraščene grmovne vegetacije skoraj ni več opazilo.
Marca meseca leta 1991 smo bili pobudniki sestanka, ki so se ga udeležili predstavnik Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik, Komunalnega podjetja Kamnik in SKG-ja. Dogovorili smo se o potrebnih posegih, Zavod je predpisal smernice, obvestil tudi župnijski urad, vendar je vse ostalo samo na papirju. Podobno je bilo
Po ureditvi.
lansko poletje, ko smo znova opozorili na problem. Nemalo nas je zato presenetilo, ko je grmovje nekega aprilskega dne letos enostavno izginilo. Odstranjeno je bilo na pobudo župnika g. Franceta Šuštarja, in smo mu za to seveda hvaležni. Kapela je spet postala dominata vrh pobočja.
Za celostno ureditev bi bili potrebni še nekateri posegi. Odstraniti bi morali koreninske dele grmovja in površje zatraviti. Pot, ki se vije po pobočju mimo kapelic, bi morali popeskati in vanjo vstaviti lesene pragove, da je vodna erozija ne bi prekmalu načela. Novejšo klop, ki oblikovno odstopa od drugih, bi morali prestaviti na kakšno drugo lokacijo.
Najpomembneje pa je, da na pobočje, ki je vidno s številnih točk mesta in okolice, ne bi pozabili. Najti se bo moral kdo, ki bo prevzel skrb za vzdrževanje.
TEA LUKAN KLAVŽER
KAMNIŠKI OBČAN
pisma, odmevi, mnenja, stališča
27. MAJA 1993
Odgovor predsedniku skupščine na odprto pismo
Ovinkarjenje ni potrebno
Predsednik skupščine Maks Lavrinc je v zadnji številki Kamniškega občana odgovoril na izjavo Nove parlamentarne koordinacije, v kateri smo javno protestirali proti njegovemu poskusu, da bi ob sprejemanju občinskega proračuna spri vzhodni in zahodni del občine in tako dosegel, da ta ne bi bil sprejet. S tem bi bilo onemogočeno delovanje izvršnega sveta in občinske uprave, kar bi povzročilo veliko gospodarsko škodo in ponovno politično krizo.
1. Predsednik je v naslovu svojega odgovora zastavil vprašanje Čemu ovinkarjenje? Tako oznako odklanjamo. Naša stališča so bila popolnoma jasna. V izjavi ne nagovarjamo k odstopu, ampak zahtevamo, da predsednik opravlja svoje s poslovnikom in statutom določene dolžnosti tako, kot določata ta dva akta in skladno s pooblastili skupščine. V predsednikovem odgovoru pa je dovolj ovinkarjenja. Na kaj napr. meri stavek: »Povsem razumem, da so volitve mnoge med nami močno razočarale.« Katere volitve? Poslanci, ki delujemo v okviru Nove parlamentarne koordinacije, smo bili leta 1990 zakonito izvoljeni in zato nismo razočarani. Vseskozi pa si prizadevamo, da bi uresničili cilje, ki smo si jih postavili takrat.
2. Svoje »strokovnosti, poštenosti in morda tudi resnicoljubnosti«, kot navaja gospod Lavrinc, nismo posebej izpostavljali. Spraševali smo
samo, ali je bilo njegovo ravnanje ob sprejemanju proračuna tako, da bi zanj lahko uporabili te oznake.
3. O sestavi, smislu in nastanku Nove parlamentarne koordinacije smo javnost obvestili z izjavo v Kamniškem občanu. Naše delo je javno.
4. Gospod Lavrinc je v svojem odgovoru zapisal, da je prisoten povsod tam, kamor »me moji občani in volivci vabijo«. Trditev ne drži. V zadnjem času kamniška občina marsikdaj ni bila zastopana tam in tako, kot bi bilo potrebno. Očitno je, da predsednik dveh zahtevnih funkcij ne more opravljati. Predsednik se ni udeležil posveta predsednikov skupščin in izvršnih svetov v Skofji Loki, na katerem je bila postavljena zahteva, da vlada in državni zbor zagotovita enako javno porabo vsem občinam. Tudi naši občini je vlada odmerila manj sredstev, kot je državno povprečje. Predsednik je bil na posvet vabljen, a se ga ni udeležil. Prav tako ni dal javne izjave, kot je bilo dogovorjeno na tem posvetu, ali je ob sprejemanju državnega proračuna glasoval v korist občine ali pa se je podredil strankarski disciplini. Predsednik nas v zadnjih dveh letih ni nikoli zastopal v skupnosti mest Alpe-Jadran. Predsednik se ni udeležil zadnjega občinskega posveta o lokalni samoupravi. Predsednik s svojo navzočnostjo (in morda še s čim drugim) ni počastil 30-letnice umetniškega delovanja profesorja Sama
Vremšaka. Koncerta Prvega slovenskega pevskega društva Lira pa se je udeležil pred volitvami, ko je bil navzoč tudi predsednik Milan Kučan.
Na vseh teh za Kamik pomembnih dogodkih vodstvo skupščine ni bilo ustrezno zastopano. Lahko pa bi jih našteli še več. Ni se jih udeležil predsednik, čeprav je bil vabljen, niti kdo drug od članov predsedstva, ker jih gospod Lavrinc o takih vabilih ni obvestil.
5. V zvezi s trditvami o učinkovitosti in upravičenosti sklica predsednikov KS Tuhinjske doline in Mekinj od sprejemanju proračuna vztrajamo pri naši prvotni oceni. Njegovo zatrjevanje, da so bile v proračun po zaslugi tega sestanka vključene nekatere ceste, ne drži. Sklepi (štirje) so bili (po zapisniku) povsem splošni in gradnje cest ne postavljamo na prvo mesto. V enem od sklepov je namreč zapisano: »Prioriteta naj bo ureditev vodovodov, potem cest in nato kanalizacije.« Vse ceste, s katerimi se postavlja gospod Lavrinc, je sprejel v proračun in določil sredstva zanje izvršni svet na sejah 3. in 23. marca. Sestanek, ki mu predsednik pripisuje tako pomembnost, pa je bil 4. marca.
Pri presoji dejanj bomo tudi v prihodnje upoštevali dejstva. Dejstva trditev gospoda Lavrinca ne potrjujejo.
Poslanci Nove parlamentarne koordinacije
Demokracija da, svoboda ne?
Popravek
V prejšni številki Kamniškega občana (št. 9) je prišlo v rubriki Vroči telefon do dveh neljubih napak. V prispevku Obletnica Viktorja Mihelčiča je pravilno ime ravnatelja 0$ Toma Brejca Vuko Cmiljanič. Knjigo s posvetilom pa so profesorju Mihelčiču ob jubileju izročili na njegovem domu.
Uredništvo1
Pred časom sem se že oglasil ob predlogu preimenovanja ulic in tudi povedal o tem svoje mnenje, ki ga deli z menoj, vsaj tako lahko sklepam na osnovi precej pogovorov z someščani, kar nekaj ljudi. Komisija za pripravo predloga preimenovanja ulic ga, sodeč po predlogu, ki ga je pripravila, sploh ni upoštevala. Še vedno vztraja na preimenovanju Trga svobode v Stari trg.
Koga je vprašal svet krajevne skupnosti za mnenje? Prebivalcev na Trgu svobode prav gotovo ne!
Res je, da se je na sedanjem Trgu svobode nekdaj kupčevalo z živino. To riaj bi bil po nekaterih podatkih res prvi trg v Kamniku, saj je menda Glavni trg nastal kot tržni prostor pozneje. Trg svobode je torej v bistvu »Prvi trg«. Jasno pa je, da ljudje novi stvari rečejo, da je nova, tisti, ki je bila že prej, pa stara. Takih primerov je veliko, vendar se v Kamniku stari trg ni spremenil v ime, kot se je novi trg v Novi trg, ampak je tisti del mesta dobil ime po prašičih, ki menda niso mogli priti na trg čez Šutenska vrata, ker je bil klanec prestrm ali pa jih meščani niso pustili goniti skozi mesto. Pri Biriških vratih pa ni bilo klanca in je bilo od vrat do tržnega prostora le nekaj metrov. Poleg tega je bil pa ta del mesta že tako ali tako »nižje Masiran«. Prvotno ime, ki je med ljudmi še prisotno, je bilo tako Svinjska ulica. To ime je tudi zapisano v listinah. Naslednje ime, ki se je pojavilo za ta del, je bilo Mesarska ulica in celo jaz se še spomnim, da sem med pošto svojega starega očeta našel kakšno pismo tudi s tem naslovom. Ves Čas pa je bilo uradno ime za ta del mesta, zapisano tudi v listinah (npr. v papirjih o Meščanski korporaciji), enako kot za celo mestno jedro - Kamnik mesto. To ime je sedaj, kakor mi je poznano, uradno ohranjeno edinole na srednji kamniški železniški postaji.
Nova oblast je nato Kamnik mesto in tudi druga imena mestnih četrti ukinila kot uradne naslove posameznih hiš, ko je postavila uradna imena za ulice in trge. Takrat se je bivša Svinjska, alias Mesarska ulica, oziroma Kamnik mesto preimenovala v Trg svobode. Nevtralno ime,
Odgovor na odprto pismo (ali)
Pismo mojemu predsedniku
Ker si me že omenil v drugi točki svojega pisma Čemu ovinkarjenje, objavljenem v zadnjem Kamniškem občanu, kot enega od »kolovodij« v navezi Podbrežnik-Humar in mi še posebej vprašujoče očitaš sklicevanje na strokovnost, poštenost in celo na resnicoljubnost, si me hote ali nehote izzval, da ti napišem, kar ti gre.
Tvoj predsednik v državnem zboru pravi, da imate poslanci izredno zahtevno delo, zato se mu morate v celoti posvetiti. Vendarle: za Kamnik to ne velja. Tvojega glasu v državnem zboru ni slišati, verjetno, ker nimaš časa in moči za to delo. Ti si še vedno preveč prizadevaš na zate značilen način in po svoji presoji - za dobro občanov, kot poslanec in predsednik v kamniški skupščini. Zanimivo je le eno dejstvo: navadno je ves tvoj trud zaman, saj smo te kamniški poslanci
klub nastopaškemu vedenju spregledali.
Če nastopaš kot predsedujoči skupščine, opozarjaš tebi neljube razpravljalce na statut, lepo vedenje, izpelješ ponovno glasovanje o stvari, ki ni bila izglasovana tako, kot bi ti to želel, npr. zavrnitev sedanje v. d. ravnateljice knjižnice, dovoliš razpravo o problematiki, ki jo je že obravnavala ustrezna skupščinska komisija in zavzela do nje stališče in tako razvrednotiš delo in avtonomnost komisije ter dovoliš pritiske, ali jih celo spodbujaš, na skupščinske poslance.
Kot predsednik v času med dvema zasedanjima skupščine »urejaš« mimo pristojnosti (glej Statut in Poslovnik) probleme, ki naj bi jih strokovno urejali drugi, vendar to samo takrat, ko si potreboval točke za volitve ali pa za povzročanje razprtij; pred volitvami si se močno
Zamolčani Pavel Ocepek _
V Kamniškem občanu, številka 9, je bil na 5. strani objavljen prispevek Je krvavški biser še biser
Med drugim je zapisano: »G. Zamik je v Občanu zamolčal najini imeni.« V pojasnilo bralcem navajam, da so bili na javni tribuni prisotni, poleg že navedenih gospodov tudi: Valetnin Trobevšek iz Suhadol, Mirko Kepic iz Most, Srečo Krmavner iz Komende, Darko Hacin z Mlake,... član predsedstva SO, predsednik DPZ, predsednik poslanskega kluba LDS Dimitrij Perčič, sekretar IO LDS Kamnik Grega Koncilja..
STANE ZARNIK
zavzemal za rešitev telefonskega vozla (rezultat: popolna ničla), za zdravo vodo v severnozahodnem delu občine - »krvavški biser« (rezultat: popolna ničla); v zadnjem času pa si želel doseči zavrnitev občinskega proračuna za leto 1993. Sklical si predsednike (glej Statut in Poslovnik) KS Tuhinjske doline in Mekinj in jim »razložil«, da je proračun neuravnotežen, ker gre ves denar v Komendo (v Komendi pa si ob drugi priložnosti izjavil, da je sedaj glede denarja na vrsti Komenda). Z drugimi KS se o tem nisi pogovarjal. Zakaj? Nesprejetje proračuna bi lahko pripeljalo do tebi ljubega padca IS. Jasno. Saj si se kot delegat nekoč zavzemal za ponovno izvolitev gospe Sitarje ve. Delal si zanjo propagando tudi z intrigiranjem: če ne boste volili Sitar-jeve, ne bo cest v Tuhinjski dolini, ker ima le ona zveze. Ni morda to neuspeli poskus maščevanja za ne-izvolitev?!
Za razprtije si v zadnjem času marsikaj pripravljen storiti tudi sicer: kot predsednik pišeš pomembnejšim »kolovodjem« Demosa in članom skupščine, jih opozaraš na »napake« in pojasnjuješ svoja stališča, ustno naročaš upravnim delavcem, kako naj bi se odločale skupščinske komisije (glej Statut in Poslovnik). Pošto pa pošiljaš po občinskem šoferju na dom tem posameznikom!
Tudi tvoji nastopi na Impulzu NI so pogosto sporni; ne ve se, ali nastopaš kot poslanec, predsednik ali kot zasebnik Maksimiljan Lavrinc. Takšne so tudi tvoje izjave. Spomni se samo izjave o plačah železničarjev.
Se na eno stvar bi te spomnil: oddaja orožja v mesecu maju 1990. Pisal sem ti pismo kot poslanec in te opozoril, da si ravnal v svoji odločitvi mimo skupščine. 17. aprila 1993 pa si v Ljubljanskem dnevniku lahko prebral izjavo veteranov Ma-neverske strukture narodne zaščite 1990, ki zahtevajo javno odgovornost vseh tistih, ki so izpolnili izdajalski ukaz...
Opozoril sem te z delegatskim vprašanjem, da si črnograditelj in izpostavil že drugič vprašanje, ali še čutiš primernost opravljati funkcijo predsednika skupščine?
Ali je to večno netenje sporov Kamniku potrebno? Ali ne bi bil že čas za strpno, mirno odločanje v skupščini? Med strankami, zastopanimi v skupščini, nikoli ni bilo nerešljivih nasprotij, umetno jih kar naprej povzročaš ti. Ali nam sploh lahko ponudiš mir ti, ki si bil komunist, potem socialist, zdaj liberalni demokrat - jutri morda...? Kje je tvoje poštenje? Čemu še vztrajaš po vsem tem kot predsednik, ne moreš pa biti direktor Ideje, ki si jo pripeljal v Korže-tov sklad?! Je to morda lažje in donosnejše, bolj vplivno? Sam si na skupščinskih zasedanjih nekajkrat rekel, da si diplomirani pravnik; pa te vprašam, kako si tolmačiš 82. člen Ustave Republike Slovenije, ki govori o nezdružljivosti funkcije poslanca z drugimi funkcijami ali dejavnostmi. Ali zate v Kamniku ne veljajo Ustava, zakon in konec koncev - ČAST?
MATEVŽ SKAMEN Poslanec NDS V DZP občine Kamnik
Po sklepu uredniškega odbora se pismo objavi, polemika pa se zaključi v naslednji številki z možnimi odgovori na nove resničnosti.
saj je svoboda po pojmovanju večine človeštva dokaj cenjena stvar in verjetno zasluži, da je tudi kakšen trg ali ulica poimenovana po njej, se je med prebivalci tega trga udomačilo in sprejeli so ga za svojega, saj so dostikrat še v časih »enoumja« v šali rekli, da imajo samo oni svobodo, ko je nikjer drugod ni. In še to svobodo bi jim radi sedaj vzeli. Vzemite jim raje tisto svinjarijo, ki je na tem trgu vsako leto že več kot deset let, ko vsipajo zemljo in druge reči z Malega gradu. Vzemite jim raje tisti tranzitni promet, od katerega je vsa cesta zve-rižena, hišni zidovi pa pokajo, tako da so se na z odlokom zaščitenih zgradbah že pojavile razpoke. Zaradi zgodovinskih danosti, posebej pa zaradi tega svinjanja trga, proti kateremu sami prebivalci praktično ničesar ne morejo, se počutijo kot državljani druge vrste, kar se potrjuje še s tem, da jim sedaj jemljejo še ime, saj jim je bila druga svoboda že davno odvzeta (svinjanje trga, tiranija Zavoda za varovanje naravne, kulturne in zgodovinske dediščine itd.)
Bil sem vesel in ponosen, da živim v Kamniku, kjer imamo tako pametne in razgledane ljudi,, da jih ni zajela evforija novega poneumljanja in enoumja, sovraštva do dela naše preteklosti, sovraštva do vsega drugače mislečega, pa čeprav je to že preživelo in živi samo še skozi imena. Toda tudi imena so del naše zgodovine, pa naj nam bo ta všeč ali ne.
Prizanesljivo sem se smehljal Domžalčanom, pa tudi drugim, ki jim je nova oblast na vrat in na nos jemala imena ulic in jim dajala druga, ne da bi jih pri tem kaj dosti spraševala. Ta oblast je ravno tako slaba, če ne še slabša kot
prejšnja, ki se na tem področju vsaj sprenevedala ni.
Zato ponovno postavljam vprašanje: Kaj je narobe s svobodo? S tem človekovim idealom, s to besedo, neštetokrat zlorabljeno v preteklosti, a tudi Sc danes, v tem času, na tem prostoru. Kaj je tako zelo narobe s tem imenom, da ne bi moglo ostati še naprej? Mar sedaj, ko imamo demokracijo, nimamo več svobode?
Če se vračamo v zgodovino, kdo bo tisti, ki bo odločal, koliko daleč nazaj naj gremo: tisti, kijih bo to najbolj prizadelo, to je stanovalci in prebivalci določene ulice, trga, ali kdo drug, ki od strani opazuje in vsake toliko časa vrže iskro prepira med ljudi?
Čeprav je Kamnik bilo srednjeveško mestece, se sedanji Kamničani nočemo vrniti nazaj v srednji vek, kamor nas nekateri vztrajno silijo. Živimo danes, spoštujemo tudi tujo, predvsem pa svojo preteklost, vendar nočemo dopustiti, da bi nam nekateri v imenu take ali drugačne preteklosti grenili sedanjost in uničevali prihodnost. Premalo so nam še oprali možgane, da bi svobodo zamenjali s starostjo.
Z malo dobre volje, strpnosti, zdrave pameti in upoštevanja ljudi se bo dalo marsikaj rešiti in urediti. Še veliko se bo gradilo, veliko bo še novih ulic in trgov in še veliko bo imenovanja. Sicer je res, da imena Stari trg ne bo ravno smiselno dati vsakemu trgu, pa verjetno zaradi tega stari trg ne bo ne užaljen, ne prizadet. Mi smo pa menda še vedno živi in menda še vedno ljudje, ne številke. Ne jemljite nam na silo svobode.
BOJAN POLLAK
Vroči
Mrzli telefon?
Naš vroči telefon se je kaj hitro ohladil. V samem začetku je nekajkrat pozvonil, vprašanja so bila dokaj pestra in zanimiva, potem pa je utihnil in se skoraj popolnoma ohladil. Mar res v Kamniku ni problemov, ki bi jih bilo mogoče na takšen način razreševati?
Je vse tako lepo in urejeno ali pa je vroča pomlad storila svoje? Mlajši se bolj zanimajo za pomlad, rožice in ljubezen, vitalna generacija za ohladitev ob pivu in brizgancu, zmernejši ob raznih drugih osvežilnih pijačah.
Kakorkoli že, naš telefon se je pošteno ohladil, in če bo šlo tako naprej, bo kmalu popolnoma utihnil.
Zato vas vse, ki ste nezadovoljni, upravičeno in neupravičeno, vse, ki se vam godijo krivice ali kakorkoli trpite zaradi česa, kar ni narejeno, pa bi moralo biti ali pa spet zato, ker nekaj je, pa ne bi smelo biti in vas moti, pozvonite na redakcijski telefon 831-311 ali pa se kar sami oglasite v redakciji ob petkih med drugo in četrto uro. Lahko svoja vprašanja v pisni obliki dostavite po pošti ali pa kar osebno. Skušali bomo nanja odgovoriti, poiskati odgovorne in merodajne, in če že ne rešiti problema, vsaj nakazati, kje in kako je potrebno iskati rešitev.
Kaj s ključavnico
Oglasil se je bralec Ivan iz Ljubljane, ki je pri sorodnikih bral Kamniškega občana in postavil naslednje vprašanje: Pri ključavnici mije počila vzmet. Potem sem hodil po vseh mogočih trgovinah in iskal nesrečno vzmet, ki pa je nikjer nisem dobil. Zato sem se obrnil na ekspres izdelovalce ključev. Tudi ti ne premorejo vzmeti. Da bi zaradi ene vzmeti kupoval novo ključavnico, pa se mi zdi predrago.
V Titanovi servisni službi so odgovorili, da vzmeti v tovrstnih trgovinah zares nimajo, dobijo pa se v Titanovi industrijski trgovini v Kamniku.
Kje je bila v Kamniku pivovarna?
Če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori. Tudi sam sem postopal po tem pregovoru. Že dlje Časa raziskujem zgodovino slovenskega pivovarstva. (V kratkem bo izšla moja Knjiga o pivu!)
Ker pa zbiram tudi slikovno gradivo, v tem primeru fotografije hiš, v katerih so nekoč delovale pivo-varnice, me zanima, če kateri Kam-ničan ve, v kateri hiši je delovala Svetlinova pivovarna.
Predvojni zgodovinar dr. Rudolf Andrejka piše vo prispevkih Schwarzova pivovarna na Poljanah (kronika slovenskih mest, letnik 6, 1939): »... da pojasnimo stanje pivovarstva v Ljubljani in po ostalem Kranjskem v dobi od 1. 1933. do 1. 1840.«
Našteva šest ljubljanskih pivovarn, ki so delovale leta 1833 in nadaljuje z Gorenjsko: dve v Kranju, dve v Škofji Loki in ena v Radovljici ter končuje z okolico Ljubljane: »V bližnji okolici Ljubljane so delovale Svetlinova v Kamniku, Miha Staretova (od 1818.) v Mengšu, Pavličeva v Lukovici in Valentin (od 1817.)«
Naštevanje končuje z Vrhniko, dolenjskimi: Sotesko, Novim mestom in Kočevjem ter primorskimi: Postojno, Idrijo in Senožečami.
Če bi kateri od bralcev imel kakšne podatke o kamniški pivovarni Svetlin ali morebiti pivovarni Stare iz Mengša ali o obeh iz Lukovice, ga prosim, da mi sporoči na uredništvo Kamniškega občana.
Pripravil: B. REPE
Requiem za tvoje mesto
Potem ti je enkrat vsega dovolj.
Na bruhanje ti gre, ko vidiš, kaj vse tlačijo v košaro ničeve nečimrnosti in nečimrnost imenujejo kultura, in umetnost je, če znajo ob goveji juhi na viže nedeljskih čestitk po taktu poprdevati, kulturni so, če jim otroci ne delajo sramote, če nesejo svoje svetohlinskost v brezmadežni obleki na nedeljsko parado napuha in lažnivosti v bližnjo farno cerkev, če v vaški gostilni ali mestni kavarni navzkriž razglabljajo o politiki kurbi, slabem vremenu, pogrebnih scenarijih, o tem, daje bilo včasih vse drugače, da oni tega nikoli in tisto da vedno...
Umetniki so, če zevajo v kakem prastarem tretjerazrednem zeval-nem zboru, da si zagotovijo muzi-kaličen pogreb na mestnem pokopališču, ki je njihov stalni oder, kjer prepevajo zdaj temu in zdaj onemu za večno onemelemu sozevaču, pojejo slavo svoji živosti, njegovi po-kopanosti in bahaštvu zlatočrkega kamna.
Skoraj po božje časte vsakega nate govalca mehu, ki zna iz svojega inštrumenta izvabiti vsaj kak valček ali polko, da se radostnih src zavrte po majavih deskah na hitro zbitega veseličnega odra, saj so kremeniti pripadniki malega gorskega plemena in neizmerno ljubijo izročilo sa-mopomilovalnih in kvantaških ljudskih pesmi, zvoke nategnjenega meha, mastne klobase in poceni vino.
Vsak izmed njih zna vsaj približno zajodlati in zaukati, kajti s tem pokaže pripadnost plemenu, ki so mu zavist, sovraštvo in nezaupljivost do soseda pomembnejši od vsega na svetu in nič na svetu jih ne plaši bolj kot novo in neznano. Za pečjo je tako lepo in prijetno sedeti, saj je svet majhen, topel in predvidljiv.
Kako iskreno je njihovo zgražanje, ko vidijo enega izmed redkih umetnikov mesta, da jim nazdravlja s kozarcem v roki, saj se ga takrat, ko je z njimi, najraje napije, ker se drugače z njimi nima o ničemer pogovoriti, ko pa človek izprazni nekaj kozarcev pozabljenja, pa mu je tako ah tako vseeno, kateri direktor krade, kateri politik je pokvarjen prasec in čigava žena rada da; pa se vseeno ne marajo meniti z njim, ker glasno govori o stvareh, ki so menda primerne zgolj za tiha usta šepeta v zaupnih objemih skrivnostnih pogovorov; rekla - kazala.
Zgražajo se v svoji svetosti in pozabijo, da ga vidijo morda enkrat na mesec in ne vidijo dela, ki ga je opravil tudi zanje, ko pridejo po
zastonjkarski kozarec vina na odprtje razstave, kjer si krajšajo čas s štetjem popitih kozarcev in z modrovanjem o tem, da te slike že ne morejo biti kaj prida, naslednji dan pa s polno podpazduho iz koledarjev iztrganih slik hitijo k temu ali onemu mojstru, da jih uokviri v zlato oblečene okvirje, ki se bodo podali k pohištvu in zavesam. Tiste slike planin, psov in polgolih ritk deklic na plaži so vendarle tako zelo lepe...
Njihova beseda je javno mnenje in oni so glas demokracije. Skrbi jih za javni red in moralo. Zardevajo, ko vidijo napisane besede, ki jih ne prenese njihov pogled, pa čeprav jih imajo stalno na jeziku. Red vendarle mora biti in najbolj čisti med njimi zahtevajo, da se izmečke, ki tako predrzno kvarijo njihove otroke, onemogoči, kaznuje, izžene iz mesta, obesi, zapre, zažge na grmadi, da se jim odseka roko in jezik, da se jim iztakne oko... da se tako iztrebi vso nečistočo tega mesta, ki se je kdo ve od kje pritepla v bližino njihovih domov.
Oni niso krivi, kajti oni so pravični, njihova misel je čista in poštena, oni so brez greha, oni lahko prvi vržejo kamen, ker so brezmadežni angelski kandidati, ki jim je zagotovljena radost nebeškega raja. Oni so angeli brez perutnic.
Kaj pa ti?
To je tudi tvoje mesto.
Ne veš več. Veš samo to, da v njihovem raju nimaš kaj iskati. Veš, da se njihovim nebesom javno odrekaš, ker nisi angelski kandidat in ker angelski kandidat sploh ne maraš biti. Zgolj človek.
Včasih si verjel v tisočkrat povedano pravljico o svetli prihodnosti, zdaj pa sam sebe prepričuješ, da so ljudje vendarle boljši, kot se ti zdi, da si ti tisti, ki je slab, pa ti vedno manj uspeva, ker vidiš, da so slabši, kot si moraš predstavljati, in da so njihovi plemenski poglavarji krona vse hinavskosti in sprenevedanja.
Nihče ne ve imena potovanju, na katerem je malo gorsko pleme, nihče ne ve imena zadnje postaje te poti, ti pa veš samo to, da to ime ne bo lepo in dobro, pa čeprav bosta v vsakem domovanju zlat pisoar in zlata školjka...
Ne more biti dobro, ker tudi ljudje niso.
Spomniš se stare mame, ki je vedno govorila, da, ko se izpridijo ljudje, se izpridi tudi vreme; poplave, suša, toča...
Ko se je začela premikati Marija, so ljudje trumoma obiskovali njeno razpotje, znamenja pa ni nihče jemal resno, nihče ga ni razumel.
Edino stara mama ti je polglasno dejala: »To pa ne pomeni nič dobrega!«
Kako prav je imela.
Desetletja dolgo so te učili o bratstvu, enakosti in svobodi. Dali so ti zastavico, da si mahal človeku, ki so ga imeli vsi radi in je prihajal v planine tega mesta streljat gamse in kozoroge, učili so te pesmic, ki si jih moral recitirati na grobovih ustreljencev, te učili ljubezni do južnih bratov in te kaznovali, če si mislil po svoje.
Hoteli so te usmerjeno izobraziti, pa se jim nisi pustil, ker si jim hotel pobegniti, pa ti je to uspelo šele v drugem poizkusu, ko so ti rekli, da ti dajo spričevalo samo pod pogojem, če jim obljubiš, da se naslednje leto ne boš vrnil.
Kljub žalosti staršev si bil vesel kot še nikoli.
Pa ne dolgo, ker so ti pripravili služenje.
Poslal si jim svoje lase...
Vsak dan sproti in povsod so ti govorili, kako lepa je tvoja domovina, kako bogata in raznolika je, da jo moraš imeti rad in da te ne razumejo, ker ji nočeš služiti.
Nato so te preko noči preselili v novo državo, ti dali novo domovino in ti rekli, da pozabi vse, kar so ti stoletja dolgo vbijali v glavo, ker da so zdaj novi časi, da je zdaj svoboda, da...
Vse to si nekoč že slišal.
Začuden si bil, ko so te ljudje, ki so te še pred kratkim grdo gledali in ti govorili, da si zmuzne, dezerter in strahopetec, kar naenkrat pričeli prijateljsko trapljati po ramenu, rekoč, da si ti že takrat vedel in da si imel prav, ko jim nisi hotel služiti. Začudeno si jih gledal, ker jih nisi razumel, ker si vedel, da takrat nisi vedel nič več in nič manj kot veš zdaj, da bodo taiste roke, ki te sedaj trepljajo, kaj kmalu pest na tvojem obrazu, ker ne boš hotel služiti niti njim, ki so se sedai oklicali za tvojo domovino?
Kaj veš, kam te bodo preselili jutri in kdo se bo jutri razglašal za tvoio domovino?
Čeprav je bilo v zraku spet polno vročih in strastnih besed o svobodi in samostojnosti, si samo zmajeval z glavo, in če si v začetku, ko so se po novi državi vozili tanki, še nagonsko čutil s plemenom, potem se ti je kmalu po koncu kratke vojne vse skupaj do konca zagnusilo, saj si videl, da ljudje, ki so še pred kakim letom vohunili za oblast, dobivajo najvišje funkcije, da ljudje, ki so z največjo vnemo zbirali podpise proti cerkvenemu zvonjenju, postajajo glave klerikalne stranke,
Uspela čistilna akcija Zelenih
Očistimo bregove Bistrice
Zeleni Kamnika in KS Mekinje so v soboto, 8. maja, organizirali ČISTILNO AKCIJO - OČISTIMO BREGOVE NAŠE BISTRICE. Akcije so se poleg Zelenih udeležili tudi ribiči, Turistično društvo Kamnik, me-kinjski otroci in še nekateri ekološko ozaveščeni Kamničani. Čistili so obrežje reke od mostu pri tovarni KIK do jezu.
V akciji je sodeloval tudi predsednik Zelenih Slovenije Vane Gošnik. Po zaključku akcije nam je le namenil nekaj besed: »Take in podobne akcije so dobra stvar,-so dokaz, da se Zeleni ne samo vračamo tja, zaradi česar smo nastali, je dokaz, da vztrajamo pri zelenih akcijah in dajemo fizični zgled, ne samo z govorjenjem.
Naše početje je namenjeno vzpodbudi komunali in ne potu-hi. Take akcije so potrebne, koristne in vzgledne. Res da nimajo kakega velikega učinka, ampak potrjujejo, da je treba problem reševati tam, kjer nastaja. Občina mora narediti kataster vseh divjih odlagališč, če ga že ima, je treba ta odlagališča sprazniti. Tako bo odpravljen izvir nesnage v reki in ob njej. Odpraviti je treba kršitelje s poostritvijo ko-munalno-inšpekcijskega nadzora in s tem seveda določiti višje sankcije,« je razmišljal Vane Gošnik in še dodal: »Bistrica je krasna reka, velika škoda je, da jo onesnažujejo nemarni odpadki, industrija, fekalije in še kaj«.
V pogovor smo uspeli pritegniti člana sveta Zelenih Kamnika Branka Novaka. Bil je kratek in jedrnat. Ogorčeno je potarnal in ugotavljal, da je te umazanije veliko preveč, da bi ji bila kos le ena taka akcija. Celovitejšo rešitev vidi na ravni občine (javna dela).
Podjetje Publicus je v ponedeljek odpeljalo kar 10 zabojnikov zbranih odpadkov, med katerimi ni manjkalo polivinila, žimnic, plastike, strupenih odpadkov, kot so npr. ostanki škropiv v pla-
stenkah, posod z odpadnimi olji; ogrodje mopeda, koles itd. Na obrežju Bistrice so našli tudi podvozje kamiona, ki je žal še ostalo ob reki.
Vsak, ki bi videl to nesnago, bi se zgrozil, kako nemaren narod smo. Namenoma si sami ogrožamo zdravje. Do kdaj še? Kaže, da se bomo kmalu ob postanku ob Kamniški Bistrici žalostno spraševali: »Mrtva reka, kam hitiš?«
VERA MEJAČ
Marljivi mekinjski otroci naj bodo vzgled nemarnim onesnaževalcem
da policaji, ki so v prejšnjem režimu pretepali in preganjali, to počno še naprej, da je vse tako, kot je bilo prej, le da je hinavstvo še večje in laž še bolj priljubljena.
Takrat si samemu sebi obljubil, da se s politiko ne boš nikoli več ukvarjal, če je bilo postavljanje semaforja sploh politika.
Rekel si, da boš samo še pisal, da boš v mesto poizkusil vrniti življenje, ker si mislil, da ti vsaj tu ne bo nihče gledal pod prste in ti jemal volje.
Spet si se zmotil, da bi se ne mogel bolj, kajti spoznal si, da je tudi ta svet poln pozerjev brez hrbtenice, da so na vseh ključnih funkcijah in položajih ljudje, ki se boje za svoje stolčke, ki se boje za svoj ugled in ki se ne upajo postaviti za svoje stališče, ljudje, ki pravzaprav stališča sploh nimajo in z volkovi tulijo v isto luno. V zboru.
Prebijati se moraš mimo celega kupa med seboj skreganih ljudi, ki si mislijo, da je ves svet njihov.
Tu naletiš na urednika občinskega časopisa, ki tisočkrat zajamra in stokrat premenja naslov, predno ti objavi, kar si napisal, tam spet na grajsko gospo, ki so jo razglasili za trenutnega sovražnika mestne kulture številka ena, pa spet v nesmiselnem delu izgubljenega koordinatorja kulture mesta pa na karieri-stično knjižničarko pa na pogoltnega TV urednika pa na svetovalko za kulturo, ki se po besedah nekega mestnega slikarja na kulturo spozna toliko kot on na hidromehaniko, pa še na cel kup drugih ljudi, ki vsak po svoje krojijo umirajoči utrip mesta.
Stalno voziš nekakšen nesmise-len slalom med večno skreganimi mogotci, ki svoj glas združijo le takrat, ko je treba koga do kosti obrati. Zdaj tega, zdaj onega. Kot hijene.
Najhujše pri vsem tem je, da vse poznaš in da ti vsak grdo govori o drugem, včasih pa ti še hinavsko stisne roko in reče: »Dobro si ga! pa ne veš, kaj si ga, ker nikomur nisi nič hotel, in vidiš, da popolnoma narobe berejo in razumejo tisto, kar si napisal, potem pa te eni hvalijo, drugi pa kolnejo. Vseeno te želijo pridobiti na svojo stran, ker se boje, da boš tudi njim postavil ogledalo.
Skoraj ti vzamejo vso voljo, ko se ti dobrohotno nasmihajo, hkrati pa ti očitajo nehvaležnost, če jih pokažeš s prstom in obsodiš nerazumevanja, saj so oni polni razumevanja, saj oni še nikogar niso zavrnili, sicer pa, kaj se ti pišče ubogo sploh greš, kaj si pa sploh naredil in pokazal, saj še šole nisi končal in nimaš nobenega statusa, prosti strelec . . . Sploh pa nimamo denarja. Zgodba o jari kači je brez konca, krog je sklenjen, ti pa se odločiš, da boš vseeno vztrajal, saj bo poletje, ko so večeri topli, zvezde svetijo brezplačno in luna ne bo jamrala o denarju.
Spoznaš, da ni naključje, da ima mesto takšnega kulturnega mini-stra, kot ga ima, čeprav si se nemalo začudil, da je ta politični kameleon, ki je pravi čas spremenil barvo postal mestni minister za družbene dejavnosti. Spomniš se, da je ta človek enkrat že bil tvoj poglavar, saj je ravnatelj šole, ki si jo obiskoval, in spomniš se tudi, kako je nemalokrat sadistično obračunal s kakim manj pridnim učencem, kar po pripovedovanju vaške otro-čadi z enako, radostjo in s še težjo roko počne še danes. Pa ne po riti.
Generacija pred teboj pa ga je desetletja nazaj, na valeti, ko se ni več bala njegove pesti, poimenovala Đoko Batina, kar mu je upravičeno ostalo vse do danes.
Predvolilne obljube so bile velike, edina izboljšava, ki jo opaziš, pa je ta, da ima nov avto.
Razumeš, zakaj ti je slabo, ko ta isti človek na nekakšni okrogli mizi, ki spominja na Splav meduze, govori o kulturnem ozaveščanju otrok. Bla, bla, bla...
Včasih se čudiš in ne razumeš, zakaj za vraga imaš to mesto tako rad. Morda zaradi tega, ker je polno starih kamnov, ki pripovedujejo zgodbe?
Žal ti je, da so prebivalci tega mesta še starejši od mestnih kamnov in njihovi otroci tudi.
Rad bi videl, da bo tvoje mesto živelo, da bi v mesto prihajali ljudje iz vsega sveta, da bi v mesto prihajali umetniki, v njem ustvarjali in ga delali še lepšega...
Kaj boš naredil?
Boš spet oprtal nahrbtnik in odšel iskat korenine nekam za Ural ter upal, da bo bolje, ko se boš vrnil? Boš upal, da se bodo podrli ogabni cukreni stebri, kamor so obesili plan mesta in kičaste reklame? Boš upal, da bo zbledela podoba celostne grafične podobe, ki je
ne maraš? Boš upal, da bodo odšli ljudje, ki zavirajo življenje v mestu in nesmiselno trosijo stotine tisoče v mark za nesmisle? Ali boš čakal, da vsi umrejo z mestom? Ali ti bo postalo vseeno in boš postal eden izmed njih? Boš upal in obupal, ker boš videl, da tudi njihovi otroci niso nič boljši, čeprav se slepijo, da so, ker jim vladata kralj Alkohol in kraljica Marihuana?
Sam se odločiš, kaj boš.
Lahko greš k psihiatru, da ga ozdraviš, lahko greš k svetovalki za kulturo, da ji daš nasvet, lahko greš
v pevski zbor usta odpirat, lahko greš v knjižnico brez ravnatelja rav-nateljevat, lahko greš na Zaprice, v Čitalnico ali Maleševo galerijo in kino Dom duhove preganjat, lahko na trg flavze poslušat, lahko se greš s kulturnim ministrom pretepat, lahko otroka zaplodiš, da ga boš
županu na naslednjih volitvah posojal, lahko, lahko, lahko... v jamo živet, da se boš čez trideset let brez kače in orla vrnil. Pa boš najverjetneje voljo izgubil, vse skupaj pozabil in sam svojo smrt čakal.
Z mestom umiral.
Kot vsi drugi.
Kot Oni.
IZTOK ČEBASEK
OBVESTILO
Pri organizaciji letovanja otrok na Debelem rtiču je prišlo do spremembe datuma. Letovanje bo od 23. 7. - 2. 8. 1993. Hvala za razumevanje
MC Kamnik
Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Kamnik, Izvršni svet Skupščine občine Kamnik in Ljubljanska banka, d. d., Podružnica Kamnik objavljata
RAZPIS
o dodelitvi posojil za pospeševanje malega gospodarstva
i.
Skupni znesek sredstev za posojila znaša 48.000.000,00 SIT. II.
Posojila se podeli za naslednje namene:
- nove povečane proizvodne programe,
- obrtne in osebne storitve
- inovativne programe in storitve
- turistične programe in kapacitete
- dopolnilne dejavnosti s področja obrti in podjetništva na kmetijah
- programe samo in novozaposlovanja
- ohranjanje delovnih mest z razširitvijo dejavnosti ali novimi programi
- posodobitev obstoječe proizvodnje in storitev
- nakup opreme in zagonski stroški za novo nastajajočo obrtno delavnico ali podjetje
III.
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci:
- samostojni obrtniki
- podjetja v zasebni in mešani lasti z do 50 zaposlenimi
- občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložiti vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja.
Sedež obratovalnice oziroma podjetja mora biti na območju občine Kamnik.
IV.
Posojila se odobrijo v tolarski protivrednosti za DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije za dobo 3 let s 3-odstotno letno obrestno mero. Višina posojila ne sme presegati 50-odstotne predračunske vrednosti investicije.
V.
Posojilojemalec vloži prošnjo pri Sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Kamnik do 15. junija 1993.
VI.
Prošnja mora vsebovati naslednje podatke: — osnovne podatke o prosilcu in podjetju (obratovalnici)
- opis, namen, predvidene učinke, predračunsko vrednost, število novo zaposlenih, lastne in druge vire za investicijo ter znesek zaprošenega posojila.
- potrdilo o plačanih obveznostih občini Kamnik
- potrdilo LB, d. d. - Podružnice Kamnik o kreditni sposobnosti posojilojemalca za prijavljeno investicijo, ki bo po pogodbi z Izvršnim svetom občine Kamnik izvajala in izdala zahtevano potrdilo posojilojemalcu do predpisanega roka.
- potrdilo o državljanstvu
Do odobritve kredita pa mora posojilojemalec dostaviti:
- investicijski program, ki mora biti izdelan po minimalni metodologiji za manjše projekte.
Po odobritvi posojila mora posojilojemalec dostaviti:
- dokazila glede na namen posojila (pogodbe, računi, predračuni ...)
- če odgovorna oseba še ni v delovnem razmerju v tem podjetju, pisno izjavo ustanoviteljev podjetja, da bo le-ta sklenila delovno razmerje v tem podjetju najkasneje v roku 6 mesecev od porabe posojila.
- izjavo o načinu zavarovanja posojila.
VII.
Izvršni svet bo posojilojemalce obvestil o odobritvi posojila v roku 8 dni po sprejemu sklepa.
VIII.
Kandidati dobijo strokovno pomoč, obrazec za osnovne podatke pri svetovalki za podjetništvo v občini Kamnik g. Darinki Prešeren, tel.: 831-470 ali na Poslovno-informacijskem centru občinske Obrtne zbornice Kamnik, Kolodvorska ulica 2, vsak ponedeljek, torek in četrtek od 10. - 15. ure, tel.: 831-738.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik Ljubljanska banka, d. d., Podr. Kamnik
Nastop folklornih skupin Gorenjske
Vrhunska prireditev izročil peščici gledalcev
Srednja šola Rudolfa Maistra v Kamniku je bila v soboto, 15. maja '93 od 19. do 21. ure prizorišče prvovrstnega kulturnega dogodka, Srečanja odraslih folklornih skupin Gorenjske. Prireditev, na kateri je nastopilo sedem folklornih skupin iz radovljiške, domžalske, škofjeloške, tržiške in kranjske občine, organizacijo pa je vzorno izpeljala ZKO Kamnik, je potrdila, da zavzeto strokovno delo v tej zvrsti kulture predstavlja pomemben del prepoznave in potrditev posebnosti ne samo Gorenjske, pač pa Slovenije nasploh. - Tega pa se, kot kaže, zavedajo žal le še najbolj prizadevni »folkloristi«, kajti javnosti je njihovo početje kaj malo mar. Tak vtis so namreč dajali prazni sedeži, na najpomembnejši letošnji folklorni prireditvi Gorenjske, namenjeni kamniškemu občinstvu...
Ko je več kot pol ducata najboljših folklornih skupin iz petih gorenjskih občin - za nastop jih je izbral tokratni selektor, član IO Združenja FS Gorenjske, predsednik Strokovnega odbora za folklorno dejavnost ZKO Kamnik, sicer pa dolgoletni vodja in koreograf FS Kamniška Bistrica, Franc Poljanšek - potrdilo svojo pripravljenost za udeležbo na letošnjem regijskem srečanju, je domala pri vseh menda dodatno motiviranost za nastop predstavljalo prav mesto prireditve: v Kamniku, zaradi Dnevov narodnih noš marsikje poznanem po zavzetem odnosu do ljudskega izročila, naj bi bil dogodek zagotovo deležen ustrezne pozornosti in odmevnosti. Zato se seveda splača še posebej potruditi; kritične javnosti seveda v nobenem primeru ne kaže podcenjevati, takorekoč »domača« pa zna biti še posebej neprizanesljiva ...
Pri predstavitvah izbranih programov so se nastopajoče folklorne skupine izredno potrudile: poleg plesnih izročil slovenskih pokrajin (ne samo Gorenjske) so posebno pozornost posvetile petju oz. glasbeni spremljavi, saj je, v skladu z izročilom, še tako verodostojna koreografija nepopolna, če ni dosežena ustrezna sinteza zvočno-gibnega izraza.
Razpoznavni so bili tudi »okvirji«, v katere so umešani »sestavni deli« posameznih sklopov ljudskih izročil, torej priložnosti, ki so sprožale intuitivno-čustvena izrazila, pesem, melodijo, ples, družabne običaje in šege minulega časa. Del tega kot spoznavo in prepoznavo, pa čeprav le za dve-urni izsek iz našega dostikrat domišljavega, ponarejeno »intelektualističnega« , po-sili-racional-no-bistvo-iščočega, nevrotičnega vegetiranja, so nam predstavile FS KUD Bled (splet starogorenj-
skih plesov, šuštarsko, pekovsko, svatovsko, »ta potrkano«), FS Iskra Kranj (splet belokranjskih plesov, nastop tamburaške-ga orkestra), FS Svoboda Mengeš (Štajerski plesi čindara, ko-smatača, šamarjanka, nastop godcev s frajtonerico, koso, grabljami, lončenim basom, pe-rivnikom ...), FS Tehnik Škofja Loka (plesi iz okolice Škofje Loke, nastop instrumentalne skupine), FS Karavanke iz Tržiča (Koroški plesi iz Žile: visoki rej, svatbena polka, sva z lub'co na Jarman hodiva, Matjažev zejc), FS Sava Kranj (Štajersko vlečenje ploha - običaj šaljive ohceti, namenjene dekletu, ki je godna za možitev, pa ji to ni uspelo do pusta; plesi bušulenka, šamarjanka, šotiš in pobreška) ter FS Primskovo pri Kranju (Ohcet Šentjernejskega polja; Frajtona-rica in hudičev boben).
Več kot stopetdeset nastopajočih je potrdilo pomembnost odkrivanja, spoznavanja, ohranjanja in negovanja ljudskih izročil ter običajev kot izraza in odraza naše identitete, posebnosti, edinstvenosti in nezamenljivosti. V dobi vse preveč upreproščene-ga podleganja nezadržnemu prodoru medijsko atraktivnih nadomestkov kulture, žal zmeraj manj vezanih na posebnosti domačega prostora (češ da svetovljanskemu »imidžu«, h kateremu stremimo z vstopom v Evropo, lokalistične
posebnosti ne pristajajo!), se zdi ozaveščanje o izvirih, »izročilih« slovenskega ljudskega kulturnega snovanja še toliko pomembnejše.
Celo brez obravnave podrobnosti koreografij in glasbene podobe nastopov — namenjen jim je bil strokovni posvet v okviru Srečanja — je mogoče ugotoviti, da predstavljeno dediščino odlikuje harmonična povezava, zaznavna tako v večplastni sporočilnosti razgibanih razpoloženj/čustvovanj, kot tudi v pripovedno-sti, komunikativnosti in sproščenosti, ki jih v današnji kulturni ustvarjalnosti, žal, pogostoma zelo pogrešamo.
Zato bi kazalo ljudsku izročilo spoštljiveje vrednotiti in mu posvečati več resnične, ne le navidezne pozornosti; s poznavanjem njegovega bistva bi tudi laže ločevali zrnje od plev na najrazličnejših »folklornih« prireditvah, neredko pravih paradah kiča in slabega okusa. - Sicer pa je tiste, ki se s takšno ali drugačno zvrstjo »kulture« seznanjajo kvečjemu še s pomočjo elektron-
Na Križu
Odkritje spominske plošče Antonu Brezniku
Predsednik IS Mihael Novak odkriva spominsko ploščo
Novi Breznikov dom na Križu, ki še ni čisto do konca urejen in uradno odprt, od 2. maja krasi odkrita spominska plošča rojaku, duhovniku Antonu Brezniku (1737-1793). Ob 200. obletnici smrti (umrl je 27. aprila 1793 v Žalcu) so mu jo postavili vašča-ni Križa. Odkril jo je predsednik IS občine Kamnik Mihael Novak, blagoslovil pa komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic.
IS občine Kamnik je tudi pokrovitelj slovesnosti v letu Antona Breznika, ki se je začelo lani na praznik sv. Štefana, končalo pa se bo letos na god tega svetnika.
Slovesnost se je začela z mašo v podružni cerkvi Spreobrnjenja sv. Pavla, nadaljevala pa s slavnostnim sprevodom do Brezni-kovega doma.
Nato se je začelo osrednje dejanje dneva - odkritje spominske plošče. Polepšalo ga je petje Moškega pevskega zbora Komenda. O zanimivi življenjski poti Antona Breznika, času, v katerem je deloval, zlasti pa o vsebini in pomenu njegove Večne pratike od gospodarstva,
je govoril urednik Družine Jože Pavlic. Kako velikega pomena je takšno dejanje za vaščane Križa in Slovence nasploh - namreč odkrivanje in osvetljevanje delovanja pomembnih rojakov - je v nagovoru pred odkritjem plošče povedal Mihael Novak. Ploščo in napis je zelo lepo izdelal kamnosek Boris Ciglič iz Kamnika.
Tretji del slovesnosti je bil v prostorni dvorani okrašenega doma. Na slavnostni akademiji, ki je bila splet lepega petja, kriških zgodovinskih in sedanjih perečih utrinkov, hkrati pa tudi že pogled v prihodnost vasi, so nastopili številni domačini in drugi povabljeni gostje. Pevski del programa so zelo obogatili tudi Kamniški koledniki in Moški pevski zbor Komenda. Poleg Žalčanov, ki so nastopili z ritmično duhovno glasbo, »koledni-kov« sta za svoja glasbena nastopa požela velik aplavz tudi mlada kriška glasbena talenta Andreja Peterlin in Uroš Šuhelj.
Velika pozornost je bila posvečena tudi branju iz Breznikove pratike. Odlomke iz nje sta po-
skih komunikacijskih sredstev, težko razsvetljevati, kaj vse »bi kazalo«: za ogled vrhunske folklorne predstave, kakršne v Kamniku prihodnjih sedem let zagotovo ne bo več, je bilo prodanih vsega (reci in piši ter se čudi) dvajset (20) vstopnic! Vesoljni svet je bil ta večer menda na psihičnih pripravah za spremljanje kulturnega megadogodka, Pesmi Evrovizije; kako potem pričakovati udeležbo na zakotni folklorni prireditvi od, denimo, številnih »ljubiteljev« izvirnih izročil, ki se, kjer je primerno ali ne, zavedno oblačijo v »narodne noše«, na paradah pa kažejo gate, prepričani, kako so izvirni...
Obvestila, ki so v vseh pomembnejših slovenskih občilih vabila na prireditev, bi lahko pritegnila, recimo, vsaj za vzorec vrlih šolnikov, ki nadebudni mladeži poznavalsko razlagajo odmaknjeno tajinstvenost slovenskega ljudskega izročila, ki da mu je nezamenljivo samosvojost oblikoval prepih evropske, panonske, mediteranske in preko balkanskih prvin celo orientalske kulture...
Nič ne bi bilo narobe, če bi najpomembnejšemu letošnjemu regijskemu folklornemu dogodku prisostvoval, recimo, tudi kakšen (samozvani ali pravi) muzikant, saj bi se lahko seznanil tako z godčevstvom kot tudi slovensko ljudsko pesmijo. Morda bi se celo zamislil nad tem, kaj mu (nam) danes hromi individualno (ustvarjalno in krepi splošno) povprečno. Si morebiti zastavil vprašanje, zakaj je dandanašnja »narodnozabavna« glasba po mnenju mnogih razumnikov neredko znak popolne odpovedi slovenske kulture pred kičem in denarjem. - Lahko bi prišli...
Pa saj nima smisla jadikovati: jeseni bo (morda) v Kamniku spet »turistično-folklorna« prireditev Dnevi narodnih noš, kjer bo menda vsega na pretek, le naših ljudskih izročil bolj malo. In med »folklornimi« pivskimi šanki in stojnicami se bo obiskovalcev kar trlo.
Pa naj potem kdo reče, da nam je za dragoceno dediščino kaj malo mar...
TONE FTIČAR
SoUdarci na vigrednem koncertu v Škocjanu
Pevci in pevke DKD Solidarnost so se v soboto, 8. maja, mudili v Škocjanu pri Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, kamor so jih povabili pevci slovenskega kulturnega društva Vinko Polja-nec, s katerimi so stkane prijateljske vezi že skoraj dvajset let. Koroški pevski prijatelji so bili v Kamniku letos ob praznovanju življenjskega jubileja dolgoletnega zborovodje »solidarcev« Viktorja Mihelčiča, ki so ga Korošci pričakovali tudi ob takratnem obisku, pa se gospod Mihelčič tega srečanja žal ni mogel udeležiti.
• Koncert v Škocjanu je bil poleg pomladi - vigredi namenjen tudi materinskemu dnevu. V kulturni dvorani sredi Škocjana so nastopili otroški zbor iz Škocjana, ki je ubrano zapel osem pesmi, predvsem slovenskih sklada-
teljev, ni pa manjkala tudi ruska narodna »Katjuša«. Pevci SKD »Vinko Poljanec« so v svojem programu predstavili svoj repertoar slovenskih, ruskih in tudi dalmatinskih pesmi. Kamničani so pod vodstvom obeh zborovod-kinj Ivice Ropaš in Olge Štele izvedli najprej vsak svoj (ženski in moški) program, nato pa so skupno zapeli še tri pesmi, ki so pri poslušalcih še posebej »vžgale«. Vzdušje v dvorani je bilo enkratno, publika je pevce nagradila z burnim aplavzom. Povezovalcu programa Mihi Vrbin-cu je odlično uspelo voditi prijeten kulturni večer, pri čemer mu ni bilo prav nič odveč in težko materinskemu dnevu posvetiti recitacijo Kajuhove pesmi MATI. Da so prijateljske vezi med Kamničani in Slovenci iz Škocjana trdne, je bilo čutiti tudi po koncertu, ko so pevci v prijatelj-
skem razgovoru in obujanju spominov na pretekla leta sodelovanja snovali načrte za v prihodnje. Sem sodi tudi knjižnica slovenskih knjig v Škocjanu, ki so jo s knjigami oskrbeli prav Kamničani, sedaj pa ob njeni obnovitvi razmišljajo o akciji za njeno obogatitev. Predsednik SKD »Vinko Poljanec« Miha KAP, ki ni samo pevec, ampak tudi dramski igralec, je iz rok predsednika Solidarnosti Andreja Ropasa prevzel plaketo Solidarnosti, namenjeno društvu in Mileni Groblacherjevi v zahvalo za uspešno sodelovanje med obema društvoma. Zveza kulturnih organizacij Kamnik je Korošcem namenila monografijo Aladina Lanca, ki bo krasila oz. bogatila knjižnico v Škocjanu.
Kamničani in Korošci so se dogovorili, da se letos še srečajo.
maj
slušalcem recitirala Mojca Hribar s Križa in Jožef Cirej z Gmajnice.
Slovesnost na Križu so udeleženci zaključili ob dobrotah kriške domače kuhinje, peči in kleti, prevladovalo pa je veselje in zadoščenje ob uspeli prireditvi, kar naklonjenemu vremenu, zlasti pa zavesti Križanov, da so zares dostojno počastili spomin na velikega rojaka Antona Breznika. Za prireditev so največ časa, moči, talentov pa še kaj drugega žrtvovali člani organizacijskega odbora na čelu s predsednikom Ivanom Hladetom, podpredsednikom dekanom Pavlicem, Jožefom Pavlicem, Francetom Plevelom, Vinkom Petkom in Mihom Potočnikom.
Odbor je poskrbel tudi za lično izdajo reprinta Breznikova pratike, ki nosi letnico 1789, natisnil pa jo je ljubljanski tiskar Eger. Prireditev so podprli številni sponzorji, ki sta jih povezovalca programa, Križana Mari Ipavec in Miha Potočnik, posebej imenovala, povezovalno besedilo pa je napisal Jože Pavlic.
JOŽE PAVLIC
Naši pevski zbori na republiških in regijskih prireditvah
Spodbudna priznanja pevcem
Med različnimi zvrstmi ljubiteljske kulture (po)ustvar-jalnosti je v kamniški občini še vedno najvidneje zastopana dejavnost pevskih zborov: ti se zdaj, ob izteku sezone, najpogosteje predstavljajo na letnih koncertih, kjer so njihovi dosežki ponujeni v doživetje, presojo in oceno.javnosti. Kakovost, merjena seveda s precej strožjimi strokovnimi kriteriji, pa je podvržena preverjanju tudi na republiški in regijski ravni; razveseljivo je, da so bili letošnji nastopi kamniških pevskih zborov na tovrstnih prireditvah deležni laskavih ocen, pohval in priznanj.
V tem smislu nedvomno posebno mesto zavzema MePZ Cantemus Kamnik, ki je pod vodstvom Janeza Klobčarja na nedavnem državnem tekmovnaju slovenskih pevskih zborov potrdil, da sodi v sam vrh, torej med elito tovrstnih sestavov v Sloveniji: za las se je sicer pevkam in pevcem izmaknilo zlato, vendar je najvišje število doseženih točk v »srebrnem« razredu in tako osvojena srebrna plaketa Naše pesmi ter dejstvo, da je bil Cantemus edini zbor, ki od začetkov sodelovanja na tem tekmovanju stopa po poti kvalitete samo navzgor, nedvomno dosežek, ki je našim pevkam in pevcem lahko v ponos: Cente-mus zanj resnično zasluži pohvalo in priznanje tudi s strani domače javnosti!
Razveseljiva sta tudi dosežka kamniških predstavnikov na letošnjih'regijskih srečanjih odraslih ter otroških in mladinskih pevskih zborov.
Na pregledni (ne sicer tekmovalni) prireditvi sta se z uspelima nastopoma na kamniških revijah odraslih (5. februarja; deset nastopajočih zborov) ter otroških in mladinskih pevskih zborov (16. aprila; sedem nastopajočih zborov) uvrstila MePZ Mavrica Srednja vas in Mlajši mladinski pevski zbor OŠ Stranje.
Zbor iz Srednje vasi je pod vodstvom Lojzeta Kolarja 26. marca nastopil na Srečanju odraslih pevskih zborov Gorenjske na Jesenicah in se s tremi skladbami letošnjega jubilanta, tuhinjskega rojaka p. Angelika Hribarja (Ave Marijo, Glorijo iz Misse in honorem s. Antonii Paduani ter skladbo V prvi spomladi) dostojno predstavil v družbi MoePZ Svoboda Mengeš, MoPZ Marjan Vodopivec Kranjska Gora, ŽePZ Milko Skoberne Jesenice, Dekliškega PZ A. Vavken Cerklje, Komornega MePZ A. in J. Ravnik Bohinj, Komornega MePZ Loka Škofja Loka in Komornega zbora Peko Tržič. Udeležencem Srečanja iz Tuhinjske doline je bil to prvi pomembnejši nastop zunaj domačega prostora, zato so bile laskave ocene njihovega nastopa dragoceno priznanje in vzpodbuda njihovemu delu.
Mlajši mladinski pevski zbor OŠ Stranje pa se je 14. maja udeležil Revije otroških irr mladinskih pevskih zborov Gorenjske v Lipnici pri Kropi in nastopil v družbi vrstnikov iz Tržiča, Gorenje vasi, Kranja, Mengša, Žirovnice, Radovljice in Škofje Loke.
Pevke in pevci iz Stranj so za svojo izvedbo ljudske pesmi v priredbi zborovodkinje Karle Urh in ob spremljavi članov šolskega glasbenega krožka z Orffovimi glasbili, interpretacijo skladbe O srče-cu J. P. Martinija, pri kateri jih je spremljala korepetitor-ka - pianistka Martina Go-lob-Bohte, ter predstavitev pesmi Nova pomlad življenja M. Sofianopula, kjer sta pevce spremljala Andreja Humar (flavta) in Janez Krt (trobne-ta), prejeli same pohvalne ocene - tako za posamezne skladbe kot za nastop v celoti. Na strokovnem posvetu, ki je bil sestavni del Revije, je bil nastop kamniških udeležencev prireditve ocenjen kot vzoren in vzorčen: tako glede izbora repertoarja, vokalne interpretacije ter spremljave. Kot posebno priznanje so naši glasbeniki sprejeli povabilo k sodelovanju na republiški reviji otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju prihodnje leto.
Veseli nas lahko, da smo kljub oteženim pogojem, v katerih so ob pevcih prisiljeni k prenekateremu odrekanju tudi številnvi ljubiteljski kulturni zanesenjaki v drugih zvrsteh dejavnosti, še vedno lahko priče razveseljivim dosežkom: teh bi bilo gotovo manj brez prizadevnosti številnih posameznikov, ljubiteljsko povezanih v Zvezo kulturnih organizacij Kamnik in vsaj občasno ožar-jenih s prijetno zavestjo, da je njihovo početje koristno: da si s kulturo bogatijo svoj lastni svet in ga zmorejo olepšati tudi drugim.     T. FTIČAR
reportaže
KAMNIŠKI OBČAN
Sto let Planinskega društva Kamnik (VIII.)
Gradnje in gospodarstvo
Takoj po ustanovitvi podružnice SPD Kamnik se je odbor lotil takratne najvažnejše naloge planinstva - gradnje in zaznamovanja novih gorskih potov v Kamniških planinah. Kljub nasprotovanju tedanjega Alpenvereina, »sekcije Krain«, je ravno iz nemških vrst kamniškemu planinskemu društvu prišel nasproti mož, (m se je na tem težkem začetku slovenskega planinstva izkazal kot prijatelj Slovencev v slovenskih gorah. To je bil že omenjeni prof. Johannes Frischauf iz Gradca. Z Miho Kosom in načelnikom savinjske podružnice Franom Kocbekom so skupno načrtovali in iskali nove prehode in smeri. Nadelavo in zaznamova-
nje novih poti so opravljali drvarji iz Stahovice. Vsa ta pota so bila v začetku le zasilna in tako najdemo po zapiskih stalne pripombe in opomine za popravilo te ali one poti. Društvo ni imelo dovolj sredstev, da bi čim hitreje speljalo čim več novih poti, po drugi strani pa je tudi stalno obstajala bojazen, da društvu to delo prepreči Alpenverein, ki je bil finančno malo močnejši in je delavcem nudil boljše plačilo. Zanimivo, da sta vodnika Miha Uršič, član SPD, in Lovrenc Potočnik, član DOeAV, oba iz Stahovice, tekmovala, kdo bo prej zaznamoval pot s Korošice na Planjavo. Ne smemo tudi pozabiti, da so bili napisi v nemščini in slo-
venščini. Ze pokojni stoletnik Jože Ajdovec, doma iz Bistrice pri Stahovici (1860-1960), je delal kot drvar pri kamniški Meščanski korporaciji. Bil je izkušen gornik in poznavalec sveta pod Grintov-ci, zato so mu zaupali vsa dela. Imel je deset pomočnikov, s katerimi je klesal skale proti Skuti, Podih in Sedlu. Že leta 1908 je bila pot čez Kotliče na Tursko goro prestavljena, ker stara ni ustrezala. Pot iz Kamnika v Tu-njice je bila zaznamovana 1.1896, 1. 1897 so obnovili vse markacije, pot iz Kamnika na Sv. Primož pa na novo markirali. Čez Pasje peči na Veliko planino je bila pot prenovljena 1918, prošnja za zgraditev brvi skozi Predaselj je bila
vložena že I. 1925, pot skozi Galerije pa je bila odprta leta 1928.
Velike težave pri obnavljanju in nadelovanju poti je imela podružnica s tedanjim lastnikom Kamniških planin Meščansko korporacijo v Kamniku, ki jo je moralo društvo ob vsaki spremembi sproti prositi za dovoljenje. Zato so se gradnje poti mnogokrat občutno zavlekle. Iz teh prošenj se da ugotoviti, da se je podružnica res trudila pokazati obiskovalcem planin vso lepoto gora, predvsem pa varno hojo in počutje. Kljub vsemu prizadevanju in marljivemu delu pa se podružnica nikakor ni mogla osamosvojiti, saj v gospodarskem pogledu od svojih planin ni imela nobene koristi.
Podružnica PD Kamnik je svoj obstoj in delovanje prilagajala interesom Meščanske korporacije v Kamniku, Upravi gojitvenih kraljevih lovišč in nazadnje osrednjemu odboru SPD v Ljubljani.
Razumljivo je, da se društvo med tremi velikimi ni moglo dosti upirati njihovim zahtevam. Delovalo je pač času primerno. Vendar pa je bilo še danes nekaj težko razumljivih stvari in dogodkov.
Že na začetku 20. stoletja je bilo čutiti demokratične težnje tudi v društvenem življenju. V leto 1909 se cerkljanskim planin-
Dušan Strle v Veroniki
Pred nami je na ogled lepo število čmo-belih »računalniških« grafik DUŠANA STERLETA. Te grafike so logično nadaljevanje njegovega slikarstva in prenos njegovh linorezov v kompjutersko »obdelavo«.
Te Sterletove grafike so ohranile vse avtorjeve kvalitativne značilnosti, ki jih poznam iz njegovih klasičnih linorezov. Značilen ekspresivni rokopis je Sterle vsekakor ohranil, ga celo nadgradil in tehnično oplemenitil s pomočjo računalniške tehnologije in uporabe tiskalnika. Na tem primeru lahko lepo vidimo, da ni nujno, da sodobna tehnična sredstva umetnost degradirajo, am-Pak vzpostavljajo povsem nove konotacije v tehnologiji likovnih umetnosti (zvrsti). V kolikšni nreri pa je takšna likovna produkcija relevantna kot del sodobne likovne umetnosti, pa naj proučujejo in ugotavljajo likovni teoretiki, tehnologi, likovni kritiki, galeristi in ustvarjalci sami.
V računalniški grafiki nadgrajuje Dušan Sterle, z nemo črno-belo govorico, svoje tri osnovne slikarske tematske sklope: socialno angažirano, močno ekspresivno figuraliko, ekološke teme in ekspresionistično krajino. Tudi v fen najnovejših grafičnih listih ** v avtorjevi značilni ekspresivni risarski maniri znova pojavljajo vsi njegovi značilni likovni protagonisti, marginalci vseh vrst, zgubljene eksistence z roba družit ljudje z dna: pijanci, klateži, brezdomci, samomorilci, nami-8uše, bolniki in starci,; skratka, takšni in drugačni socialni odrinjena in družbeni neprilagodljiv-c,> iztirjenci in izrinjene!. Drugo značilno temo Sterletovega slikarstva bi lahko poimenovali kar »ekološka tihožitja«. Zavrženi Predmeti porabniške družbe z divjih odlagališč in komunalnih smetišč nas svarijo pred vsesplošno ekološko katastrofo in opozarjajo na našo brezbrižnost ob tej problematiki. Tudi Sterletove krajinske podobe, z močnim ekspresivnim nabojem, nam govorijo o eksistenčni ogroženosti, saj so pravzaprav dramatične kulise,
za katerimi se skrivajo človeške stiske in negotovosti sodobnega vsakdanjika.
SUkarstvo in grafika Dušana Sterleta ima tudi literarno-ilu-stratorski poudarek z močnim čustvenim predznakom, kar ni
naključje, saj je avtor v zadnjem času bolj znan kot vešč ilustrator, predvsem otroške literature. Tudi v ilustracijah je Sterle ohranil svoj razpoznavni risarski in slikarski slog, ki ga je le hudomušno prilagodil zahtevam otroške fantazije.
DUŠAN LIPOVEC akademski slikar in likovni kritik;
Obletnica kot izziv
Ob praznovanju takšnih in drugačnih obletnic se spomnimo, da poteka letos točno sto deset let od obiska »kronanih glav« v Kamniku. Tedaj, 16. julija 1883, je Kamnik in še posebej znamenito kamniško letovišče in zdravilišče »Kurhaus« obiskal sam »presvetli« cesar Franc Jožef. Ob tej priliki se je baje pohvalno izrazil o zdravilišču in kopaliških napravah, kar ni nič čudnega, saj sta bila takrat Bled in Kamnik »bisera Kranjske«. Takrat razširjeni rek se je glasil: »Veldes und Stein sind die Per-len aus Krain!« Podatkov sicer ni, vendar se zdi, da je cesar v Kamniku, torej verjetno v enem izmed objektov Kurha-usa, tudi prenočil.
Ne da bi se nam tožilo po nostalgičnih časih avstro-ogrske monarhije, vendar bi vrli kamniški občinarji, turistični delavci, muzealci, kulturniki in gostinci takšen spominski dogodek lahko obrnili v prid sebi in Kamni-čanom.
V proslulem Delavskem domu, ki stoji na kraju nekdanje osrednje stavbe Kurhausa, Kamničani žal nismo znali narediti atraktivnega hotela, za kar so si ves povojni čas prizadevali nekateri ozaveščeni turistični delavci. Ta hotel bi se lahko imenoval Pri cesarju F. Jožefu, kot se je imenovala znamenita gostilna (zdaj le še bife) Pri Ruskem carju na Jezici pri Ljubljani, v kateri je prenočil car Aleksander I ob Ljubljanskem kongresu. Če že nismo znali izrabiti teh prednosti, poskusimo obeležiti omenjeni zgodovinski dogodek glede na trenutne možnosti, brez vsakršnih političnih ali nacionalnih afi-
nitet. Da ne bo pomote, ne toliko zaradi cesarja, ampak zaradi turistične pomembnosti in spomina na nekdanje letovišče. Ne rečem, da je potrebno cesarju postaviti spomenik, vendar bi lahko , dogodek pospremili s skromnim obeležjem, če smo lahko tudi Aloisu Praschnikerju alias Alojzu Prašnikarju, ustanovitelju in lastniku Kurhausa ter graditelju kamniške železnice, postavit lep reliefni portret na kamniški železniški postaji. Bodimo ponosni na preteklost našega mesta, kije bil ravno z razcvetom kamniškega zdravilišča (Bad Stein), resnično del takratne Evrope, v katero si danes ponovno tako hrepeneče želimo, da se vendar otresemo balkanskih norosti in travm. Cenimo našo preteklost in rastimo iz nje! To velja še posebej za kamniški turizem, ki ravno sedaj vlaga ogromna sredstva v neproduktivne in estetsko vprašljive projekte, nimamo pa v mestu poštene gostilne niti hotela, da o propadlem gostinstvu in turizmu na Veliki planini ne govorimo.
Tudi obeleževanje takšnih dogodkov, tako ali drugače, seveda brez nostalgičnih, ideoloških in političnih obremenitev, je del oživljanja mesta Kamnika, del naše kulture in seveda: »Tudi to je turizem!« DUŠAN LIPOVEC
cem centralistična oblika organizacije slovenskega planinstva ni zdela več »času primerna«. Vse podružnice so bile namreč strogo podrejene osrednjemu odboru oziroma društvu v Ljubljani. Po njihovem mnenju naj bi bilo vsako društvo samostojno, povezovala naj bi jih zveza, osrednji odbor pa naj bi volili delegati. Te težnje so utemeljili takole: »Osrednje društvo nam sme nalagati večje ali manjše prispevke od članov, sme prevzeti v svojo oskrbo podružnične naprave, ako se rentirajo, v nasprotnem primeru jih pusti na ramenu podružnice. Je tako rekoč lastnik vseh naprav podružnice, katera je praktično brezpravne član SPD. Po našem mnenju je društvo SPD enako, kakor vsaka druga podružnica z vsemi enakimi pravicami.« Te zahteve so Cerkljani poslali pisno v obliki okrožnice Osrednjemu odboru SPD in vsem podružnicam 14. januarja 1910. Okrožnica je v celoti ohranjena, omenja pa jo že Pavel Kemperle v PV-63. Za nas je najzanimivejši stavek: »Akciji so se pridružile vse slovenske podružnice, razen kamniške.«In tu se postavlja vprašanje za vzrok in ta večni zakaj?
Ravno v tem letu 1910 je koča na Jermanovih vratih prešla v oskrbo in upravo osrednjega odbora. To se je zgodilo po ta-
kratnih društvenih pravilih SPD, podružnica v Kamniku pa je vztrajala, da ostanejo nespremenjena.
Po prvi vojni opažamo v društvu spet gospodarsko razgibanost, in to predsem na gradbenem področju. Toda to je ostajalo vse bolj v nasvetih osrednjemu odboru v Ljubljani: leta 1928 pri načrtu za žičnico na Veliko planino in povečanju koče v Kamniški Bistrici ter leta 1930 za kočo na Menini planini. Planinsko kočo na Kopiščih je imela podružnica v svojem načrtu leta 1931, vendar do realizacije tega načrta ni prišlo, vzela pa je v najem mežnari-jo pri Sv. Primožu nad Kamnikom, ki naj bi predstavljala zasilno zavetišče izletnikom in turistom. Ustanovila se je nekakšna zadruga z. o. z. Kopišče, ki pa je propadla. Leta 1936 je podružnica zaprosila Meščansko korporacijo za najem spodnje koče na Kopiščih, a je bila prošnja odbita. Leta 1937 je po reorganizacijo odbora nameravala podružnica postaviti zavetišče na Podih in zato priredila veselico v Kamniški Bistrici. Vse te priprave in ves trud društva, da bi se zavetišče na Podih postavilo, pa niso našli odmeva pri tedanji upravi dvornih lovišč, ki je imela v najemu ves gorski svet na južni strani Kamniških planin. A. S.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Spomini na »Liro« iz tridesetih let
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
To pa je vsekakor dosežek, ki je ne le poprečnim, pač pa tudi boljšim zborom kaj težavno dosegljiv, saj zahteva trdo šolo in nešteto primernih, pa tudi mučnih in dolgotrajnih vaj, kijih lahko izpelje le pevsko izšolani diri- ■ gent.
Za vsakega pevca je značilnd, da ima najmanj dva, lahko pa tudi več registrov. Vsakdo se zaveda prsnega, katerega toni so zvočni, in falzetnega, katerega toni so medli in običajno tudi brez kovinskega sijaja. Pri prvih je polno tako imenovanih alik-votnih tonov, zato so tudi zveneči, pri drugih - falzetnih - teh alikvotnih tonov skoroda ni, zato jih lahko kar enačimo s čistim tonom, ki ga v fiziki predstavljamo s sinusoido. Med enim in drugim so torej tudi fizikalno gledano velike razlike, pri prsnih tonih se tresejo glasilke po vsej svoji širini, pri falzetnih pa le njihovi notranji robovi. Ker se pri falze-tu glasilke skoro nikoli ne strnejo, poje pevec vse tone tega registra le z mehkim ali pa aspirajo-čim nastavkom. Prehod iz enega v drugega, torej iz falzeta v prsni register oziroma obratno ni neopazen, kajti meje med obema so preostre. Temu se dober zbor izogne tako, da se poslužuje tudi mešanega registra, ki ga poznamo pod imenom »voix mixte« in ki nam služi kot neke vrste pre-hodnik ali pa posredovalec med obema temeljnima. Prehod se na ta način bolj ali manj nevidno oz. neslišno zabriše, tako da se sploh ne zavemo, kdaj se je izvršil. Seveda pa te »umetelnosti« ne zmoremo kar tako, in je zanjo potrebno kar precej dela, truda in šolanja.
Samu Vremšaku je potrebno priznati, da se je temu problemu z veliko mero znanja in potrebne potrpežljivosti posvetil, in tako tudi uspel doseči neverjetno lahkotno, neopazno,: nevidno in povsem naravno zveneče prehajanje med obema temeljnima registroma. S to smiselno uporabo vseh treh glasovnih registov je uspel doseči bogato dinamično senčenje, ki' je pri Gallusovih skladbah še posebno zanimivo in ki obsega vse stopnje od najnež-nejšega, včasih celo zastrto odmevnega pianissima, do blesteče-ga, odprtega in prodornega for-tissima, ki ga Gallus sicer ne pretirava, smiselno z življenjsko maksimo poudarjenega besedila pa tudi ne zanemarja. S tem je znal zabrisati različne značaje naravnih registov posamičnih pevcev, jih izravnati in doseči enoviti register.
Veliko težavnega in za poslušalca povsem nevidnega in neslišnega dela so se morali Liraši lotevati, da so nazadnje tudi na tem področju pevske umetnosti lahko dosegli sedanjo stopnjo. Pri tem naj omenim le tri temeljne naloge, in to tako imenovano dinamično plat izravnave registrov, pod čemer razumemo spajanje registrov in dinamičnih stopenj z naraščanjem in pojemanjem
hom, so neuporabni.«
Bralcu, ki lepo zborovsko petje rad posluša, kot aktivni pevec pa ne sodeluje, bo tale del mojega zapisa nekoliko preveč suhoparen, mogoče bo celo menil, da je popolnoma odvečen in nepotreben. Vendar sem želel tako njemu kot vsem, ki s ponosom spremljajo nepretrgano in kontinuirano delo kamniške Lire, predstaviti le majhen izsek iz celote trdega, napornega in ljubiteljskega dela, ki se mu morajo posvetiti, če pač žele napredovati in si konstantno ohranjati visoko mesto med slovensko zborovsko elito.
Že slišim, kako me vsemogoč-
glasu, nato izmeno le teh, ki je ni kritiki karajo, češ da tlačim zasnovana na tonih tistega regi- amaterske in profesionalne zbore
stra, ki kaže najmanj napak, m ' nazadnje še resonanco, s katero je moč okrepiti tone nizkega in srednjega registra, in to bodisi s prsno ali pa lobanjsko resonanco.
Menda si lahko zamišljam, da se je pri učenju Lirinih pevcev bolj ali manj hote zavedal in posluževal metode, ki jo je, sicer nikoli izgovorjeno in definirano, a skoro čisto intuitivno, uporabljal njegov oče Ciril in ki jo, prevedeno v razumljivi jezik, lahko ponazorim takole:
»Pri učenju naj pevci ne pojejo s polnim glasom. Čisto intonacijo, pravilno vokalizacijo in lepo ter jasno izgovorjavo nasploh se da doseči s falzetom ali pa polglasno. Med vajami se izogibaj trdih zastavkov. Falzet in »voix mixte« morata biti čista in zvočna, to pa je možno, če je goltno mišičevje rahlo, prožno in nena-peto, uporaba zraka pa pravilna. Glasovi, ki so prepojeni z da-
v isti koš. Tako sem zapisal namenoma, kajti prave ločnice med enimi in drugimi sploh ni, vsaj za Liro prav gotovo ne. Tako vztrajno in trdovratno razmejevanje, kot si ga dovoljujejo nekateri profesionalni kritiki, ki se večkrat poslužujejo profesionalnih kriterijev pri ocenjevanju amaterjev in le amaterskih kriterijev pri ocenjevanju profesionalnih zborov, je tako za ene kot druge škodljivo. Prve-amaterske zbore popolnoma krivično in s prizvokom manjvrednosti omalovažuje, druge — profesionalne zbore — pa postavlja na pretirano visok piedestal. Brez dobrih amaterskih zborov, kjer so se stoletje nazaj vzgajali in ljubiteljsko šolali dobri zborovski pevci, bi Slovenci nikoli ne dosegli sedanje stopnje zborovske kvalitete, s katero se lahko ponosno postavljamo v svetovnem merilu.
mag. CENE MATIČIČ
(se nadaljuje)
Dušan Lipovec razstavlja v Mozirju
V Galeriji Mozirje razstavlja do konca maja akademski slikar in likovni kritik Dušan Lipovec krajinske akvarele, gvaše, tempere in olja, ki so avtorjev izbor del iz zadnjih nekaj let. Razstavo, ki je tudi izmenjava in sodelovanje v kulturi sosednjih občin, je odprl likovni kritik prof. dr. Mirko Ju-teršek.
Dušan Lipovec - »Kamnik«, akvarel in tuš, 1991
40 let VVZ Antona Medveda
Njihove duše živijo pod streho bodočnosti.. •
V koledarskem letu 1993 se je začelo in se bo izteklo 40. leto delovanja institucije z imenom VVZ ANTON MEDVED.
Eno je gotovo, z imenom Antona Medveda se vsakemu Kemničanu porodi asociacija na otroški vrtec.
Če med naključnimi sogovorniki, ki niso poklicno vpeti v stvarnost predšolske vzgoje, nanese beseda na otroški vrtec, so vsi istega mnenja, da tu tako ne počnemo drugega, kot »merkamo« otroke. V očeh večine javnosti je to tako in tako drugorazredno delo. Vcrjeno je v arhaičnem spominu naših ljudi zapisano, da je »merkanje otrok« najlažje delo, ki so ga ne tako dolgo nazaj pri nas opravljale že petlet ne deklice, če se je staršem to zdelo potrebno. Šele kasneje so otroci lahko poprijeli za »bolj zahtevna dela« kot pastirice in pastirji. Pri vsem tem ne gre spregledati dejstva, da so bile v to zares zgodnje zaposlovanje vključene predvsem deklice - pestrne. To pomeni, da je v našem zgodovinskem spominu varovanje in vzgoja otrok predvsem delo za deklice, dekleta in žene.
V današnjem času govorimo o feminizaciji vzgojiteljskega poklica, vendar mislim, da je 40-letno obdobje vendarle prekratek čas za vzpostavitev naravne spolne strukture poklicnih vzgojiteljev. Kako uspešne smo bile, mislim, da lahko pišem v ženskem spolu, pri uresničevanju in vzpostavljanju kar najbolj naravnih socialnih situacij, nam največ povedo generacije otrok, ki so danes že starši otrokom, ki so spet pod našo streho.
Tiho in ne zares očitno se premikajo in spreminjajo odnosi med nami v smislu komunikacije starši - otrok.
Vedno več je fantov in moških, pripravljenih prevzeti breme vzgoje svojega otroka v približno taki meri, kot jo prevzema mama oziroma žena. Tudi v tem se kažejo sadovi našega 40-letncga dela.
V to trditev smo prepričane, ker nam je že dolgo vsem znano, da je najzgodnejša doba v življenju člov-ka, to je njegovo otroštvo, tisto obdobje, v katerem se vpiše prvotno besedilo življenja. Mnogokrat in še premalo se spomnim besedila Ivana Cankarja o prvotnem besedilu življenja. Vsem bralcem teh vrstic za osvežitev spomina posredujem odlomek:
»Ali nikoli nisi občutil, da je greh zoper naturo, če so otroške sanje ogoljufane? V srcu ostanejo zmerom, do zadnjega dne, kakor žolč in pelin: ne premaga jih nobeno zrelo veselje in tudi ne nobeno zre-
lo razočaranje; pa da bi življenje odprlo sam paradiž - nenadoma bi prikipel izpod cvetja, grenak studenec ... Kaj naše razočaranje starcev, kaj naše spoznanje! Seveda več na popisanem papirju...! Razočaranje otroka pa je prvotno besedilo vsega življenja, morda se po dolgem romanju izpremeni ali zabriše posamezna beseda, morda se malo predrugači slog - ampak prvotno besedilo ostane in je vsem očitno...«
Veliko veliko se je spremenilo od takrat, ko so bile napisane te besede in je veljalo, naj bodo otroci redoljubni, nesvojeglavi, ubogljivi in seveda nenadležni. Danes skušamo vsakega posameznega otroka upoštevati v spektru vse njegove individualnosti, in nočemo slišati za konformizem in kakršnekoli ideološke priveske v odnosu do otrok. Želimo jih postaviti na njim lastno pot, neodvisno in zares samosvojo.
Vsi, ki smo zdaj v tem časa in prostoru kakorkoli soočeni s predšolsko vzgojo, vemo, da je edino razumna alternativna solucija na tem področju čim bolj popolna humanizacija odnosov do otroka nasploh. To so predvsem odnosi: otrok - odrasli, stroka, družba in vse drugo, kar je v tem prostoru in času.
Kljub temu da so v fazi odmiranja nekatere, ne tako stare in morda umetno postavljene vrednote in v rojevanju nove, se v pedagogiko za različno stare otroke plazijo ideološke vsebine, ki vsebujejo prikrit konformizem in brezpogojno lojalnost državi, pa kakršna naj že bo.
Na prevetritvi in izdelavi so tudi Zakon o predšolski vzgoji, reforma obveznega izobraževanja ter standardi in normativi na predšolskem področju.
Standardi in normativi za predšolske otroke!!! Kako brezupno nesramne se mi slišijo te besede v odnosu do otrok kot posameznikov. Ozrimo se v svoje domove ali soseščino in pomislimo, kakšnim normativom ustrezajo otroci, ki jih poznamo. Verjetno nikakršnim, vsak je sam svoj standard in normativ.
Za nepoznovalce tega področja je treba povedati, da je kakovost otroštva v veliki meri odvisna od normativnega tolarja, ki ga za vsakega otroka odreja država preko svojih otroštvu bolj ali manj naklonjenih podanikov.
Zdaj, po štiridesetih letih institucionalnega dela s predšolskimi otroki in prav na pragu tretjega tisočletja, bo strokovno vodstvo zavoda skušalo izoblikovati edino možno pot v odnosu do otrok za
naš in morda tudi za prihodnji čas.
V tem času se nam zdi pomembno, da vzpostavimo temelje, ki bodo uresničevali:
- vse možnosti za pravo uresničevanje otrokove individualnosti,
- sprejemanje svoje drugačnosti in različnosti drugih ob njem,
- vzgojo otrok v odrasle, ki jim bo podložnost tuja in bodo znali prestopati meje lastnega praga in morda vseobče omejenosti,
- vzgojo otrok, da jim ne bodo pomembne in potrebne ideološke in druge etikete za vzpostavljanje medsebojnih odnosov in sožitja.
V tem trenutku so to alternative, ki imajo v sebi, vsaj večini se zdi, duh po nikoli uresničenih iluzijah. Vendar ljudje, ki imajo v sebi spoštovanje do otrok, in čas bodo uresničili tudi to. In verjamite, vsaka generacija bo v tem pogledu boljša od prejšnje. Prav neverjetno, vendar je res, da se moramo zdaj, ko se končuje obdobje enoumja na vseh nivojih življenja, spet soočati s poplavo »poklicanih in izbranih«, ki z vehemenco in suverenostjo ome-jencev skušajo zelo radikalno posegati tudi v svetišče, ki se imenuje otroštvo.
»Ti »poklicani in izbrani« se še nikdar niso pozanimali in niso bili odgovorni za posledice svojih dejanj. Zakaj naj bi bili zdaj!?
Nekateri »bolj čuteči« med njimi
ŠAHOVSKI UTRINKI
XXX. SPOMINSKI ŠAHOVSKI TURNIR HERING — ZUPANČIČ. Turnir v aktivnem šahu je potekal v Domžalah 19. in 20. marca. V konkurenci 31 igralcev so uspešno nastopili igralci iz naše občine. Marjan Karnar je osvojil 6,5 točk in zasedel odlično 2. mesto. Druge uvrstitve: 12. Tone Trebušak, 17. Igor Kragelj, 18. Iztok Brunšek itd.
14. ŠAHOVSKI FESTIVAL BLED - OPEN. Tekmovanje je potekalo na Bledu od 26. marca do 3. aprila. V močni mednarodni konkurenci 114 igralcev sta uspešno nastopila: Igor Kragelj, osvojil je
6 točk in zasedel 16. mesto; in Tomi Špilak, osvojil je 3 točke in zasedel 100. mesto. V konkurenci 21 članic je uspešno nastopila Petra Ipavec, osvojila je 5,5 točk in delila 5. do 7. mesto. Izboljšala si je točke slovenskega ratinga ter izpolnila del pogojev za osvojitev mednarodnega ratinga.
ODPRTO MLADINSKO PRVENSTVO OBČINE KAMNIK V AKTIVNEM ŠAHU ZA LETO 1993. Tekmovanje je bilo v organizaciji Občinske šahovske zveze in Šahovskega kluba Komenda izvedeno v Komendi v petek, 16. in soboto, 17. aprila. Konkurenca je bila zelo zanimiva, saj so nastopili tako mlajši dečki in deklice kot starejši dečki ter mladinci in mladinke. Nastopili so: dva I. kategor-nika, štirje II. kategorniki, dvanajst III. kategornikov itd. Končni vrstni red je bil sledeči: 1. Petra Ipavec, 8 točk, 2. Robi Bergant,
7 točk, 3. Tomi Špilak, 7 točk, 4. Bojan Hribar, 6 točk, 5. Zijad Agovič, 5,5 točk, 6. Tomaž Petek, 5,5 točk, itd.
IV. MEDNARODNI TURNIR MESTA LJUBLJANE. Tekmo vanje je potekalo v Ljubljani od 24. aprila do 2. maja. V močni konkurenci 105 igralcev so uspešno nastopili mladi igralci. Igor Kragelj je zasedel 29., Robi Bergant 64., Bojan Hribar 79. in Tomi Špilak 83. mesto. Na tem turnirju so vsi igralci izboljšali točke za rating.
2. ODPRTO REGIJSKO EKIPNO PRVENSTVO ZA MLAJŠE DEČKE IN DEKLICE LJUBLJANSKE ŠAHOVSKE REGIJE ZA LETO 1993. Tekmovanje je bilo odigrano v Ljubljani v četrtek, 13. maja. V konkurenci 17 ekip mlajših dečkov, ki so odigrali 7 kol, je ekipa Most (v postavi Uroš Jerovšek, 5, Grega Krmavnar, 6,5, Tadej Smole, 6,5 in Primož Podbelšek, 7) osvojila 1. mesto in naslov regijskega ekipnega prvaka. Ekipa Komende ( v postavi: Peter Cviren, 4, Urban Poglajen, 3, David Rems, 5,5, Anže Boben, 4, Matej Kociper) je osvojila 3. mesto. V konkurenci 9 ekip mlajših deklic, ki so odigrate 9 kol, je ekipa Komende (v postavi: Tjaša Ipavec, 7 točk, Neža Žnidaršič, 7, Maja Crnkovič, 4, Irena Urh, 4,5) osvojila 2. mesto.
FRANC POGLAJEN
si skoraj obrišejo solzo v očeh, ko morajo v imenu države in za svojo službo počenjati stvari v imenu otrok, vendar daleč od tega, da bi zares bile po meri otrok. Večina od njih se ob tako obrobnih problemih, kot je predšolska vzgoja, nima časa niti zares ustaviti, kaj šele, da bi se soočili z otroštvom, ki je tukaj zdaj in nikoli več. Na koncu obdobja, dolgega štirideset let, polnega izkušenj iz naših lastnih otroštev in otroštev, ki so bila pred nami, za nami in so tukaj, si želimo za vodilo pri našem delu izbrati pesnitev Khalil Gibrana, ki je po mnenju nekaterih morda nekaj najlepšega, kar je bilo napisano o vzgoji otrok. Izbrala sem le en verz iz celotne pesnitve:
... lahko dajete dom njihovim telesom, vendar ne njihovim dušam, kajti njihove duše živijo pod streho bodočnosti...
Če se bo večina od nas zavedala in se vedno spominjala osnovne misli, ki nam jo Gibranijeva pesnitev poklanja, in jo bomo poskušali ude-janiti v odnosu otrok - odrasli, potem me ni strah za svetišče, ki se mu reče otroštvo.
Upam, da bom v ne tako daljnem letu 2033 prebrala članek, ki bo opisoval enakovrednost in različnost otroškega in odraslega sveta, ki sta našla skupno pot tudi v institucionalnem pogledu, brez rigidnih in samim sebi zadostnih posameznikov, ki ob svoji karieri pozabljajo na vse tokove življenja okrog sebe.
JELKA GOLOB
Na Mekinjskem krosu
hitro in živahno
Številne gozdne stezice Godiča, Brezovice, Vodic, Tučne, Kužne, Olševka in Mekinj so kot že nekaj let na dan upora proti okupatorju
- 27. aprila, oživele tudi letos.
»Gostile« so več kot 80 tekačev iz raznih krajev Slovenije, in kot se spodobi za domačine, je bilo teh na štartnih pozicijah največ. Prišli so iz Stranj, Godiča, Tuhinja, Kamnika in seveda Mekinj, kjer se je vse skupaj odvijalo. Največ razburjenja in pričakovanj je bilo v vrstah najmlajših tekmovalcev, ki so se pomerjali med seboj že pred štarom in tako ugotavljali, kdo izmed njih ima vendarle največ »šans«. No, ko so kasneje prejemali čestitke najhitrejši, si drugi niso preveč belili glave: »Pa kaj! Drugo leto pridemo ponovno, takrat pa se le pazite, še bolj bomo nabrušeni!« In če so glasnim navijačem nudili največ zabave najmlajši, pa je bilo čutiti višek napetosti v trenutku, ko so na štartno črto stopili tekmovalci v članski konkurenci. Zanimanje gledalcev je s pretečenimi kilometri članov naraščalo in pri različnih mnenjih o zmagovalcu so padale celo stave. Vendar pa je bilo že čez 46 minut, kolikor je zmagovalec porabil za 12 km dolgo, razgibano in precej težko progo, vse jasno. Z očitno prednostjo in novim rekordom proge je zmagal domačin Martin Vrhovnik pred Marjanom Veršnikom iz Kamnika in Antonom Vidovičem iz Lukovice. Tako Martin kot Marjan sta, kot kaže, letos v odlični formi, saj sta na dosedanjih tekmah že prikazala nekaj izvrstnih nastopov. Pri članicah je bila žal udeležba bolj skromna, brez konkurence pa je bila ena najboljših slovenskih tekačic Veronika Bohinc. Najboljši trije tekmovalci iz vseh kategorij so prejeli medalje, ki jih je priskrbela Športna zveza Kamnik, absolutna zmagovalca pa sta prejela še pokala, dar KS Mekinje. Seveda ne smem prezreti dobre organizacije tekmovanja (skrbno označene proge, nemoten potek tekmovanja, hiter izračun rezultatov), za kar so poskrbeli aktivni iz ŠD Mekinje ter nekateri zunanji sodelavci, ki so ob tej priložnosti priskočili na pomoč.
Zmagovalci po kategorijah: med dečki - Anže Smolnikar, Jan Mere, Romati Golob, Damjan Slapnik - med deklicami - Erika Vrhovnik, Sandra Prešeren, Špela Verovšek, Andreja Močnik
- med ženskami - Simona Felicijan, Irena Petkovšek, Veronika Bohinc in — med moškimi — Martin Vrhovnik, Anton Vidovič, Mare Krištofič.
KSENUA VRHOVNIK
Nekaj za vas, otroci!
Vi/a vaja - ringa raja
V soboto, 29. maja, organizira MC Kamnik zabavno prireditev za otroke in odrasle na parkirišču (za bivšim podjetjem Cedam) DOMARK.
Kaj bomo počeli:
- risali s kredami po asfaltu
- gnetli in oblikovali glino
- poslikali del zidu z barvami iz trgovine CIT
- ogledali si bomo modno revijo trgovine PALMAS
- zaplesali s plesno skupino ROSES
- lahko se boste fotografirali
- predstavili se bodo taborniki, karateisti, rolkarji in kolesarji
- nastopite lahko na Pokaži, kaj znaš
Vso prireditev bo spremljala živa glasba.
Žuriranje se prične ob 10. uri in konča predvidoma ob 14. uri.
Pa brez panike, če vas zagrabi lakota: za sendviče bo poskrbel DOMARK, Picerija MELITA bo imela cenejše pice in poizkus-
Regionalno tekmovanje mladih tehnikov
Zadnji konec tedna v mesecu aprilu je na OŠ Toma Brejca potekalo tekmovanje in srečanje mladih tehnikov Gorenjske.
Tekmovanja se je udeležilo 110 osnovnošolcev iz naslednjih občin: Domžale, Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič in Kamnik.
Tekmovalci so se pomerili v naslednjih panogah:
- predstavitev in zagovor nalog v področja strojništva, elektrotehnike, elektronike, robotike, računalništva; - ogled proizvodnega procesa in sestavljanje konstrukcij; - izdelava izdelka iz lesa z uporabo električnega orodja — izdelava makete z lesenimi gradniki; - predstavili so tradicionalne tehnologije in prikazali izdelke na razstavi.
Tekmovali  pa SO tudi  V tehnično šnnrtnjh  nanpoah    in sjrrr-
z avtomobili na električni pogon, raketnimi modeli, raketoj^lam,
letalskimi modeli v izdelavi in spuščanjem ploščatih zmajev, z ladijskimi modeli in v amaterskem radiogoniometriranju - lovu na lisico.
Tekmovanja z letečimi modeli so pripravili na modelarjem poznanem terenu pri Križu, z modeli čolnov pa so se pomerili na bazenu pri Leku v Mengšu.
Najboljši v posameznih panogah so se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo konec meseca maja. Iz naše občine je to uspelo štirim tekmovalcem: Mitja Luštrek z OŠ Komenda-Moste je po ogledu proizvodnega procesa v Svilanitu domiselno sestavil model naprave za previjanje preje, Tadej Klemen in Urban Slapar z OŠ Komenda -Moste sta s pomočjo električnega orodja naredila izdelek iz lesa v pičlih dveh urah in pokazala pravo obrtniško spretnost, Jure Prezelj z OŠ Toma Brejca pa si je s svojim modelom čolna po napetem tekmovanju uspel izboriti nastop na državnem srečanju.
Prireditev je kljub precej oddaljenim tekmovališčem potekala brezhibno, za kar gre vsa pohvala organizatorju.
V odmoru, pred podelitvijo priznanj najboljšim, so učenke z OS Toma Brejca - članice turističnega krožka, razkazale tekmovalcem kulturnozgodovinske znamenitosti našega mesta.
Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzela občina Kamnik, nagrade za tekmovalce pa so prispevali posamezniki in podjetja, ki jim velja posebna zahvala: URKO, Krmavnar, Trival, Eta, ORO - Alenka Mele, Arboretum, Kemostik - Neostik, Knjigarna Kočna, Svit, Lončarsko podjetje Komenda, Svilanit, Lek.
Simon Potočnik Rova 29, Radomlje
njo, bar MONTONA dobre lučke, pri GAŠPERJU krofe, v trgovini SADJE, ZELENJAVA pa poceni banane. V štirih gostinskih lokalih (še PRESTIGE IN T&B bar) imajo poleg drugega tudi zadosti koka-kole in sokov.
Ob že omenjenih lokalih in trgovinah so nam s sredstvi pomagali še: SAGA, KAMNIK TRANS, SKG, MENJALNICA ZORA in TOLO, d. o. o.
Če bo slabo vreme, bo prireditev naslednjo soboto, 5. junija. Vabljeni vsi, ki se radi zabavate. Pripravljamo vam še eno veliko presenečenje! P. S.
RDEČI KRIŽ Kamnik še vedno zbira vse uporabne stvari za begunce. Če imate odveč knjigo, igračko ali šolske potrebščine, prinesite jih s seboj na prireditev, nekdo vam bo hvaležen.
H. STERLE
Občinsko tekmovanje vVeselišoli
V soboto, 8. maja, se je na Osnovni šoli Frana Albertha zbralo 110 najuspešnejših veselošolcev in veselošolk iz občine Kamnik. Vesela šola je akcija revije PIL (Pisani list) za večje in boljše znanje. Letos slavi 25 let. V najboljših letih je imela Vesela šola kar 92.000 tekmovalcev.
In kako je potekalo občinsko tekmovanje? Veselošolci smo se ob 9. uri zbrali pred gostiteljsko šolo. Nato smo odšli v večnamenski prostor, kjer sta nas pozdravili in seznanili s pravili in potekom tekmovanja g. Rotova iz Občinske zveze prijateljev mladine Kamnik, ki je pomagala pripraviti tekmovanje, in ga. Mirjana Svoljšak, mentorica Vesele šo'e na Osnovni šoli Franca Albrehta. Potem smo se raz -rstili v razrede. Imeli smo 40 minut časa, da smo odgovorili na vprašalnik, ki so nam ga sestavili v uredništvu PIL-a. Ko smo vprašalnik rešili, smo zopet odšli v večnamenski pro tor. Dobili smo malico, ki so jo posebej za nas pripravili v Ko "ini. Nato so prišle dolge minute čakanja na rezultate. Medtem s > si nekateri ogledali film, drugi pa odšli ven. Končno! Te; co pričakovani rezultati so »prišli« okoli 11. ure.
Najboljša mesta so zasedli naslednji učenci:
4. razred, Jure Spruk, OŠ Marije Vere, Duplica
5. razred, Saša Bergant, OŠ Toma Brejca, Kamnik
6. razred, Tina Uršič in Damjana Kern, OŠ Komenda-Moste
7. razred, Marko Burja, OŠ Stranje
8. razred, Luka Podjed, OŠ Frana Albrehta, Kamnik Tako smo preživeli še en veselošolski dan.
Za konec naj še povem, da se bodo vsi zmagovalci udeležili republiškega tekmovanja v Cankarjevem domu, ki bo v nedeljo, 30. maja.
Želimo jim veliko uspeha!
KATJA PLEVEL, 7. Č OŠ Frana Albrehta, Kamnik
Še enkrat o lubadarju
Lubadar v naših gozdovih še vedno, bolje rečeno, vse bolj pustoši. Navkljub prizadevnosti velike večine gozdnih posestnikov pri izdelavi gozdnega reda, zaenkrat gozdarji ne opažamo nobenih znakov zmanjševanja populacije teh škodljivcev. Nasprotno, tedenski pregledi terena in razmeščenih pasti kažejo, da se razvoj nezadržno širi. V 71 postavljenih pasti se tedensko ujame preko 800.000 teh malih živalic! V neobelje-nem lesu iglavcev, ki ga je mogoče najti še marsikje v gozdovih, ob cestah in na raznih skladiščih žag, se pospešeno razvijajo larve (beli »črvički«), ki so se razvile iz jajčec. Larve so ena od razvojnih stopenj v razvoju lubadarja. Ker so lubadarji brez večjih težav preživeli zimo v tleh, panjih in za lubjem, so v aprilu množično zleteli na oslabele smreke, neobeljeno hlodovino ter v nepospravljeno vejevino in vrhače. Tam so samice odložile jajčeca. Iz njih se razvijejo larve, ki vrtajo nove pod lubjem skozi vodovodni sistem smrek. S tem prekinjajo pretok vode iz korenin v krošnjo, zato se drevje začne sušiti. Ko larve dovolj zrastejo, se zabubijo, iz bub se izležejo hroščki, ki se prevrtajo na piano in odletijo na nova drevesa. Tako se napad spet ponovi. En rod potrebuje za razvoj približno 5-6 tednov, odvisno od vremenskih razmer. V normalnih razmerah ima lubadar 2 rodova letno, v takih, kakršne so trenutno pri nas, pa se te generacije pomešajo, tako da je množitev še bistveno večja.
Zdrava smreka je sama sposobna prenesti napad približno 200 lubadarjev, s tem da njihove rove zalije s smolo. Vse, kar je več od tega števila, pa že tako oslabi njen pre hramb ni sistem, da začne propadati. Pri tedenskem ulovu lubadarjev, kakršen je omenjen na začetku, lahko vidimo, koliko smrek je na ta način rešenih. Povsem nemogoče pa je ugotoviti, koliko hrošč-kov še uživa svobodo, saj pasti žal niso čudežne rešiteljice, ker imajo svoje meje delovanja. Ker so v njih vabe, ki spolno privlačijo lubadarje, jih ne smemo postaviti v bližino smrek, sicer bi lubadarji v preveliki vnemi zgrešili past in bi se naselili v bližnjih smrekah. Najboljši način zatiranja je še vedno beljenje in sežig lubja in vejevine. Ta način so začeli uveljavljati že pred več kot 115-mi leti, do danes pa še nismo uspeli najti učinkovitejšega postopka. Obstaja sicer možnost škropljenja, vendar so škropiva zelo strupena in imajo dolgotrajno delovanje. Letos smo začeli preizkušati tudi okolju prijaznejše škropivo, ki je sicer še vedno strupeno, a deluje samo 6 tednov, nato pa razpade na neškodljive elemente. Gozdarji izvajajo škropljenje s tem insekticidom, kakšni pa bodo učinki, bo mogoče ugotoviti v teku tega leta.
Za konec naj poudarim, da lubadar v času košnje, siliranja in okopavanja krompirja ni na dopustu, temveč tudi takrat pridno vrta pod lubjem. Zato čas, ki ga lastnik porabi za posek, beljenje in sežig lubja ter vej, ni izguba temveč naložba v lasten gozd, saj le zdravo drevje daje upanje na dobro prodajo lesa.
Nazadnje, vendar sploh ne najmanj pomembno, pa še opozorilo, da je treba pri požigu lubja in vej upoštevali vse varnostne ukrepe, da ne bi prišlo do nesreče.
IGOR CURK dipl. ing. gozd
Blagoslovitev praporov gasilskih društev
Najnevarnejši »Rdeči petelin« je malodusje
ČRNA KRONIKA
V aprilskih in majskih dneh je 'mela kamniška policija precej dela na področju varnosti cestnega prometa, vzdrževanja javnega reda in miru ter kriminalitete.
7- 4. Neznani storilec je ponoči Pn starem zdravstvenem domu vlomil v osebni avomobil; s kamnom je razbil zadnje levo okno in skozi steklo odvzel športno torbo z dokumenti.
»• 4. Iz države je bil odstranjen tuji državljan, ker je nezakonito b»val v R Sloveniji.
4. Na Kranjski cesti je prišlo do prometne nezgode, v kateri sta pred prehodom ceste čez že-'ezniški tir trčili R. M. in K. S.
10. 4. Med Novim trgom in starim gradom je ob 21. uri vinjen obležal občan Tonček A.
Neznani storilec je vlomil * prostore podjetja Krojan, J1 • °- o;, in Lesex ter odnesel telefonski aparat in računalniško "Pkovnico.
12. 4. Neznani storilec je vlo-. niil v novogradnjo na Vrhpoljah. jJdvzel je ročno motorno žago '-'olmar rdeče barve s serijsko Številko 132352, skobeljnik plack&Decker, kotni brusilnik <n druge predmete.
Zaradi vožnje po levi strani ceste je tuji državljan povzročil prometno nezgodo v Mekinjah. Bil Je napoten k sodniku za prekrške.
13. 4. Kadar v Šmarci na semaforju utripajo rumene luči, Pogostokrat prihaja do promet-n'h nezgod, saj se vozniki ne ravnajo po postavljenih prometnih Zriakih. Tako je bilo tudi tega a"e, ko B. M. ni upošteval prednosti P. N.
14. 4. Na prelazu Kozjak je Popolnoma pogorel osebni avto-m°oil znamke Hvundai.
Jožefa K. se je sprla s Frančiškom K., vendar pa sta se do Pnhoda policistov že pomirila.
Tujci Hasan, Namzija in Petar
so bili odstranjeni iz R Slovenije zaradi nezakonitega bivanja v državi.
15. 4. Tomaž P. je fizično obračunal s svojo materjo.
Z. B. se je pri žaganju s krožno žago hudo telesno poškodoval, saj mu je v čelo priletelo poleno. Po dogodku je nezavesten obležal.
16. 4. L. O. je na Korenovi poti na Duplici zapeljal na makadamsko bankino, nato pa ga je na vozišču obrnilo na streho. V nezgodi je nastala le materialna škoda.
17. 4. Neznanec je izpod kozolca v Motniku odvzel osem vreč umetnega gnojila.
18. 4. Ker je doma vinjen kršil javni red in mir, je bil France B. pridržan do streznitve.
20. 4. V naselju Podgorje je Š. B. povzročil prometno nezgodo, v kateri je M. P. zaradi poškodb umrl na kraju nezgode.
21. 4. Otroci so z Malega gradu metali opeko in s tem ogrožali varnost občanov. Policisti so ugotovili, da gre za pet osebic.
22. 4. V Medvedovi ulici se je poskušala nastaniti precej živahna državljanka Rusije, ki naj bi izvajala svoj program v nočnem lokalu. Ker je nezakonito bivala na območju R Slovenije, je bila po Zakonu o tujcih odstranjena iz države.
23. 4. Policisti so ugotovili, da so v lokalu Origano prekoračili obratovlani čas, poleg tega pa so še kršili Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju in tudi niso takoj upoštevali opozorila policistov. Podana sta bila predlog sodniku za prekrške in poročilo inšpekcijski službi. Inšpekcijske službe so predlagale upravnemu organu odvzem dejavnosti zaradi pogostih kršitev.
24. 4. Občan je poklical na policijo. Ker je bilo ugotovljeno,
V začetku maja smo praznovali god sv. Florijana, zavetnika gasilcev in varuha pred ognjem.
Svojemu zavetniku so se člani gasilskih društev 9. maja spet priporočili v podružni cerkvi sv. Boštjana v Mostah, kjer je GD Moste poskrbelo za mašo sv. Flo-rijanu, še posebej za pokojne gasilce, in blagoslovitev praporov gasilskih društev iz kamniške ob-
in kadrovske težave pa še marsikaj drugega. Nočemo tarnati, saj to ni najhuje. Najbolj nas boli dejstvo, da se je »rdeči petelin« s streh preselil v ljudi. Ti postajajo malodušni, nezavzeti za javne zadeve, živijo brezciljno.«
Dekan Pavlic pa je zlasti govoril o sv. Florijanu kot gasilskem in splošnem vzorniku ter gasilce povabil k vestnemu izpolnjeva-
cev v lanskem letu je bil poveljnik GD Moste Marjan Koncilija.
GD Moste je uspešno sodelovalo tudi na raznih gasilskih tekmovanjih. Za pripravo znanja so porabili 145 ur. S sedmimi desetinami se je udeležilo občinskega gasilskega tekmovanja, mladinci pa državnega prvenstva na Ptuju.
Kot druga gasilska društva tudi moščansko tarejo precejšnje denarne in druge težave. Zato njegovi člani opozarjajo vse prebi-
valce KS Moste, da »ne smejo videti gasilca le pri gašenju požara, ampak tudi na vajah, pri popravilu orodja in gasilske opreme pa tudi pri prostovoljnem delu. Če boste vse to videli, boste lahko z mirnim srcem priznali, da je to tisti človek, ki se za vas žrtvuje, da bi mirno spali, in da se sredstva, ki jih namenjate gasilstvu in gasilcem, najbolje obrestujejo.«
JOŽE PAVLIC
31. maj — svetovni dan nekajenja. Letošnje geslo je ZDRAVSTVENA SLUŽBA - OKNO V SVET BREZ KAJENJA.
Vemo, da je kajenje vse bolj dokazano kot vzrok različnih bolezni in tudi umrljivosti prebivalstva.
V ta namen je v Zdravstvenem domu Kamnik postavljena razstava izdelkov učencev Osnovne šole Moste na temo KAJENJE, ki si jo lahko ogledate od 27. maja do 5. junija.
Oglejte si zanimivo razstavo, saj boste iz nje izvedeli, kaj mladi mislijo o kajenju!
V. MEJAČ
Sprevod gasilcev s prapori svojih društev
čine. Zbrali so se predstavniki GD Križ, GD Tunjice in domačega gasilskega društva, da pa bi. jih bilo več in za dobre sosedske odnose pa še iz Lahovč in Topol. Komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic je po maši blagoslovil šest praporov gasilskih društev: dvoje moščanskih ter po enega komendskega, lahovške-ga, kriškega in tunjiškega.
Podpredsednik GD Moste Viktor Nograšek je v masnem uvodu pozdravil navzoče gasilce, vernike in narodne noše. Zlasti je opozoril na težave, ki tarejo gasilce ter povabil k velikodušni pomoči: »Današnji čas ni naklonjen nikomur, tudi nam gasilcem ne. Tarejo nas gmotne, denarne
da je v duševni stiski, sta ga dva policista odpeljala v zdravstveni dom.
Mladostniki so vlomili v vikend, kasneje pa je bilo ugotovljeno, da je eden izmed storilcev v ožjem sorodstvu z oškodovancem.
Neposredno po prijavi občana P. J., da mu je bilo odvzeto kolo z motorjem, je bilo le-to pri kontroli prometa najdeno in zaseženo Matjažu D.
Neznanci so vlomili v trgovski center HIT in si prisvojili jestvi-ne, predvsem čokolade. Policisti so storilcem že na sledi.
25. 4. Avstrijski državljan Gerhard K. je z motornim zmajem pri pristajanju v Podgorju priletel v električno žico, ki jo je pretrgal, nato pa padel na tla. Pri tem je k sreči nastala le materialna škoda.
27. 4. V bližini tovarne Titan sta policista našla 21 paketov vodovodnih kolen, ki si jih je pripravil neznani storilec. Policista sta kasneje zasačila Miroslava R. in Seada G., ki sta neutrudno natovarjala pakete v svoj osebni avtomobil. Bila sta izročena preiskovalnemu sodniku.
4. 5. Darko D. jefizično obračunal s svojo ženo, proti njemu pa je Matjaž Z. uporabil plinski razpršilec. Oba bosta predlagana
v postopek pri sodniku za prekrške.
Pri lokalu Montona na Steleto-
vi ulici so betonirali stopnice, vsled česar sledi poročilo inšpekcijskim službam občine.
5. 5. Na Titovem trgu je vinjen obležal Anton Z. Sledi predlog sodniku za prekrške.
6.5. Branko J. je pretepal svojo ženo, hkrati pa prijavil tatvino, ki je v resnici ni bilo. Ker je kasneje nadaljeval s kršitvijo, je bil pridržan do streznitve.
9.5. Občani so prijavili kršenje obratovalnega časa v lokalu Pre-stige v Kamniku. Sledita predlog sodniku -za prekrške in poročilo inšpekcijskim službam zaradi prekoračitve obratovalnega časa.
13. 5. Slavko Š. je - kot ponavadi — vinjen obležal.
DEŽMAN V. GABRIELA
nju gasilskih načel.
Vse navzoče pa je opomnil, naj gasijo v sebi požare strasti, malo-dušja, sovraštva, skratka, postajajo boljši ljudje.
Na koru je med mašo pel Moški pevski zbor Komenda pod vodstvom inž. Baldomirja Krem-žarja, narodne noše so polepšale gasilski sprevod od gasilskega doma do cerkve in nazaj, moš-čanske gospodinje in dekleta pa poskrbele za postrežbo po maši.
In še nekaj besed o prireditelju dekanijske slovesnosti - GD Moste. Lani sb njegovi člani osemkrat pomagali gasiii požare, novembra in decembra so zaradi naraslih voda večkrat črpali vodo iz zalitih kleti, zaradi suše in okvare vodovoda z avtocisterno ljudem in živalim zagotovili čisto pitno vodo, posredovali pa so tudi pri prometni nesreči, 82 članov je opravilo 610 delovnih ur, k tem pa je treba prišteti še veliko drugih prostovoljno opravljenih ur. Za požrtvovalno delo so najbolj prizadevne na občnem zboru društva nagradili s kipcem sv. Florijana in z diplomami. Eden najpožrtvovalnejših gasil-
•ada 00000 s/t)
itana Ribaš
nagrada (5000 s*)
3.rk ;$|||
'MotteStapSe* *to*M. nagrada (1000 sit) rldrlnkaplošnik
č,e5titamol
Vse nagrajence in ostale vabimo, da se udeležiio naslednje akcije v forumovi kreativni delavnici!
Opravičilo!
V zadnji številki časopisa je prišlo do tiskarske napake in objave napačnega oglasa knjigarne Forum. Tokrat objavljamo pravi oglas, prizadetim pa se za napako opravičujemo.
Zapomnite si ime ANUS - četrtič
V kamniški občini spet smrdi. To je smrad, ki vas oplazi, ko odprete Kamniškega občana in na eni njegovih strani naletite na masten, smrdljiv naslov Zapomnite si ime ANUS. Ker gre že za četrti članek s tem naslovom, verjamem, da si boste ime zares zapomnili, to pa pravzaprav že tudi dokazuje njegovo pravilno izbiro, kajti publiciteta, ki jo prinaša, je zastonj in najboljša reklama. Moje skromno mnenje je, da smrad, ki ga ob branju omenjenih člankov zavohate, ni iz zadnjika.
Da v imenu ANUS ni sporna asociacija na zadnjik, pač pa da »posvečenim« smrdi predvsem
deklaracija, da ime simbolizira »zanikanje uradne kulture in upor proti izkrivljenemu in lažnemu ljudskemu izročilu« (Čeba-šek), dokazuje množičen odziv s takim načinom razmišljanja neobremenjenih piscev, ki so že odposlali svoje prispevke za objavo ANUS-ovi publikaciji, torej vseh tistih, »ki so vrženi v politična dogajanja, a niso pesniki v tem smislu besede, da bi začutili, kje so meje med primitivizmom in dostojnim kulturnim odnosom med ljudmi« (Osredkar). Z nastankom polemike okrog imena ustvarjalna skupnost ANUS dejansko postaja uporniško gibanje določenega segmenta kamniških
kulturnikov.
»V trenutnem moralnem raz-sulu postkomunizma in izprijenosti njegovih akterjev, kjer gospodarijo: kraja, laž in sprenevedanja ter neumnosti vseh vrst, kjer ne veljajo nobene etnične norme več« (Lipovec), ime ustvarjalne skupnosti ANUS ustrezno simbolizira tudi štartno točko njegovih članov. Startajo iz dreka, a hočejo do zvezd. To je njihovo geslo. »Na največjem kupu gnoja zraste najlepša roža« (Shakespeare). To je njihova vera in edino upanje. Toda... Do zvezd je še daleč, da zraste roža, je potreben čas. A upanje? Ah, upanje umira zadnje!        IGOR GROŠELJ
NOVA POMLAD ŽIVLJENJA
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije je priredilo v Cankarjevem domu prvo vseslovensko srečanje žensk po operaciji dojke.
Prišle so iz vseh krajev, nekatere v spremstvu mož in v nabito polni Kosovelovi dvorani je prevladalo veselo vzdušje upanja, poguma in moči.
V strokovnem delu so bili prikazani problemi rehabilitacije bolnic in delo društva s prostovoljnim programom Pot k okrevanju ter gibanje Europa Donna - Ženska Evropa z zbiranjem podpisnikov ustanovne listine.
Za bogat kulturni program velja posebna zahvala mladim glasbenikom, njihovim učiteljem in vodstvu Glasbene šole iz Kamnika - gospodu ravnatelju Lipičniku, ki že vrsto let sodelujejo z Onkološkim inštitutom in razveseljujejo bolnike: kot tudi zborovodkinji in otroškemu zboru iz osnovne šole Stranje pri Kamniku.
Pesem Nova pomlad življenja je bila tokrat prvič in kar dvakrat zapeta. To je pesem vseh žensk in simbolizira novo upanje, ki ga po prestani bolezni potrebuje bolnica, da znova prevrednoti svoje življenje in polno zaživi naprej. Združevala naj bi vse ženske sveta. Besedilo je iz italijanščine prepesnil Boris A. Novak, kije na srečanju pesem tudi recitiral in dodal iz svoje bogate zbirke še svojo pesem o pomladi.
Po končanem programu so se ob prigrizku ob prijetnem pogovoru vsi zbrani še dolgo zadržali v predverju Cankarjevega doma in si obljubili, da bodo srečanja postala tradicionalna.
dr. MARIJA VEGEIJ PIRC
10
KAMNIŠKI OBČAN
za vsakogar nekaj, oglasi
27. MAJA 1993
TO NI SAMO OGLAS, ZATEM SE SKRIVA »COF«!
Trgovsko podjetje, Kersnikova 27, Mengeš, tel. 739-580
TRGOVINA »COF« V MENGŠU VAM PONUJA:
- otroške pajke po S00 SIT
- otroške ženske komplete po 2.890 SIT
- viskozne ženske srajce po 2.790 SIT
- viskozne ženske komplete po 3.900 SIT
- svilene moške srajce po 1.990 SIT
- moške kratke hlače po 950 SIT
pa še 500 drugih artiklov za vašo družino po ZELO ZELO ugodnih cenah! »COF« ima vse, kar imajo velike trgovine!
Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
OBVESTILO
Zavod za urbanistično načrtovanje občine Kamnik obvešča vse zainteresirane, da je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na 21. seji dne 21. aprila 1993 na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, in Ur. list RS, št. 26/90) ter 119. člena Statuta občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 6/86 in 31/86) sprejel sklep
O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA UREDITVENEGA NAČRTA M1 POD SKALCO javna razgrnitev
Javno razgrnjeni dokument urbanističnega akta je na vpogled na sedežu občinske skupščine ter v prostorih TVD Partizan v krajevni skupnosti Mekinje, in sicer v času od 12. 5. 1993-do 11. 6. 1993
JAVNA OBRAVNAVA razgrnjenega urbanističnega akta bo v ponedeljek, dne 31. 5. 1993, ob 18. uri v sejni sobi št. 9 (pritličje) Skupščine občine Kamnik.
Povzetek vsebine urbanističnega akta je bil podan v 9. št. Kamniškega občana.
Zavod za urbanistično načrtovanje vljudno vabi vse zainteresirane na ogled razgrnjenega gradiva in njegovo javno obravnavo. Zavod za urbanistično načrtovanje
direktor: Bojan Mlakar
JEANS CLUB PALMAS Steletova 25, Kamnik
(nasproti SKG)
Velika izbira JEANSA, poletne majice (3 kom 800 SIT), majice BEVERLY HILLS, kratke hlače, svilene trenirke po zelo ugodnih cenah s
Možnost nakupa na dva čeka. Odprto od 9. do 20. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30.
TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI in PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511
UGODNO
- ekskluzivna prodaja dekorativnih ometov ROSETI
- ROSETI barve za keramiko in kadi
- pištole in pribor za barvanje iz programa VVagner in Sata
- velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov...
- prodaja fasadnega materiala
- hidrocol beli 1.749 SIT (30 kg) Material brezplačno pripeljemo na dom. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
»Avtoservisov« avtoservis v Trzinu
Tehnični pregledi v Trzinu
V času, ko je tudi v domžalski občini veliko delovnih organizacij v hudih zagatah poslovanja, likvidnosti, izgube tržišč in marsičesa obremenjujočega, avtoservis iz Domžal dokazuje, da je s pravilno politiko in prilagajanjem kadrovskih in tehnoloških zmogljivosti potrebam tržišča mogoče poslovati brez izgub. Se več: v avtoservisu v zadnjem času uresničujejo živahno investicijsko dejavnost. Ob manjših investicijah, ki jih je na dosedanji lokaciji kar nekaj, uresničujejo v obrtno-industrijski coni Trzina novo veliko pridobitev: najsodobnejši center za tehnične preglede vseh vrst vozil.
Avtoservis je svoje programe že pred časom razdelil na tri popolnoma ločene enote: na AS-BUS, AS-ALU in na AS-SER-VIS. Vsak od njih deluje popolnoma neodvisno kot samostojni profitni center, čigar uspešnost merijo celo vsakodnevno. Kolektiv, ki v celoti šteje 160 delavcev, že štiri leta sodeluje z znanim nemškim izdelovalcem avtobusnih karoserij ERNESTOM AUVVORTERJEM iz STE-1NENBRONNA. Mesečno zmorejo izdelati za tega nemškega naročnika 5-6 avtobusov.
Ob vsem tem so na stari matični lokaciji v Domžalah pridobili veliko ličarsko komoro tudi za največja vozila, vredno 300.000 DEM. Pri tem so zadostili tudi najzahtevnejšim evropskim standardom glede'ekologije. Njej tudi sicer posvečajo veliko pozornost, saj so zmanjšali število tovarniških dimnikov s 13 na 2.
Pred dnevi so v Avtoservisu odprli tudi avtomobilski salon za vozila AUDI VOLKSWAGEN, za katera so v firmi tudi uradni prodajalec. Eden večjih uspehov firme je tudi v tem, da so zadosti-
li zahtevnim pogojem in pridobili zastopstvo (kot edini v Sloveniji) za motorje japonske tovarne HONDA. Prizadevajo si, da bi Hondinim motorjem tudi v Sloveniji namenili tisto mesto, ki ga imajo v svetu.
Ze pred časom pa so se v Avtoservisu lotili velike investicije, v katero polagajo velike upe. Velik del dejavnosti se namreč seli v obrtno-industrijsko cono v Trzin, kjer je v relativno kratkem času zrasel nov, sodoben center za tehnične preglede vseh vozil. Na 3000 kvadratnih metrih površine je zrasel nov objekt, namenjen avtomobilistom in tudi lastnikom težjih vozil, ki je investitorje veljal milijon in pol DEM.
V Trzinu gre za najsodobnejši objekt, v katerem bodo lahko opravljali tehnične preglede za vsa vozila na najsodobnejši Evropi povsem primerljiv način: z ra-
čunalniško obdelavo pregledanih vozil. Podatki o vsakem pregledanem vozilu bodo šli z merilnih naprav neposredno v računalnik. Občani predvsem domžalske in kamniške občine s tem objektom dobivajo najsodobnejši center tehničnih pregledov v Sloveniji. V objektu bodo še delavnice za manjša ekspresna popravila, konsignacijsko skladišče rezervnih delov ter pralnica avtomobilov.
Ze doslej se v Avtoservisu niso odrekli svojim delavcem in jih niso postavljali na cesto. Kaže, da bo z novimi pridobitvami tudi v prihodnje tako, saj ob vsem novem (trzinski center tehničnih pregledov so odprli v petek, 21. maja) prihajajo za ta domžalski kolektiv obetavnejši časi.
Brojan
Lokalna samouprava
Organizirati in funkcionalno usposobiti lokalno samoupravo je strokovno in politično zahtevna naloga.
Zavedam se, da spremembe družbenopolitičnega sistema zahtevajo spremembe lokalne samouprave. Kakšne naj bodo spremembe in kako je mogoče koristno uporabiti sedanje izkušnje občin, je odvisno predvsem od odgovora na vprašanje: ali prihodnja občina ima ali nima upravne funkcije?
Glede na dosedanje izkušnje, ko so občine 80-odstotni servisi za državo oziroma za njeno upravo, sodim, da je potrebno ločiti lokalno samoupravo - prihodnjo občino od upravnih nalog države. Lahko sicer politiziramo o tem, da država želi vse centralizirati, da ropa občine itd., ker le-te v sedanji obliki porabijo le 4,8% BDP za svoje delovanje. Novo organiziranost občin moramo sprejeti kot vsebinsko drugače zastavljeni koncept lokalne samouprave od funkcioniranja sedanjih občin, če hočemo in če želimo, da bomo lahko razumeli novi koncept lokalne samouprave. Soglašam pa s številnimi mnenji, da je mogoče dobre zadeve v sedanjem delovanju občin s področja komunalnih zadev in pomoči pri zagotavljanju osnovnih možnosti za gospodarjenje, prevzeti in dograditi.
Težko si zamišljam, da bo v RS ca. 250 občin zagotovilo demokratične procese lokalne samouprave. Ni in je ne bo lokalne samouprave brez ustrezne materialne osnove. Za gospodarski razvoj bodo nove občine odgovorne le pri poslovanju podjetij, kjer bo občina solastnik oziroma lastnik in z racionalnim razpolaganjem ostalega premoženja občine, tu so mišljeni gozdovi in druge lastninske ter premoženjske pravice. Prepričan sem, da bodo gozdovi v lasti tudi občin, ne samo države, zato premajhne občine ne bodo ustrezno vsebinsko uresničevale oziroma uresničile pričakovanj prebivalcev. Mislim, naj bi občina imela vsaj 5.000 prebivalcev, mestne občine pa vsaj minimalno 15 oziroma 20.000 prebivalcev. Ne soglašam z ugotovitvijo, da bodo občine cenejše na dolgi rok zato, ker se del nalog prenaša na neprofesionalne funkcionarje. Prav tako občine ne bodo cenejše, čeprav se predvideva, da se uprave lahko združujejo na več občin. To je le ideja, praksa tega ne bo prevzela in potrdiia. Temu ni mogoče pritrditi tudi zaradi preštevilnih izkušenj z dosedanjimi proračuni od občin do republike, še
ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73 Tel. 831-058
POPRAVILO
pralnih strojev, (generalno popravilo pralnih strojev), bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij. _
zlasti proračuna republike za leto 1993, ki je bilo javno izraženo, da mora biti relativno manjši del BDP namenjen za javno financiranje kot leta 1992 (47,6%),v resnici pa se je ta udeležba povečala na ca. 50% BDP.
Menim, da vsebinsko tako postavljen koncept ne degradira občine, ker gre za nove odnose in drugačne pristojnosti od sedanjih občin, preprosto primerjava ni mogoča. Tržno gospodarstvo, skrb države za družbene dejavnosti, občina omogoča možnosti za gospodarski razvoj, planiran razvoj občine in skrbi za otroško varstvo, šport, rekreacijo in za kulturne dejavnosti. Občina skrbi predvsem za osnovno infrastrukturo, predvsem na področju komunalne dejavnosti.
Občino naj ustanovijo občani sami glede na skupne interese in glede na izpolnitev pogojev, da obstaja neko središče, da ima trgovino, šolo, PTT enoto, zdravstveno enoto, prometno povezanost itd. Ni potreben obvezni referendum. Referendum naj bi se izvedel le, če so različni interesi in jih ni mogoče uskladiti drugače. Prepričan sem, da dve tretjini sedaj predvidenih občin ne bo izpolnjevalo pogojev za izpolnjevanje zadev, naštetih v 31. členu osnutka zakona.
Tudi mestne občine imajo svoje mesto v sistemu lokalne samouprave, seveda s primernim številom prebivalcev in razvito infrastrukturo. Druga stopnja lokalne samouprave naj bodo pokrajine, ki morajo biti zaokrožen prostor, gospodarsko dovolj močan, da bo lahko urejal materialno infrastrukturo, ki zahteva znatna sredstva. Pokrajina mora imeti izvirne pristojnosti in vire financiranja.
Za ustanovitev pokrajine naj se dogovarja s prihodnjimi občinami, vendar se določijo pokrajine s pristojnostmi na osnovi zakona, sprejetega v državnem zboru. Na ta način se obvaruje preozko zasnovane pokrajine, kar ne bi bilo dobro (25 ali več pokrajin). Pokrajina mora biti širši gospodarski prostor z zadostnimi potenciali v industriji, trgovini, kmetijstvu, prometu in zvezah z dnevno migracijo prebivalstva itd. Značilnost pokrajine mora priti do izraza v razvojnem, kulturnem in zgodovinskem ter demografskem smislu. V Republiki Sloveniji naj bi bilo 7 do 9 pokrajin. Takšna geografska delitev Republike Slovenije naj bi veljala za vse organe (zdravstvo, zaposlovanje, SDK, SPIS, notranjo upravo itd.) da ne bi bilo nepotrebnih zmešnjav. Prav tako naj bi bilo 7 do 9 gospodarskih zbornic z večjimi, tudi javnimi pooblastili. Upravne zadeve ureja država v upravnem okraju, kar so lahko sedanje občine na prvi stopnji. Na drugi stopnji pa ureja, upravne funkcije države sama preko centralnih organov ali pa izjemoma pooblasti pokrajino.
Upravne funkcije naj se izjemoma prenesejo na občino ali pokrajino in se za upravljanje tega zagotovi tudi ustrezna sredstva.
Tako organizirapa lokalna samouprava bi ločevala samoupravne funkcije od upravnih funkcij in hkrati bi pokrajinska samouprava, ki ni hierarhična, občinam prepre-
čila, da se vse odloča v centralizirani državi in njenih organih.
Država mora sočasno zagotoviti vse predpise o lokalni samoupravi in organiziranju državne uprave.
Glede na predvidenih 10 občin v Ljubljani nimam pripomb kot tudi ne na obseg mestne občine. Za ustanovitev pokrajine mestna občina in obmestne občine v Ljubljani niso najbolj racionalna, zlasti pa ne bi bila optimalna rešitev.
Taka delitev bi osrednjo slovensko regijo delila najmanj na 4 regije - pokrajine: Ljubljana; Vrhnika, Logatec, Cerknica; Kočevje, Ribnica, Grosuplje in Kamnik, Domžale, Litija. Možne so še razne vmesne kombinacije.
Regija oziroma pokrajina Kam-nik-Domžale, ki sicer ima gospo-
darski potencial, v praksi ne bo uresničena (želel bi, da se motim) zaradi prestiža o sedežu pokrajine.
Tudi sicer 25 oziroma 35 regij - pokrajin v Republiki Sloveniji ne bo zagotavljalo policentričnega razvoja, ker bodo prešibke v odnosu do centralnodržavnih institucij.
Posebej želim poudariti, da moramo podpreti močno sedanjo osrednjo slovensko pokrajino, ki je gospodarsko zaokroženi prostor, z bogato zgodovino in kulturo, pri-rodnimi resursi, prometno pomembnostjo, znanstveno močjo in razvojno motivacijskostjo, ki v mnogočem lahko daje ton razvojnemu konceptu RS in dinamiki hitrejšega vsesplošnega razvoja pokrajine in RS.
VINKO GOBEC
Matično poročilo za april
SMRTI:
- Julijana URŠIČ, druž. upokojenka iz- Spodnjih Stranj št. 27, stara 82 let
- Roman GRMAK, delavec iz Tunjic 11, star 46 let
- Janez TONIN, upokojenec iz Zg. Tuhinja 4, star 66 let
- Marija PETEK, upokojenka s Križa št. 24, stara 80 let
- France SVETLIN, upokojenec iz Podgorja št. 74, star 80 let
- Anton MALI, kmet z Rožičnega št. 7, star 55 let
- Frančišek GOLTEZ, upokojenec iz Kamnika, Žale 13, star 79
let
- Mihaela POLJANEC, druž. upokojenka iz Ljubljane, Rožna dolina, cesta XV/24, stara 89 let
- Jožefa EMERSIČ, inv. upokojenka iz Ljubljane, Litijska cesta 224/A, stara 58 let
- Justina BURKELJCA, upokojenka iz Kamnika, Kidričeva 36, stara 68 let
- Miran PORAVNE, prodajalec iz Šmarce, Kamniška 44, star 28
let
-1 Marija NAGLIC, druž. upokojenka iz Šmarce, Pibernikova cesta 9, stara 85 let
- Franc PODJED, upokojenec iz Mekinj, Cesta dr. Tineta Zajca 20, star 83 let
- Frančiška VERBIĆ, upokojenka iz Ostroga št. 19, stara 77 let
- Veronika RONKO, upokojenka iz Kamnika, Ul. Borisa Kidriča 7, stara 78 let
- Lovrenc POROVNE, Duplica, Jakopičeva 25, upokojenec, star 66 let
- Mihaela ROZMAN, upokojenka z Duplice, Ljubljanska cesta 68, stara 78 let
- Nevenka Ana ILOVAR, upokojenka iz Ljubljane, Zadobrov-ška cesta 34/A, stara 70 let
POROKE:
Matevž BERGANT, dipl. inž. gradbeništva iz Ljubljane, in Mojca RUTAR, ekonomski tehnik iz Kamnika.
Zveza kulturnih organizacij Kamnik VABIMO VAS...
Sobota, 29. maja, ob 20. ur!
Frančiškanska cerkev, Kamnik
Koncert
Iz cikla Mušica Aeterna: Marijine majniške pesmi
Izvajajo: priznani slovenski vokalni solisti Orgle: Marija Holcar Umetniški vodja: Samo Vremšak
VABLJENI!
H NISSAN
MILAN     K   R   U   L C
C. Heroja Vasja 8, 61252 Moravče, telefon: 061 731 143, telefax: 061 731 143
* ugodne kreditne možnosti za nakup vozil NISSAN
* ob nakupu novega vozila - lepo darilo
* dodatna oprema in rezervni deli
* prodaja gum GOOD YEAR
* pooblaščeni servis
plesni klub
PETEK, 28. 5. PETEK, 4. 6. PETEK, 11. 6. PETEK, 18. 6.
PLESNI KLUB LIFE TEN-TEN DOMŽALE tel.: 712-067
IRENA VRCKOVNIK AGROPOP BENČ IN TOMO DOUBLE YOU
Ob sobotah: glasba za vse gneracije (D. J. DADY in D. J. ANDREJ)
Ob nedeljah: gala plesni večeri (D. J. ALEŠ DROFENIK)
Ponedeljek, torek, sreda in četrtek: VINO, PIVO, WHISKY PARTY in plesna glasba
Izbrai sem te in te poklical s svojim imenom: moj si (prerok Izaiju)
ZAHVALA
V 28. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat, nečak, bratranec
JANEZ WINDSCHNURER
iz Mekinj
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, Janezovim prijateljem in nekdanjim sošolcem in učiteljem, odbojkarjem, delavcem Komunalnega Podjetja in vsem drugim, ki ste nam bili v teh težkih trenutkih v tolažbo in pomoč. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, maše, molitve, za izražena sožalja in za številno spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Gosarju iz Mekinj za globoke tolažilne besede ob pogrebni maši, sestram uršulin-kam in mekinjski mladinski veroučni skupini za skupno molitev in Pesem ob pokojniku, dr. Staretu za požrtvovalno pomoč. Hvala tudi cerkvenim sopevcem iz Mekinj in drugim za ganljivo petje in g.
Marku Magistru za poslovilni govor v imenu SKD. Žalujoči: mami Ivanka, ali Milan, brata Jurij i" Tine, teti loži z družino in Ani ter stric Damjan z družino in vsi njegovi.
—.........m........................,,„.-.i,„.....................i^Sli;,!!)).';,;,,,'",'.'!,.!.'-.!?...................................
Življenje s seboj te žene, z njim se boriš, in veš, da mu ne ubežiš, da ni rešitve - nobene, da te bo gnalo s seboj, dokler se mu zdi, in da te odloži morda še nocoj. i     (Matej Bor)
ZAHVALA
V 69. letu nas je zapustil
FRANC REMIC
iz Podboršta 13
Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Pavlicu za lep pogrebni obred in komendskim pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči vsi njegovi
Maj 1993
OBVESTILO
Vse imetnike živali obveščamo, da morajo biti goveda, ki jih bodo gnali na pašo, cepljena proti steklini. Za cepljenje se dogovorite na Veterinarskem zavodu lj. regije, DE Kamnik.
Ponovno tudi opozarjamo vse lastnike psov, da živali ne spuščajo brez nadzorstva. Psa, ki bo odšel na sprehod, ne da bi vzel s seboj tudi lastnika, lahko odpelje veterinarski higienik. Lastniki dobijo psa na Veterinarskem zavodu v Kamniku v roku treh dni. Po preteku tega roka bo žival evtanizirana.
veterinarski inšpektor MARJETA DOLINAR, dr. vet. med.
gorenje
POOBLAŠČENA PRODAJALNA GORENJE AST Ahačič, Prešernova 1 a, Domžale Tel. 722-107
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. POSEBNE UGODNOSTI:
- pralni stroji že od 43.800 SIT naprej
- hladilniki - popust do 30%
- barvni televizorji, akustika
- pomivalni stroji na 8 obrokov, ob takojšnjem plačilu 20% popusta.
Vse na 6 obrokov, brez obresti!
PRODAJA NA LIZING - 25 OBROKOV
TRGOVINA »VERIGA«
Tomšičeva 17, Kamnik
tel. 831-888 (v bližini tržnice)
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Po ugodnih cenah vam nudimo: jupol (30 kg) 2.200 SIT, jupol (25 kg) 1.650 SIT, jupol briljant (8 kg) 1.000 SIT, domal (30 kg) 2.000 SIT, belton (10 I) 4.540 SIT, NOVO: tankoslojna lazura BORI (Helios) (doza 0,75) 370 SIT, lak lazura BORI (Helios) (doza 0,75) 540 SIT, lazurol eko - znižanje 40% (doza 0,80) samo 250 SIT, Candi program, lepila za les in parket, posoda, sanitarne armature Ar-mal po tovarniških cenah, likalne mize 2.630 SIT, žičniki od 60 do 160 mm 125 SIT (kg), kolesa Rog, Singer ročni šivalni strojček 4.970 SIT, PVC zalivalke za vrt (10 I) samo 500 SIT.
Vse cene so s prometnim davkom. Prodaja na 3 čeke.
Homar, d. o. o., Trgovina »VERIGA« se priporoča!
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
V SPOMIN
22. maja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
JOŽE ZVER
iz Kamnika, Svetčeva pot 9
Iskrena hvala vsem, ki ste se v tem letu spomnili nanj, mu na grob prinašali cvetje in prižigali plamen spomina na njegovem zadnjem počivališču.
Njegovi: žena Lojzka, sin Jože z Zmago in vnuk Iztok
Maj 1993
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kači«) ZAHVALA
V komaj 40. letu življenja nam je kruta bolezen iztrgala iz naše srede dragega moža, očija, sina, brata in strica
KARLA BUSERJA
iz Kamnika, Župančičeva 3
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v hudih dneh njegove bolezni in slovesa stali ob strani, nas bodrili, izrekli sožalje, Karlu podarili veliko lepega cvetja in ga v tako velikem številu pospremili v njegov mnogo prerani zadnji dom. Posebej hvala za vso pozornost sodelavcem iz Svilanita, sosedom, pevcem Solidarnosti in trobentaču za zaigrano Tišino ter g. župniku za opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste naše-'   ga Karla imeli radi in ga ohranjate v spominu.
Žalujoči: žena Danica, hčerki Karmen in Saša, sin Urban, mama Justi, brat David in sestra Karmen z družinama ter drugo sorodstvo
_Kamnik, Podnart, Naklo, maj 1993_
INFORMACIJA KREATIVNIM IZDELOVALCEM TURISTIČNIH SPOMINKOV
V okviru leta turizma 1993/94 Turistična zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije razpisujeta javni natečaj TURISTIČNI SPOMINKI SLOVENIJE
Avtorji sodelujejo na natečaju z načrtom in prototipom izdelka. Za morebitne večje izdelke pa je treba izdelati model v primernem merilu.
V poštev pridejo izdelki, ki še niso bili na natečaju in niso v prodaji. Načrt in prototip oziroma model prinesejo avtorji na Turistično zvezo Slovenije, Miklošičeva 38/VI, Ljubljana, do vključno 30. 6. 1993, ali pošljejo po pošti z žigom dne 30. 6. 1993. Za vsak spomenik je treba navesti polno ime avtorja in njegov naslov.
Petčlanska strokovna žirija bo pregledala poslane elaborate in jih ocenila. Če bo prišlo na razpis več kot 30 predlogov, bo komisija podelila nagrade, in sicer:
1. nagrada - 4.000 DEM (tolarska protivrednost)
2. nagrada - 3.000 DEM (tolarska protivrednost)
3. nagrada - 2.000 DEM (tolarska protivrednost) Po zaključku natečaja bo pripravljena razstava.
■ Sodelujmo pri kvalitetnejši turistični in kulturni podobi Slovenije!      Sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti _Področje turizma, podjetništva in obrti
- najemnina žarnega groba {jamo polje) - 1.110 SIT
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica
IVANKA GOLOB
rojena PLEVEC iz Nevelj 28/a
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vašča-nom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, darove za maše in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru za zapete žalostinke in Igorju za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo cenili in jo imeli radi.
Žalujoči vsi njeni
Nevlje, Kamnik, Kranj, Krtina, Žiče, Ljubljana, Mekinje, Stranje, maj 1993
ZAHVALA
Zapustila nas je naša draga mama
JOŽEFA ŽIBERT
rojena SLAPNIK z Male Ravni pri Motniku
Vsem, ki ste ob žalostnem slovesu s svojo prisotnostjo, darovanim cvetjem, "svečami ali z drugim namenom počastili njen spomin, iskrena hvala. Hvala g. župniku, pevcem, g. Cenetovi, gasilcem iz Motnika in vsem za zadnje slovo. Zahvaljujemo se vsem sosedom z Male in Velike Ravni in vsem, ki ste našo bolno mamo razumeli in ji pomagali. Hvala tudi vsem v Domu počitka Mengeš za skrbno nego.
Vsi njeni
Maj 1993
Pomlad je na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš Ti, sedla je na rožna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je zapustil naš dragi
FRANCE VRTAČNIK
iz Kamnika, ulica Frana Albrehta 8
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, darove za druge namene in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Kocutarju in dr. Plavčevi iz ZD Kamnik ter osebju Infekcijske klinike v Ljubljani za skrbno nego, pevcem Svobode Črna za ubrano petje, govorniku Društva upokojencev g. Modicu za besede slovesa, g. župniku Šuštarju in dekanu Pavlicu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, hči Helena in drugo sorodstvo
Kamnik, Srednja vas, Vrhpolje, Bakovnik, maj 1993
.K
Pohodništvo
Vhod v Kamniško jamo
Obisk Kamniške jame
Letos 1. maja je preteklo 15 let od odkritja največje jame naše občine - Kamniške jame.
Tako kot vsako leto ob tem času so nas tudi to prvomajsko jutro kamniški jamarji popeljali na ogled svojega »naključnega odkritja« pod Zeleniškimi špica-mi. Jama, ki sojo leta 1987 uvrstili med inventar naravne dediščine Slovenije, sodi med naše najzanimivejše in največje gorske jame. Poleg Ravenske jame edina z velikimi aragonitnimi ježki, poseljuje Kamniška jama tudi izjemno bogato speleofavno.
Pot do jame se prične na mostu čez Belo, približno km pred domom v Kamniški Bistrici. Po dolini Bele vseskozi sledi markacijam za Presedljaj in Korošico. V zatrepu doline se po približno 40 minutah steza začne rahlo
vzpenjati in nas na prvem križišču usmerjati na levo pot proti Orglicam oziroma Šraj pesku in Korošici. Na razpotju pod mogočno bukvijo zapusti stezo za Šraj pesek in se obrne v sprva položen, kasneje pa strm levi breg proti Zeleniškim špicam.
Do Kamniške jame, ki ima vhod v južnem pobočju Zeleni-ških špic na nadmorski višini 1400 m, pridemo po 2,5 ure zmerne hoje v strm breg. Vhodni del jame predstavlja 10 m visoka in 30 m široka zijalka, ki se proti notranjosti zniža v ozek prehod, kjer so zabetonirana železna vrata. Na strmem pobočju pred vhodom, kjer je še zgodaj spomladi opaziti ledene tvorbe v obliki kapnikov, zavarujemo opremo in primerno opremljeni (gojzarji, topla, pralna obleka, obvezna če-
Še enkrat o 1. maju
Naredimo svet
• v
• v» i
pravičnejši*
Iz govora Maksa Lavrinca na prvomajskem srečanju r Kamniški Bistrici
Maks Lavrinc, predsednik občinske skupščine in poslancev državnega zbora, je na tradicionalnem prvomajskem srečanju v Kamniški Bistrici med drugim dejal:
Srečanje je skozi dolgoletno zgodovino sicer menjalo obliko, nikoli pa svoje temeljne vsebine. Tu so se in se še bodo srečevali ljudje, ki želijo, da bi bil svet pravičnejši, bolj človeški.
Spremembe zadnjih let so marsikatero stvar postavile na glavo. Če si še pred nekaj leti ni dalo zamišljati podobne prireditve brez funkcionarjev tega ali onega ranga, jih zadnje čase ni ravno veliko, ki bi se drenjali na njih. Praznik dela 1. maj, kot da ni več državni praznik. Pomanjkanje denarja, strankarsko drobljenje, pluralizem sindikatov in druge za naš čas tako značilne okoliščine,*ki tudi najbolj trdne spravljajo v dvome, so grozile, da jubilejno srečanje v Bistrici ne bi bilo takšno, kot bi ga zahtevala tradicija. Zato smo se v predsedstvu skupščine občine soglasno odločili sodelovati pri organizaciji kulturnega dela današnje prireditve. S tem smo želeli poudariti, da je praznovanje prvega maja tudi v naši novi državi praznik vseh in ne le dela njenega prebivalstva.
Če se je pred leti zdelo, da je večino problemov lahko rešiti s prevetritvijo ali zamenjavo oblasti, danes vidimo, da bo urejanje življenja po novi podobi dolgotrajnejši proces. V tem prehodnem obdobju pa je na žalost preveč prostora za različne stranpoti in napake in včasih se zdi, kot da nismo sposobni obrniti toka naših skupnih prizadevanj v pravo smer.
Gospodarske težave, kriza državnih institucij, strankarske zdrahe in podobne tegobe zamegljujejo naš skupni cilj, ta pa je pravna in socialna država. Ob vsem tem se je treba zavedati starega reka, da je demokracija draga in slaba, vendar ljudje še niso našli primerne zamenjave zanjo...
... Bogata družbena nadgradnju je bila zgrajena v bistveno drugačnih časih, zato je obubožano gospodarstvo ob dodatnih zagonskih stroških mlade države ne vzdrži. Javna poraba je previsoka, in onemogoča hitrejšo gospodarsko preobrazbo. Ker je sistem davkov in prispevkov še iz časov, ko smo bili vsi približno enaki, je breme polnjenja državnega proračuna krivično razdeljeno. Strukturno skoraj enako prispevajo revni in bogati. Slednji tako celo hitreje bogatijo kot v državah zahodne demokracije.
Velikih vodij in idej, ki bi združevali ljudi, ni več. Nadomestili so jih skupni cilji, in prej ko bo dozorelo spoznanje, da drug brez drugega ne moremo ali kakor pravi ljudski rek: V slogi je moč, hitreje bomo zamenjali slabo z dobrim. Pri konstituiranju naše države smo pokazali, da to zmoremo. Zato je treba reči, da vse le ni tako črno, kot se v navalu kritizerstva zdi...
lada in luč) vstopimo v podorni Vhodni del jame.
V vhodnem rovu, ki ga je zaradi mraza grušč skoraj povsem zapolnil, so jamarji našli kosti re-centnega medveda, goveda in gamsa. Gamsi tudi sedaj uporabljajo to zavetišče.
Vhodni del jame se po približno 100 metrih nadaljuje v Glavni rov. Tu najdemo dve dvorani, Dvorano podornih blokov in Aragonitno dvorano, v katerih opazimo kristale aragonita, ki so kot cvetovi prilepljeni na skale.
V zadnjem delu, Jami za slapom, pa je lahko videti v sicer kratkem Lepem rovu poleg stalaktitov in stalagmitov tudi dno iz 5 cm debele sigove plošče. To je posebnost, kajti v gorskih jamah kapniško okrasje zaradi prenizkih temperatur navadno ne nastaja, tu pa je izločanje sige obilnejše zaradi manjšega menjavanja zraka, ker je rov z ene strani zaprt.
Končno globino (226 m) te pred 5 milijoni let nastale 1570 m dolge jame smo dosegli po približno 2 urah hoje. V Veliki dvorani so nas kamniški jamarji lepo presenetili: štirje odkritelji jame so upihnili 15 sveč na torti, družno smo poplaknili debelo obletnico in zapelo nekaj veselih »iz globin«.
Tradicionalni obiski jame za širšo javnost so navadno med prvomajskimi prazniki, obiskovalci pa se lahko priključimo rednim raziskovalnim ekipam, če naloge raziskovalcev to dopuščajo.
Kamniškim jamarjem se zahvaljujem za prijeten dan pod Zeleniškimi špicami.
MATEJA RADEŽ
130 Kamničanov na Blegošu
Za letošnji pohod na Blegoš je bilo veliko zanimanje planincev in drugih ljubiteljev gora. Neposredno po objavi se je prijavilo toliko pohodnikov, da je bilo računati na dva avtobusa, so prijave še kar prihajale. Če smo želeli vsem ustreči, smo morali naročiti še tretji avtobus.
V nedeljo 9. maja, smo se iz Kamnika odpeljali že ob 6. zjutraj. Na pot je odšlo 130 prijavljenih. Najstarejši v PD Kamnik se ne spominjajo, da bi tako veliko število ljubiteljev gora naenkrat odšlo z avtobusi na organiziran obisk gora. ;
Že od Škofje Loke dalje sta nas spremljala megla in dež, ki je prenehal šele v Leskovici. Od tu smo se napotili peš. Skozi oblake je posijalo sonce in dobre volje ni zmanjkalo. Prijetna hoja je bila vse do lovske koče. Tu je bila prva postaja. Nekaj okrepčila in
toplega čaja, in že smo nadaljevali pot. Do koče pod Blegošom smo prišli okrog 9. ure. Krajši počitek in smo se zagrizli v strmino samega Blegoša, visokega 1565 m. Po strmo vijugasti stezi se je vila kolona obiskovalcev. Pogled na vrhu je bil dober, čeprav so vrhove v daljavi zastirali oblaki in megla. Nekateri so vtisnili žig Blegoša, se skupinsko slikali in kmalu zatem zaradi mrzlega vetra odšli navzdol do koče. Skoraj vsi smo bili na vrhu.
Pri koči pod Blegošem smo poslušali kulturni program, se srečevali s številnimi znanci in prijatelji in se dogovarjali za naslednje leto. Vreme je bilo prijetno in primerno toplo. Med nekaj tisoč planinci je bilo veselo, slišala se je prijetna pesem. Pred spustom v dolino smo pohod še vpisali v knjižice. Mnogi med nami so bili tukaj že več kot desetkrat,
bili pa so tudi taki, ki so prvič okusili sladkosti Blegoša. Bili smo prijetna druščina in povsem zadovoljni. Menili smo se tudi za naslednje obiske. Najprej sta bila na vrsti 22. maja Rokovnjaški pohod in 23. maja Planinski tabor na Starem gradu. 29. maja pa se bomo podali na zahtevnejšo turo - na Stol. Na Golico bomo odšli 6. junija in občudovali narcise.
Kmalu po prihodu na Leskovi-co je spet pričel padati dež.
Prijetna in ne preveč zahtevna tura nam je bila dobrodošel trening za vzpone na višje in težje vrhove, ki jih bomo obiskovali v naslednjih mesecih. Skoraj tri-inpolurna hoja ni bila preveč utrudljiva. V Kamnik smo prispeli zadovoljni, saj smo preživeli lep in prijeten dan v Škofjeloškem pogorju.
STANE SIMŠIČ
MALI OGLASI
Družina najame enoinpol ali dvosobno stanovanje ali hišo v Kamniku in okolici. Tel. 813-969 dopoldne - Roman.
Dekle v stiski išče sobo v Kamniku ali okolici. Tel. 733-186.
Ugodno prodam pralni stroj gorenje. Tel. 815-640.
Potrebujem več interesentov za direktno prodajo. Tel. 817-715.
Delo na vašem domu. Pakiranje kuvert, ena kuverta 1 DEM. Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko. Nato boste dobili potrebna navodila. Ponudbe pod: poštni predal 15, 61241 Kamnik.
k&čna
Zeleni Kamnika
O varstvu okolja
Zeleni Kamnika so 17. maja, organizirali javno tribuno o osnutku zakona o varstvu okolja. Tribune so se udeležili poleg Dušana PICHLERJA, svetovalca ministra za varstvo okolja in urejanje prostora, tudi Maks LAVRINC, poslanec v državnem zboru in predsednik skupščine občine Kamnik, Aleš OCEPEK, poslanec v državnem svetu RS, Vane GOŠ-NIK, predsednik Zelenih Slovenije, Ivan TOMŠE, predsednik sveta Zelenih Slovenije, predstavniki SO Kamnik, predstavniki raznih podjetij na širšem kamniškem območju, člani Zelenih Kamnika in zainteresirani občani.
V uvodu je Dušan PICHLER govoril o Zakonu o varstvu okolja in njegovem namenu. Poudaril je, da že sam zakon pomeni velik dosežek za ekologijo, ko pa bodo sprejeti tudi podzakonski akti, ki bodo zakon dopolnjevali, bo storjeno veliko na področju varovanja okolja. .
Ivan TOMŠE je v imenu Zelenih Slovenije pripravil nekaj pripomb in amandmajev in jih predstavil, saj je bila javna tribuna edina s to tematiko v naši državi. Kamniški Zeleni pa tribune niso samo organizirali, na predlog zakona so se tudi dobro pripravili, še posebno dr. Stane UHAN, ki je v imenu Zelenih Kamnika pripravil kar nekaj tehtnih pripomb in amandmajev.
Po končani javni tribuni je bilo kot na dlani: kamniški Zeleni dejansko veliko delajo, in to ne samo pri organizaciji raznih čistilnih akcij, zelo aktivni so tudi pri pripravi zakona, ki nam bo vsem zagotavljal bolj zdravo bivanje, in to ne samo na Kamniškem.
VERA MEJAČ
DEŽURSTVA ŽIVILSKIH TRGOVIN
Cenjene kupce obveščamo, da so vse naše trgovine odprte vsako soboto do 13. ure, nato pa do 19. ure le dežurne
sobota od 7.-19. ure
nedelja od 8.-11. ure
29.5. MERCAT0R, ŠMARCA 30.5. 5.6. NEVLJE, DUPLICA 6.6.
12.6. METKA, MOSTE 13.6. 19.6. MARKET KRANJSKA, KOMENDA, 20.6.
STRANJE, EMONA 26.6. DAN DRŽAVNOSTI ZAPRICE, Du-   27.6 ZAPRICE PLICAod 8. do 13. ure
(binkošti) - MERCAT0R NEVLJE METKA
MARKET KRANJSKA
KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec,*Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični urednik Vlado Šlamberger.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92zdne 18.2.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 50102-601-3114.
Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.