bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ČEDAD HRANILNA PISMA v nemških markah (DEM) Trajanje 3 mesece Obrestna mera Minimalno 150.000 DEM MOJA BANKA 6,25% novi bCIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE CERTIFICATI Dl DEPOSHO durata 19 mesi rendimento lordo 8,25% tednik Slovencev videmske pokrajine Netto 7,21% ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1.300 lir St. 34 (679) • Čedad, Četrtek, 9. septembra 1993 Minimo 5 milioni (oltre i 100 milioni 7,43%) MOJA BANKA • S. Pietro: i genitori scrivono stran 2 • Sorabi e resiani Prvi dan šole stran 3 • Beseda arh. Klavori Profughi da 1 anno stran 4 • Senjam v Crnemvrhu stran 5 • Violata la chiesa di S. Volfango stran 6 • Valnatisone: prima vittoria stran 7 Kdo vodi igro? Bosta 24-letni Paolo Quel iti iz Cordenonsa in 26-letni Andrea Rossi iz Pordenona, ki ju je policija aretirala v torek, prispevala k razrešitvi preiskave glede bombnega atentata na ameriško vojaško srediSCe v Avianu? Dejstvo je, da so policisti pri mladeničih našli nekaj ročnih bomb M-35 avstrijske proizvodnje, ki jih uporablja srbska vojska in so enake tisti, ki jo je trojica v noci na 2. september vrgla proti vojašnici v Avianu. Povedati gre, da je nekaj dni po atentatu anonimni glas Časopise obvestil, da je dejanje delo Rdečih brigad in dodal nekaj podrobnosti o atentatu, ki so odgovarjale resnici. Spričo tega dejanja se postavlja vprašanje, kaj se dogaja. Ne smemo namreC pozabiti na bombne atentate v Firencah. Milanu in Rimu, ki so povzročili več mrtvih in ranjenih in na dejstvo, da ni Se jasno, kdo vse stoji za temi kriminalnimi dejanji. Sicer je sploh vprašanje določenih povezav med temi atentati. Zato so različne razlage načelno lahko verodostojne, vsaka zase pa ni povsem prepričljiva. Dejstvo je, da v Italiji Živimo čas velikih sprememb, ki sovpada s padcem hegemonije določenega strankarskega sistema, ki je imel daleč večjo oblast, kot bi to bilo potrebno. Res je, da v nasi neposredni soseSčini prisostvujemo bratomorni vojni. Verjetno tudi v teh dveh dejstvih gre iskati odgovor na bombni atentat v Avianu. (R.P.) Pozitivni noti za našo skupnost Iz Rima v Strasbourg Začetek septembra je pomenljiv za našo narodnostno skupnost. Nova elementa namreC bogatita naSo stvarnost in dajeta kanCek veC upanja, da bi se naš položaj vendarle premaknil z mrtve točke. Prvi zadeva določena zagotovila o refi-nansiranju zakona za dejavnost slovenskih kulturnih ustanov; drugi pa obisk razširjenega zastopstva naše manjšine v Strasbourg, kjer je sedež Evropskega parlamenta. Verjetno bo že na današnji seji vlada odobrila osnutek o finančnem zakonu, ki naj bi obsegal tudi postavko za finansiranje kulturnih dejavnosti naše manjšine (mednje sodi tudi špetrska dvojezična šola). Tako je zastopnikom naše skupnosti zagotovil podtajnik v zakladnem minister-stvu TržaCan Sergio Coloni, ki pa ni zagotovil, da bo vsota denarja ostala ista, kot doslej. Sicer je tudi res, da vla- dni predlog bo moral odobriti parlament in med razpravo so možne korekture, seveda v smislu, da bi se ohranila finančna postavka v višini, ki je veljala doslej. Vest je vsekakor pozitivna, Ce pomislimo, da do pred dnevi nismo imeli nobenih zagotovil glede na-daljnega refinansiranja in zato samega obstoja najve-Cjih kulturnih ustanov. Druga novost pa je obisk v Evropskem parlamentu v Strasbourgu in sreCanje z najvisjimi predstavniki tega organizma. To je prvič, da zastopniki celotnega zamejstva predstavnikom tako pomembnega evropskega telesa posredujejo informacije o naši skupnosti in jim objasnijo vrsto odprtih vprašanj. Novica o refinansiranju postavke za slovenske kulturne institucije in obisk v Strasbourg dajeta naši skupnosti nekaj novih energij na poti prizadevanja za njeno celovito uveljavitev. Rudi Pavšič Nell’alto Isonzo si riflette sul futuro Dal 24 al 26 in un seminario internazionale Quale futuro per l’Alta Valle dell’Isonzo? Di questo argomento si parlerà durante un seminario di studi che si svolgerà presso T Hotel Alp di Plezzo (Bovec) dal 24 al 26 settembre, organizzato dall'Istituto per l’Ambiente del Danubio e dell’Europa Centrale di Vienna, dalla Sezione Storica di Plezzo, dalla Facoltà di filosofia di Lubiana e dall’Istituto Austriaco per l’Europa Orientale e Sudorientale di Vienna. Al seminario, che ha come titolo “L’Isonzo: dalle distruzioni del passato verso un futuro vivibile - Principi di elaborazione di un progetto regionale nell’ambito di Alpe-Adria”, interverranno illustri studiosi e uomini di cultura sloveni, italiani e austriaci. Il convegno avrà inizio venerdì pomeriggio con una relazione sull’analisi del Fronte dell’Isonzo dal punto di vista austriaco, italiano e sloveno che sarà svolta dal dr. Manfried Rauchenstei-ner, dal dr. Lucio Fabi e dall’architetto Fedja Klavora, membro della Camera dello Stato e uno degli organizzatori del seminario. Il convegno terminerà con la visita guidata dei luoghi che furono teatro di alcune battaglie storiche durante la prima guerra mondiale. beri na 4. strani Chiesa di San Francesco - Cividale venerdì 10 settembre alle ore 18 inaugurazione della mostra Darko. La parola ricuperata La mostra, organizzata daH’Amministrazione provinciale e dai Civici musei di Udine, rimarrà aperta fino al 3 ottobre Medie di S. Pietro: tagliata una classe Decisione del provveditore, protestano i genitori V torak pasanega tiedna so ga pri bielem dnevu okradli Buogi Sv. Stuoblank Iz cierkve je zmanjku harmonium, zlomljena je an roka ' nega angela “Anche essendo sperimentale, non può essere sganciata dalla necessità del rispetto del numero minimo di allievi”. Così il Provveditore agli studi udinese Valerio Giurleo ha motivato ieri mattina al Novi Matajur la decisione di “tagliare” una classe prima della scuola media di S. Pietro al Natisone. Così anche per questa scuola, come per altre elementari e materne delle Valli del Natisone, si preannunciano i ridimensionamenti previsti, in linea generale, da un recente decreto ministeriale. Ma non tutti sono d'accordo con le decisioni, in particolare il sindacato della scuola incontrerà ancora oggi Giurleo cercando soluzioni meno drastiche. Intanto, per quanto riguarda S. Pietro, i genitori degli a-lunni della classe sperimentale hanno scritto al prefetto di Udine, manifestando la propria preoccupazione. servizio a pagina 2 Negotovosti ob začetku šok Začetek šolskega leta je letos, po znanih avgustovskih navodilih o znižanju števila razredov v državnih šolah vseh stopenj, v naših dolinah še posebno negotov. Šolska struktura je namreč zaradi demografskega položaja že tako okrnjena in minimalna, vsako dodatno krčenje pa bistveno vpliva na kvaliteto pedagoške ponudbe.(ZG) beri na strani 3 Ce pode takuo napri obupa še sam Sv. Štuo-blank, saj je ostu sam: sam muora varvat zapuščeno an požgano cierku v dreškem kamunu. Zda so ga še okradli an pri bielem dnevu, opudan. .Očitno so tatje, takuo ko neznana roka ki je tri lieta od tega podtaknila oginj, prepričani, sigurni, de jim na niC rata, de jih na obedan Ustavi. Iz cierkve je zmanjku harmonium, ki je biu že narmanj 50 liet na ganku na vhodnimi vrati. “V torak 31. avgusta glih opu-dam smo Cul pasat no ma-kino, ko je šla že mimo smo videl, de je imiela nie-kej na striehi” nam je po-viedu Ugo Tomasetig -Komardinu. “Smo šli gu cierku gledat an smo vidli, de je zmanjku harmonium. Na viem, Ce je biu uri-edan, viem pa de je biu zažgan”. Tek ga je ukradu -Pravimo pa mi - je sigurno yiedu, kako uriednost ima. beri na 6. strani Na fotografiji iz arhiva NM požar v cierkvi Aktualno Prefetto e sindacati discutono dei problemi della scuola Medie di S. Pietro: tagliata una classe Ieri, mercoledì mattina, incontro in Prefettura tra il provveditore agli studi Giurleo, i rappresentanti dei sindacati della scuola, con il neo prefetto Di Marco a fare da moderatore. Sul tavolo la ventilata soppressione di una serie di classi delle scuole materne, elementari e medie della provincia, sulla base delle disposizioni ministeriali. L’incontro é servito a chiarire al sindacato alcuni aspetti. Giurleo ha snocciolato i nomi delle scuole in cui verranno soppresse delle classi, tutte prime. Tra le medie figura anche quella di S. Pietro, la cui prima classe sperimentale verrà, salvo ripensamenti dell 'ulti- ma ora, tagliata. “É una classe a tempo prolungato, sperimentale, ma non può essere sganciata dalla necessità del rispetto del numero minimo degli alunni, che é trentuno” ci ha spiegato il provveditore al termine della riunione. Ma sulla vicenda si sono levate prontamente le proteste, almeno su tre fronti. Innanzi tutto i genitori degli allievi della classe hanno inviato martedì una lettera al prefetto ed al provveditore (qui a fianco il testo completo) esprimendo “preoccupazione per l’impoverimento dell’attività didattica e formativa che ne deriverebbe”. La lettera continua ricordando “le condizioni Razlike v Evropi in lokalne kulture Mednarodni posvet oktobra v Trentu “Regionalne razlike v Evropi in vloga krajevnih kultur v procesu gradnje zdruZene Evrope”. To je naslov mednarodnega Studijskega posveta, ki ga 1. oktobra prirejajo v Trentu avtonomna dežela Tri-dentinska-Gornje Poadižje, Skupščina evropskih dežel in Evropski center za regionalne kulture. Posvet bo potekal na sedežu Dežele in bo rač-lenjen v dva sklopa. Dopoldne bodo profesorji iz U-niverz v Bielefeldu, Bremenu, Nici in Gradcu, po u-radnih pozdravih, razčlenili vprašanje “teritoriali-zacije in multietnične družbe v Evropi leta 2000“. Popoldne bodo delo nadaljevali s posegi 4 univerzitetnih profesorjev iz Chicaga, Trenta, New Delhija in Bologne. V srediSCu pozornosti bo v-praSanje kulture večpripadnosti in več identitet in v tem okviru predvsem kakšne so možnosti sodelovanja v združeni Evropi. Posvet, ki se kaže res zanimiv, bojo obogatila poročila o stanju v nekaterih evropskih regijah, od Walesa do Madžarske. Na koncu Studijskega srečanja bodo sprejeli tudi sklepni dokument. particolarmente disagiate della scuola in quanto raccoglie alunni provenienti da esperienze scolastiche diverse”. Secondo i genitori “la peculiare formazione del territorio e le particolari condizioni socio-economiche impediscono di applicare le ultime disposizioni sui standard medi provinciali”, con riferimento alle attenuazioni o correzioni del piano di riordino scolastico previste da un decreto legge del 9 agosto. In campo scendono anche i sindacati Cgil, Cisl, Uil e Snals, secondo cui “la decisione é immotivata e intempestiva, e tra l’altro non consente alcun risparmio”. E con una lettera al provveditore anche l’amministrazione comunale di S. Pietro chiede il mantenimento della classe sperimentale. Il progetto di Giurleo però non riguarda, nelle Valli e nella fascia confinaria della provincia, solo la scuola sanpietrina. Già si sapeva della materna di Stregna, che é stata accorpata a quella di S. Leonardo. Per le elementari, verranno mantenute quelle di Grimacco e Taipana anche se con un insegnante in meno, mentre é in forse quella di Stregna. La scuola media di Tarcento avrà una classe prima in meno. Sono state salvate con deroghe, invece, quelle di Resia (che conta 7 alunni) e di S. Leonardo (che ne conta 11). Oggi, giovedì, nuovo incontro ad Udine tra sindacati e provveditorato. I primi provano a trattare, ma pare difficile che Giurleo possa recedere dalle sue decisioni. Michele Obit S. Pietro: i genitori alzano la voce Noi sottoscritti genitori degli alunni iscritti alla classe prima della Scuola Media Statale di S. Pietro al Natiso-ne, venuti a conoscenza tramite stampa dell’intenzione di sopprimere la sezione a tempo prolungato, esprimiamo la nostra preoccupazione per l’impoverimento dell’attività didattica e formativa che ne deriverebbe. La scuola opera, infatti, in condizioni particolarmente disagiate in quanto raccoglie alunni provenienti da diversi comuni montani inadeguatamente serviti da trasporto pubblico quindi impossibili-tati ad accedere a un tipo di studi equivalente presso altra sede. Riteniamo che sopprimendo tale sezione verrebbe meno la possibilità di frequentare un corso scolastico più articolato e più adeguato ad inserire studenti provenienti da esperienze scolastiche diverse. La peculiare formazione del territorio e le particolari condizioni socio-economiche impediscono, a nostro avviso, di applicare le ultime disposizioni sui standard medi provinciali; non riusciamo a comprendere come il rispetto degli standard previsti dal piano regolato dalla Legge del 31.12.1991 n. 421 ripreso dal D.L. del 9.8.1993 debba penalizzare una zona nella quale sono presenti tutte le ragioni determinanti la possibilità di attenzioni o correzioni del piano stesso previste proprio dal citato D.L. dove parla di “...potranno essere costituite classi con un numero inferiore ai valori stabiliti, in relazione alla distribuzione della popolazione scolastica tra i diversi ordini e tipi di scuola, corsi di studio, alle particolari finalità formative di singole istituzioni scolastiche e corsi di studiò, in zona montana e, comunque, in località dalle quali non siano raggiungibili altre istituzioni scolastiche dello stesso grado, ordine e tipo...”. Invitiamo cordialmente di tenere nel giusto conto le nostre preoccupate considerazioni. Distinti saluti seguono le firme di 15 genitori DALLA SLOVENIA Bogo Samsa In Slovenia 50 anni dopo Domenica 12 settembre gli sloveni del Litorale (Primorska) celebreranno il 50. anniversario della caduta del fascismo. Il Litorale ha pagato un prezzo altissimo durante l'occupazione fascista, contrassegnata da una forte politica snazionalizzatrice, da pressioni sociali ed economiche. Con la caduta del fasci-simo c’è stata una sollevazione popolare e rapidamente si organizzarono reparti partigiani a difesa del territorio liberato. Nonostante il grande spiegamento di forze, i nazisti non riuscirono ad averne ragione. Qui si sono svolte numerose durissime battaglie, è stato organizzato il IX corpus costituito da diverse brigate d’assalto tra le quali una era costituita esclusivamente da partigiani italiani. E stata lina guerra pulita che ha coinvolto tutta la popolazione ed ha avuto una chiara connota-ziona antifascista. In realtà la resistenza contro il fascismo qui era iniziata molto prima, all'indomani della I guerra mondiale e sotto il fascismo. Gli antifascisti sloveni ed italiani avevano i-niziato a stringere amicizia nelle carceri fasciste, sulle i-sole dov’ erano deportati, in esilio e più tardi nella comune lotta antifascista. La manifestazione di domenica sarà preceduta, sabato, dalla celebrazione sull’isola di Rab nel Quarnaro dell’anniversario della costituzione della brigata di Rab. I fascisti che durante la seconda guerra mondiale occuparono la provincia di Lubiana avevano aperto a Rab un campo di concentramento dove finirono uomini e donne, vecchi e bambini. Vi morirono quasi 6 mila persone. Ma i prigionieri riuscirono ad organizzarsi e con la caduta del fascismo disarmarono le guardie e liberarono l'isola. Costituirono poi la brigata di Rab in cui c’era un battaglione di ebrei. E questo è un caso unico in tutta la guerra che i prigionieri si siano liberati da soli e che ci fosse un battaglione di ebrei attivo nella resistenza armata contro il nazismo. La celebrazione sarà solenne e vi parteciperà un picchetto d’onore dell’esercito croato, la banda militare, gli eroi ebrei verranno rappresentati dai comandanti delle loro unità, sarà presente inoltre il comandante delle forze armate croate, generale Bobetko. Ne’ picchetto d’onore, ne’ banda militare, ne’ onori militari ci saranno domenica a Nova Gorica quando il presidente della repubblica Milan Kučan, che è anche capo delle forze armate secondo la costituzione, renderà omaggio con un’onorificenza alla bandiera del IX corpus. Il ministro della difesa JanSa non ha autorizzato questa parte della cerimonia perchè sarebbe in contrasto con il regolamento. In realtà la decisione esprime una profonda spaccatura nella società slovena riguardo al giudizio sul passato. JanSa ed i suoi, soprattutto l’estrema destra nazionalista, sono dell’ opinione che il passato regime fosse criminale, che quindi chi vi ha collaborato sia stato un collaborazionista e che ciò deve essere stabilito e sanzionato dalla legge con conseguenze evidenti rispetto alla rappresentanza politica, l'occupazione, gli impieghi pub-bici e così via. In base a quésta logica l'economia stessa sarebbe in crisi perchè guidata da manager comunisti e che quindi una volta allontanati verrebbero meno anche le difficoltà. Del tutto opposta è la posizione di coloro secondo cui la Slovenia, attraverso la sua primavera politica, abbia avviato un passaggio morbido dal sistema del partito unico e della proprietà collettiva aI pluripartitismo, proprio perchè questo processo, maturate le condizioni, era stato avviato già nel precedente regime ed in particolare nella Lega dei comunisti, alla cui guida c’era Milan Kučan. E evidente che in questa situazione sia necessario insistere sul principio dello stato di diritto, sulla legge che deve essere uguale per tutti, sulla resistenza antifascista, su cui del resto poggiano tutte le democrazie europee moderne. E importante superare le divisioni e guardare al futuro. Ma lo scontro è duro e minaccia di far arretrare la Slovenia. Il voto non cambia La ventilata crisi di governo e la possibilità di elezioni anticipate non modificherebbero di molto il quadro politico in Slovenia. Questo, in sintesi, quanto si può dedurre dall’ultimo sondaggio effettuato dal quotidiano Deio di Lubiana. Delle mille persone intervistate telefonicamente la maggioranza (17,1%) voterebbe per i liberaldemocra-tici, il 9,1% per i cristianodemocratici e il 6,1 per cento per la lista alleata. Tra i partiti più votati ci sono pure i popolari (4,4) i democratici (4,3) ed il parti- Attenzione, cambia il prefisso to nazionale (3,3). Nomine diplomatiche Luigi Solari, ex console generale a Capodistria, è dal 1 settembre ufficialmente ambasciatore in Slovenia. Solari, che ha consegnato le lettere credenziali al presidente Milan KuCan ed al ministro degli esteri Lojze Peterle, succede a Fabio Cristiani. Entro la fine di questo mese prenderà il posto di ambasciatore sloveno in Spagna Franco Juri, ex parlamentare e noto vignettista satirico. Novità anche presso il Consolato sloveno a Trieste. In questi giorni, infatti, al console generale SuSmelj si affiancherà il viceconsole Tomaž Pavšič di Idrija, che fece parte del parlamento nella passata legislatura. Nuovi prefissi Dal 1 ottobre ci saranno delle novità nelle comunicazioni telefoniche con la Slo- venia e la Croazia. Per chiamare una delle città della vicina repubblica bisognerà comporre il prefisso 00386 (00385 per la Croazia). Chi invece telefonerà dalla Slovenia in Italia dovrà formare il prefisso 0039. La Radenska va La vendita dell’acqua minerale Radenska ha registrato un notevole incremento di vendite specialmente in Italia, Ungheria e Germania. Nei primi 7 mesi di quest’an- no l’esportazione dell’acqua minerale è stata di 5,6 milioni di bottiglie, con un aumento pari al 10 % circa. Autostrade più care In Slovenia il pedaggio autostradale è aumentato del 35%. La nuova tariffa sul tratto Razdrto-Lubiana è di 220 talleri, 120 per quella da Lubiana a Naklo. Terme, che passione! I turisti sloveni sono concordi nel definire le terme di CateZ il centro turistico più accogliente. Interessante pure il dato secondo cui tra i dieci centri turistici più votati ci sono ben cinque stazioni termali: Atomske toplice, Rogaška Slatina, Šmarješke toplice e Laško. Turismo e politica Di turismo si è parlato alla convention estiva dei cri-tistianodemocratici svoltasi a Bohinj. E’ stato il leader del partito, Lojze Peterle, a sottolineare il fatto che la Slovenia ha delle grosse potenzialità dal punto di vista turistico. Četrtek, 9. septembra 1993 A Idria apre la scuola di pizzo L’ultima domenica d’agosto è un’ottima occasione per far visita ad Idria, la cittadina slovena non lontana da qui, nota per le sue miniere di mercurio e per i suoi pizzi. In quest’occasione infatti ognuno può vedere da vicino come si lavora a tombolo, come nascono i pregiati pizzi d’Idria. Diversi angoli e piazze della città si trasformano in un grande laboratorio, dove giovani ed anziani, uomini e donne si cimentano nella difficile arte della creazione di pizzi. É questa del pizzo una tradizione antichissima che Idria, giustamente, conserva gelosamente. Soprattutto negli ultimi anni desidera valorizzare questa forma di artigianato artistico anche dal punto di vista economico oltre che da quello turistico. Ecco dunque la ragione per cui quest’anno scolastico è stata aperta, sempre ad Idria, una scuola professionale triennale di pizzo. Al primo anno si sono i-scritte ben 28 ragazze. A proposito di scuole professionali va detto che ne è stata aperta una nuova anche a Tolmino, una scuola alberghiera. Sono addirittura 70 i futuri carnieri e cuochi che vi si sono iscritti. “Genitori e nonni parlate in resiano’ Intervista al prof. Gùnther Spiess in visita a Resia Martedì 10 agosto il prof. Han Steenwik ha presentato a Prato, nella casa della cultura resiana, il libro “The slovene dialect of Resia - San Giorgio” con il quale ha ottenuto il dottorato in lingue slave presso l’università di Leida (Olanda). Quella sera erano presenti anche altri studiosi tra i quali il prof. Giinther Spiess, che aveva partecipato al convegno del dicembre ’91 sui fondamenti per una grammatica pratica resiana. A lui ho rivolto alcune domande. Prof. Spess, dove svolge la sua attività? Lavoro, assieme a 5 colleghi, presso l’Istituto so-rabo di Cottbus (Germania) dove, dal 1 settembre 1992, è stato aperto un nuovo settore per la ricerca sul basso sorabo. Vi occupate della minoranza soraba in Germania. Quanti sono i so-rabi e dove vivono? Quanti siano non si sa. C’è solo una stima secondo cui circa 60/70 mila persone parlano sorabo o lo capiscono. Le lingue sorabe sono due: l’alto sorabo, che viene parlato nella regione di Bauzen, ed il basso sorabo, nella regione di Cottbus. E di quest’ultimo si occupa la nostra sezione. Quante persone lo parlino si può calcolare solo approssimativamente; è in corso un progetto proprio per definire quante persone parlano sorabo, che età abbiano e qual’è la qualità della loro lingua. Il sorabo è una lingua slava. Si, o meglie le due lingue sorabe sono slave. Sono strettamente legate al polacco, ceco, slovacco ed il kasubis. Quali sono le ragioni della sua presenza qui a Resia? Due anni fa ho preso parte alla conferenza sui problemi relativi alla for- mazione di una grammatica resiana. Così ho iniziato ad occuparmi della problematica resiana soprattutto sul piano teorico. Da quando lavoro a Cottbus, come direttore della sezione per la ricerca sul sorabo, ho iniziato a prendere contatto con altre minoranze, slave e non. E la minoranza resiana è la prima a cui ci siamo avvicinati, grazie a Han Steenwijk. Conosce dunque la situazione di Resia sotto il profilo linguistico. Credo di conoscerla abbastanza bene e mi ricorda molto quella che riguarda il basso sorabo. Di quali altre minoranze si occupa? Il nostro istituto si occupa esclusivamente del basso sorabo. 10 mi dedico inoltre ai problemi soprattutto di ordine teorico delle lingue minoritarie, sempre comunque nell’ambito delle lingue slave. Mi sono occupato del casciubi che viene parlato a Danzica in Polonia ed il russino che si parla in parte della Vojvodina. Vede delle affinità con la situazione di Resia? Si. Sia per il sorabo che per il resiano si può dire che il pericolo che incombe è che sempre meno bambini e giovani parlano la propria lingua. Anzi, sotto questo profilo la situazione di Resia è migliore. Presso i bassi sorabi non ci sono quasi più bambini e giovani che abbiano appreso il sorabo come lingua madre, mentre a Resia questo accade ancora. Quali prospettive vede per il resiano? 11 desiderio di mantenere la propria lingua parte dalla popolazione e senza la sua volontà non si può fare niente. Penso però che se dopo centinaia di anni si è così Al Buonacquisto troverai 30.000 articoli di casalinghi, articoli da regalo, piccoli elettrodomestici e giocattoli. • REMANZACC0 Ss Udine-Cividale tel. 667985 • CASSACC0 Centro commerciale Alpe Adria tel. 881142 : bene mantenuto, nonostante i problemi, ci sia la speranza che possa venir parlato ancora per centinaia di anni. Quello che deciderà sarà la volontà della popolazione di tramandare ai propri figli e nipoti la propria lingua. In questo senso rivolgo un appello ad ogni famiglia, ai genitori, ai nonni. Quali sono i risultati di questo viaggio a Resia? Il motivo principale era che, oltre al prof. Steenwijk e me, anche altri colleghi di Cottbus conoscessero una minoranza linguistica che ha problemi simili ai nostri. Oltre ai motivi scientifici c’era l’interesse di conoscere la Val Resia dove abbiamo avuto un’ottima o-spitalità. Siamo molto soddisfatti così come lo rimasi io due anni fa e l’anno scorso quando sono tornato qui in vacanza. Quando la potremo rivedere? Appena ne avrò l’opportunità, ma vorrei dire che a Cottbus saremmo ben lieti di poter ricevere una visita dalla Val di Resia. Speriamo! Vuole aggiungere qualcosa? Per il futuro mi auguro una collaborazione più stretta con il circolo culturale Rozajanski dum ed il nostro istituto. Ma la cosa più importante, il mio desiderio è che i genitori si convincano a crescere i propri figli, insegnando loro entrambe le lingue. Del resto è dimostrato scientificamente che essere bilingui aiuta nell’apprendimento, non è un danno per i bambini, anzi. In questo contesto sarebbe molto importante se il resiano potesse avere posto ed essere insegnato nella scuola materna ed elementare. Luigia Negro Razstava o Palmanovi Do konca 31. avgusta je že 20 tisoC ljudi obiskalo v Palmanovi veliko razstavo posvečeno 400.1etnici ustanovitve zvezdnatega mesta. “Palmanova- evropska trdnjava” je naslov razstave, ki jo je v samem mestu in v vili Manin priredila dežela Furlanija-Juljiska krajina. Prireditelji so zadovoljni za obisk, Čeprav je pod pričakovanji. Vsekakor so o pobudi pisali Številni tuji Časopisi, med drugimi tudi He-rald tribune iz NewYorka in Die presse iz Dunaja. Razstava bo odprta do 15. novembra, kar bo orno goCilo obisk številnim šolam iz naše in sosednjih dežel. Dva literarna večera v Platcu S poezijo kupe ... v skednju Na pobudo kulturnega društva Rečan Kulturno društvo Re-Can z Les vabi vse svoje Člane in tiste, ki ljubijo slovensko besiedo in še posebej pesniško ustvarjanje na dva literarna veCera. Kam? Vemo, de problem od prostora je še ka-kuo hud. Zatuo se zberemo v vasi Platac, v garmi-škem kamunu, v skednju na koncu vasi, kjer je biu že vickrat veseu domaci senjam. Kada? Parvo srečanje bo v saboto 11. setemberja ob 20.30. uri, drugo pa 18. glih an tiedan potlè. ' “V nebu plava luna” se klice tala pobuda. Vprašal smo predsednika društva Alda KlodiCa, če nam lahko povie, kaj nas čaka. “Tuole je srečanje med pisatelji, pesniki in še drugimi ustvarjalnimi ljudmi, ki delajo ob meji. V glavnem pridejo mladi ljudje, ki verjetno nieso veliko poznani, ki pa ima- jo en okrog, ki je že paršu v stik z njimi in z njihovim dielom. V dvieh vičerah nam bojo povedali njih mnenja, interese in težave in se bojo med njimi pogua-rjal, kako in po kateri pot iti napri za zbuojšat današnjo stanje, an še posebno kakuo obogatiti stike med nami.” Zelja je parbližat vse, še posebno pa bi sevieda bili zadovoljni, če bi mlade pesnike šli poslušat te mladi. Zviedel smo, de bojo poezije v našem slovienskem dialektu, v knjižni slovenščini an v italijanščini. Z avtorji, ki pridejo v Platac, pa se poveže naša Benečija s furlanskim an slo-vienskim prostorom v deželi an v bližnji Slovenji. “Vabljeni sta usi na oba vičera”, je na koncu jau Klodič, “ki se oznanjata prijetna in vesela v mali, pa lepi vasi Platac.” Negotovosti ob začetku šolskega leta Spet dober vpis v dvojezično šolo s prve strani Verjetno je res, da šola s premajhnim številom uCen-cev ne more zagotoviti otroku primerne vzgoje, zlasti glede socializacijskih vidikov, vendar je v okolju, kakršno je naše, potrebno upoštevati tudi razdalje, prometne zveze, ne nazadnje pa dejstvo, da je sola v marsikaterem kraju edini še preostali skupen prostor vaške skupnosti. Predvidena krčenja pa posegajo tudi v samo strukturo šolskega dela. Na srednji šoli v Spetru bi z ukinitvijo enega oddelka v prvem razredu prišlo do ukinitve možnosti podaljšanega šolskega urnika, ki po eni strani zagotavlja uCencem bolj individualiziran pouk, kar je glede na to, da prihajajo uCenci iz različnih Sol in različnih okolij, še kako potrebno, po drugi strani pa je podaljšan urnik potreben tudi zaradi tega, ker so v premnogih družinah starši popoldne v službi in zagotavlja torej otrokom tudi določeno socialno varnost. Zato se nam zdi predolg o ukinitvi oddelka s podaljšanim urnikom, proti kateremu so prizadeti starši odločno nastopili pri pro-veditorju in prefektu, povsem nesprejemljiv, še zlasti zato, ker sama ministrska navodila predvidevajo, da se pri racionalizaciji upoštevajo krajevne razmere. Dejstvo je, da je šolska mobilnost zadnje Case vse večja in da se starši večkrat odločajo za vpis na to ali drugo šolo ne le po kri- teriju bližine, temveč tudi po kriteriju organiziranosti posamezne šole. Dober vpis v dvojezično šolsko središče v Spetru, kjer je pouk celodneven in kjer didaktična ureditev zagotavlja, ob izhajanju iz domačih kulturnih korenin, tudi osvajanje slovenskega jezika ob pouku vseh predmetov, prav tako kaže, da se vse veC družin odloCa za šolo, ki je v mnogih primerih oddaljena, a ustreznejša potrebam, izbiram in vzgojnim željam družin. Petdeset (50) otrok v vrtcu in sedeminštirideset (47) v osnovni šoli je število, ki postavlja dvojezični šolski center v Spetru na prvo mesto v Nadiških dolinah po obisku vrtca in na drugo mesto med osnovnimi šolami, hkrati pa dokazuje, da je zanimanje za slovensko izobraževanje v Benečiji v stalnem porastu. To veliko povpraševanje povzroča dvojezičnemu šolskemu središCu tudi določene probleme, zaenkrat predvsem prostorske narave. Pouk se bo pričel v dosedanjih prostorih, po božičnih počitnicah pa se bo center preselil v prostore bivšega poklicnega zavoda v Spetru, katerih adaptacija je zdaj v polnem teku. VeCij prostori bodo nudili možnost racionalnejše ureditve samega šolskega dela, predvsem pa tudi večjo možnost sprostitve med odmori. Ne nazadnje pa tudi možnost, da se v dvojezični center lahko sprejme veCje število otrok kot doslej. Živa Gruden .'V''' 4 ‘ '■ S ~ ^ ; **/C |^ j ■ -'-■. . ■ ” ■ " :■.' novi matajur četrtek, 9. septembra 1993 Aktualno Posvet so pripravili v bovškem hotelu Alp na pobudo dunajskega Instituta za donavski prostor in srednjo Evropo, zgodovinske sekcije iz Bovca, ljubljanske filozofske fakultete (odsek za geografijo) in avstrijskega instituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo z Dunaja (izpostava iz Ljubljane). Gre za pomemben Studijski seminar, na katerem bodo številni predavatelji iz Slovenije, Italije in Avstrije celovito obdelali to območje, seveda v duhu samega naslova. Eden od glavnih pobudnikov seminarja je arhitetk Fe-dja Klavora, dolgoletni “borec” za uveljavljanje Posočja. Klavora je član Državnega sveta v svojstvu predstavnika lokalnih uprav to se pravi, da v slovenskem senatu zastopa območje Severne Primorske. Državni svet, ki je druga veja slovenskega parlamenta, nima svojstev Državnega zbora, je pa neke vrste nadzorni organ same skupSčine. “Cernu ta posvet?” “Želimo nekako premakniti zadevo z mrtve točke in ponuditi naS pogled na možnosti razvoja tega območja, predvsem s turističnega vidika, čeravno ne bomo zanemarili drugih razvojnih možnosti, ki se kažejo in imajo stvarne možnosti za uspeh.” “Kaj pričakujete od bovškega srečanja?” “Najprej je treba povedati, da izhajamo iz koncepta, ki je v veliki meri penaliziral naSe kraje. Večkrat smo slišali, da nasi kraji niso z gospodarskega vidika vabljivi, da je državna meja prej ločnica kot združevalni faktor in da so investicije koristnejše nekje južno od nas. Odtod želja nekaterih, da bi storili, kaj stvarnega, da bi se položaj vendarle izboljšal. realne možnosti za razvoj. Imamo veliko naravnih resursov in nase področje je dokaj raznoliko in se ga da primemo tržiti. S turističnega vidika Trenta in Log pod Mangartom, denimo, imata se veliko za povedati, saj njune turistične zmogljivosti niso zadosti izkoriščene. Ko bi se uredila cesto čez Predel, bi se položaj že veliko izboljšal. Z vidika energetike pa bi svoje lahko povedala Baska grapa, kjer obstajajo stvarne možnosti za izgradnjo manjših hidrocen-tral, ki bi zagotavljale zaslužek in vzpodbudile investicije.” “Ce ostanemo pri centralah, bi vas vprašal, kako je z zadevo, oziroma z afero o centrali Na Logu, za katero se ogrevate in ki ji nasprotuje Zavod za spomeniško varstvo?” “Čakamo na lokacijsko dovoljenje za začetek del. Nova centrala, ki bi proizvajala od 2,5 do 3 milijone ki-lovatskih ur, bi tem krajem prinesla zaslužek, ki bi ga usmerili v skupne družbene projkete.” “Razvoj Posočja posredno in neposredno pomeni tudi razvoj Benečije. Kako na to gledate?” “Čeravno ne poznam vašega položaja do potankosti, moram reči, da doživljate nam podobne probleme in da njihovo reševanje bi moralo biti včasih skupno. Potrebno je zato najprej ustvariti priložnosti za skupna srečanja, ki ne smejo biti le vljudnostne ali politične narave, marveč tudi in predvsem strokovna in z določeni cilji. Ob tem pa je nujna posodobitev cestnih povezav. To sta pogoja za realno dogovarjanje in skupno reševanje številnih odprtih vprašanj.” Rudi Pavšič Pogovor z arhitektom Fedjo Klavoro pred študijskim posvetom Območje Posočja ima perspektive za razvoj “Krasna si hči planin...”. Tako opisuje Simon Gregorčič Sočo, reko, ki v svojem gornjem toku zemljepisno, zgodovinsko in narodno opredeljuje prostor, ki ga bolje poznamo kot Severna Primorska oziroma Gornje Posočje. Gre za območje, ki je bilo večkrat doslej postavljeno ob rob velikih dogajanj in ambicioznih načrtov. Podobno kot za beneški prostor, ki se nahaja v neposredni soseščini Posočja. In prav temu območju in možnostim njegovega razvoja bo namenjen tridnevni študijski posvet z naslovom “Soča: iz razdejanj preteklosti v življenja vredno prihodnost - Temeljni razgovori za izdelavo regionalnega koncepta v prostoru Alpe-Jadran”, ki bo od 24. do 26. septembra. Sami ne bomo uspeli. Potrebujemo pomoč, predvsem države. Računamo tudi na ugodnosti ob spremenjenem zakonu o lokalnih samoupravah. Ob tem ne smemo pozabiti, da slabo gospodarsko stanje sili predvsem Solane ljujdi, da se izseljujejo v večje centre. Takoj po vojni je naše kraje zapustilo nad 3.500 visoko kvalificiranih kadrov, ki se niso več vrnili.” “Rekli ste, da rabite pomoč. Vi ste član Državnega sveta. Kaj lahko v svojstvu svètnika storite v korist Posočja?” “Sam zelo malo. Taksni načrti potrebujejo širšo zasnovo. Sicer tudi zdajšnja sestava zbora je prej politična kot izraz lokalnih interesov. Zbor je neustrezno sesta- Na vrhu svetnik Fedja Klavora na levi pa pogled na vas Vrsno vljen in prej odgovarja interesom politike kot regijam in občinam, še posebno pa tistim manjšim.” Se strinjate s tistimi, ki niso optimistično razpoloženi glede bodočnosti teh krajev?” “Vsekakor ne. Obstajajo età scolare: otto bambini per le materne, diciassette per le elementari, sedici ragazzi per le medie, mentre per le superiori si hanno a-vuto contatti con l’Istituto professionale di stato di Ci-vidale. Un discorso a parte merita il progetto “I cantieri del sorriso” che dovrebbe partire il prossimo mese nei campi profughi di Purgessi-mo e Cervignano. L’iniziativa, che si deve alla facoltà di Lingue dell’Università di Udine e all’organizzazione Risorse umane europee, ha lo scopo di coinvolgere le madri e gli adulti in un programma di intervento dedi- cato alla cura dei bambini da zero a tre anni. A Pur-gessimo ce ne sono sette, due di loro non hanno mai visto la terra dei propri padri. Difficile dire quale futuro attende ora i profughi. Certo é che la situazione attuale non potrà durare all’infinito. Si possono intravedere soltanto due possibilità, il ritorno a casa o l’integrazione in un Paese europeo, una nuova vita, quindi. Dipendesse da loro la scelta non potrebbere essere che la prima. Ma il loro destino si decide, purtroppo, altrove. Michele Obit Profughi da un anno: presente e futuro nel campo di Porgessimo L'arrivo di un gruppo di profughi dalla Bosnia qualche mese fa a Trieste dirizzate, quelle telefonate. Capitolo assistenza. “Per alcuni aspetti interveniamo noi dell’Oda - dice la signora Bressan - e per altri l’Usl di Cividale. Ogni giorno si recano alla caserma un medico ed un’infermiera. C’é anche il caso di una signora che deve recarsi ogni giorno all’ospedale di Palmanova per curarsi con la dialisi. Queste spese di trasporto le anticipiamo noi, poi il Ministero ce le rifonde”. Ma settembre é anche il mese in cui hanno inizio le scuole, e l’impegno scolastico quest’anno dovrebbe riguardare tutti i giovani in Compie un anno, il "soggiorno obbligato” dei centrotrenta profughi bosniaci o-spiti della ex caserma Vescovo di Purgessimo. Un anno durante il quale non si é spezzato il filo che lega queste persone alla propria terra: lo si é capito una decina di giorni fa, quando a Cividale, davanti al municipio, hanno manifestato contro la spartizione della Bosnia. C’é, in loro, il desiderio del ritorno in una terra unita, ma anche la voglia di pace. Due cose da tempo strettamente in contraddizione. Ma come vivono, oggi, questi bambini, questi giovani, questi anziani, queste don- ne, uniti da un destino crudele eppure, in qualche modo, fortunati rispetto a chi ha perso veramente tutto, anche la vita? L’Opera Diocesana Assistenza di Udine é l’organizzazione che si occupa di loro. Spiega Licia Bressan, responsabile dell’O-da, anche per fare chiarezza dopo alcune voci non proprio esatte sulla situazione dei profughi: “Noi riceviamo dallo Stato, in particolare dal ministero degli Interni, una retta di pensione per il vitto e l’alloggio. No, non quella cifra che ho sentito dire nelle Valli, cioè 80.000 lire al giorno per ogni persona. Quella cifra la otteniamo semmai ogni tre giorni". Se é quindi vero che i profughi non ricevono denaro dallo Stato italiano, é anche vero che qualcuno di loro ha già pensato di darsi da fare (sono una ventina i libretti di lavoro rilasciati finora daU’ufficio.di collocamento cividalese), e che, come afferma la responsabile, “aiuti provengono da privati cittadini o da parenti che vivono in Europa, soprattutto in Germania”. É stato anche aperto un conto corrente per le offerte in denaro: serve in particolare per l’acquisto di schede telefoniche, e non é difficile immaginare dove siano in- Due fratellini bosniaci ospiti della caserma Vescovo di Purgessimo rave... Za dvojezične table v Spietru smo zbral malo-manj 4 milijone. Ni zadost. Ce želta Se pomagat Stev. računa je 02-408/06 pri Tržaški banki v Čedadu. četrtek, 9. septembra 1993 29. vošta je biu v Carnemvarhu liep domači senjam s te narbuojšo gubanco, z igrami an s plesom Kar posiečejo travo • •• Gor v Carnemvarhu sie-čejo Sele travo, ne takuo ku ankrat, pa jo Sele, zak po hlievah, po Stalah rede Sele krave an v vas imajo Sele mlekarinco... Ankrat, kar so finii sieč travo so napra-vli v vasi liep senjam, ki je biu nimar trečjo nediejo se-temberja. Senjam ga runajo Sele, so ga pa prelozli na zadnje dni vosta. Lietos je biu 29. vosta an je parklicu puno judi, va-spjane pa ne samuo. Možje an puobi so pekli griljato, žene tan doma so pa kuhale an pekle nase stare jedi: fri-ko, skuto, pulento, guban-ce... Za te narbuojs gubanco so napravli tudi kon- kors, so ble vse takuo dobre, de je blo težkuo vebrat te narbuojSo, udobile so dvie sestre Stefuove, Zora an Fiorita. Tudi za može so nardil nieke igre: je korlo daržat s stegnjeno roko an litro bie-re (pari lahko, pa...), kar roka nie udaržala vič an se je znižala... buuum, je po-knu balonček ki je biu pod Pari lahko pa nie daržat s stegnjeno roko an krigel pun biere (an litro!) njim (ta pod krigelnam je bla parkolana na puntina!). Tle je uduobu Romano, an Lah, ki je oženu adno čečo iz Carnegavarha. Druga igra je bla tista od siera: je biu an pai, so parvezal formo siera an jo pouliekfi gor, tek je zagonu ki dost je bla vesoka taz tli, jo je nesu damu. Potlè so tudi žagal, uduobu je tek je priet zaža-gu debelo tajo s staro žago, takuo so žagal, de v Carnemvarhu bojo namest z darvmi celo zimo. Sevieda, ku na vsakem sejmu so tudi godli, parSu je ansambel Amerika band taz Tolmina. Ce vas nie bluo lietos, pridita drugo lieto, zak na tajsnem liepem domačem sejmu je Skoda parmanjkat. Na slikah gor na varh vi-demo na te parvi, kakuo si-ečejo taje, na drugi pa ki dost ljudi je bluo popudan. Zvičer jih je bluo Se vič! • • • nam prave.,. muormo poviedat, duo si. Se kličeš Antonio Bevilacqua an živiš v Klen ji, tuoj tata je Carlo iz tele vasi, toja mama je pa Michela Pagon iz Sauodnje. Si njih veliko veseje, pa tudi naSe, od tojih nonu, tojih “stricu”, “tetah” an kužinu. “An vidruz sta moje veseje... se mi storta nimar takuo smejat, kar mi runata vse tiste čudne komedije! Donas posjam an velik velik poljubček, “bacione”, mam an tatu, zak če se nieso bli oženil, dafa de sam biu tle na telim svietu. Posjam an velik poljubček tudi noni Giulietti an nonu Francu, ki 21. telega miesca bo 32 (!) liet, ki sta oženjena, an poljubček tudi noni Enni an nonu Sergiu an vsiem tistim, ki me imajo radi.” An ti, Antonio, rasi nimar takuo zdreu an veseu. V Spietarskem riko-verje: - Al si znoreu, Bepo? Pravejo, de oženeS Ka-tinco! Al je ries? - Ries je. - Al vieS, de Katinca ima dvajst liet? - Viem. - Al vieS, de ti imas sedamdeset liet? - Viem. - Al vieS, de kadar ti bos imeu 80 liet, Katinca jih bo imiela 30! ! - Anta? - Al vieS, de kadar ti bos imeu 90 liet, Katinca jih bo imiela 40!! - Anta? Ka jo varžeS proč ti adno, ki ima 40 liet!!! - Kuo ti gre zdravje, Tona? - Slavo an dobro, muoj Anjul. Od pasu gor slavo: me bolijo kosti, i-mam ažmo, malo čujem, malo videni an zobje mi padajo; od pasu gor, se čujein pru star! - An od pasu dol? - Oh, od pasu dol, muoj dragi Anjul, se čujem pa ku an otrok! Se mi “cedi”, dol po kolie-nah an po čarieujah, pni ku otroku!!! - Infermijera, infer-mijera! - kliče na vas glas Zanet - bieste tja v farmacijo v Spietar an v-prasajte gospo Bruno, de naj mi da druge suposte. Tele me previe Sčape tu izik!!! V rikoverje se radi poguarjajo. Seviede, možje se hvalejo, de so buojs ku žene, pa žene tardijo, de so buojs, ku možje. Modra Marjuta, ki rada klade uadjo, je jala Janezu: - Ložimo uadjo, de zenske Sčijejo buj delec, ku možje! Janez, ki je biu sigu-ran udobit, je hitro uzeu 'no palco an naredu 'no dugo rijo tu glerico an posju po parjatelja po an metro za zmiert. - Začni ti Marjuta - je jau Giovanin. Marjuta je uzdignila gor kikjo an “nardila” obivan metro deleč od rije. - Oh, ka’ je tiste - je jau Giovanin - sada ti pokažem pa ist! Od-pinku je bargeSke an ga parjeu z dvieman par-stam, ku po navadi. - Ne, ne - je zauekala Marjuta - brez roki, ku i-st!!! Teli novici ostanejo Dajta tle nase doplih noviče, tiste noviče, ki so nardil tako lepo festo gor v Landarje, de čeglih je mraz partisku je bluo Skoda iti damu. Taspried sta Danila Loszach iz Laz an Tiziano Onesti iz Brišč, ta zad sta pa Grazia Mucig iz Tar-čete an te drugi brat Onesti, Lorenzo. NaSim novicam, ki ostanejo tle v naSih liepih dolinah, Se ankrat želmo puno srečnih an veselih dni. Parvo saboto vošta so imiel tradicionalni senjam vasnjanu “Rožar” v Kienji Zbralo se je puno klenjanu, an tistih , ki žive deleč tle odtuod Antonio “Strukjac, zaki se takuo smie-jes?” “Eh eh, zak donas, 9. se-temberja, moja mama an muoj tata praznujejo tri lieta od kar sta se oženila an sam pru kontent, de lietos se bom an ist kupe z njim veseliu... lan me nie bluo!” Pru takuo, Strukjac, te nie bluo, zak si se rodiu nomalo mi-escu potlè, 13. febrarja lietos. Kuo smo te težkuo čakal an ki veseja si nam parnesu! Seda pa rjam so parpomagale, de festa je bla še buj liepa an vesela. An ries je bluo takuo, vsi so se zvestuo smejal. Skoda, de niemamo tudi drugih fotografiji telega liepega sejma o katerem smo že napisal an par tie-dnu od tega. Ma kuo more bit, molejo ro-žar an le grede se smiejejo? Eh ja, pru takuo je bluo gor v Kienji, na festi, na sejmu, ki so ga nardil ku vsake lieto parvo saboto vosta na sred vasi vsi vasnjani, an tisti, ki na žive vič v vasi. Rožar so ga na-pri molile Teresa Trus-gnach iz Hlocja an Bruna Chiuch gor z Kosce, ki pa živi dol v Vidme. So ga molile po sloviensko, takuo ki ga znamo molit tle par nas, med no “avemarijo” an drugo pa so venesle uon vse kuante an bašade, ki so jih znale... Sevieda, tela je bla samuo 'na igra, tista, ki so jo ble napravle za 8. marec, sa’ Teresa an Bruna igrata v Beneškim gledališču. V Kienji so ble kot gostje, “ospiti” an z njih roža- Aktualno L'altare principale vistosamente annerito. Danneggiata anche una delle due statue laterali Violata nuovamente la chiesa di S. Volfango La chiesa di San Volfango continua ad essere violata. Dopo l’incendio e gli atti vandalici di tre anni fa che l’anno resa inagibile, la settimana scorsa è stata oggetto di un furto, compiuto in pieno giorno, evidentemente-con la certezza dell’impunità. Un auto, non identificata, è transitata verso mezzogiorno, martedì 31 agosto, davanti all’osteria Tomase-tig di S. Volfango con sul tettuccio qualcosa somigliante ad un mobile. Insospettiti, Ugo Tomasetig e la moglie Sabina si sono immediatamente recati in chiesa dove hanno subito notato che era stato rubato l’armonium. Danneggiato anch’es-so dall’incendio non sembrava avere un particolare valore. I parrocchiani sanno dire però che svolgeva la sua funzione da almeno 50 anni e ad esso, come alla chiesa ed a tutti i suoi arredi, erano molto attaccati. Certo, “l’attenzione” di cui l’armonium è stato fatto oggetto fa sorgere qualche dubbio riguardo al suo valore. É un furto su commissione?, ci si domanda. Ma non basta: già colpiti dalla notizia del furto e dallo stato di abbandono e di sempre maggior degrado della chiesa di S. Volfango, abbiamo appreso con amarezza che la chiesa continua ad essere danneggiata dai vandali. In tutti e tre gli altari, tanto anneriti da essere quasi irriconoscibili, ci sono evidenti tracce di manomissione lì al centro, dove normalmente sono conservate le re- liquie. É stato inoltre spezzato il braccio di una delle statue laterali dell’altare principale che subito dopo l'incendio era stata poggiata a terra perchè instabile. Oltre all’indispensabile vigilanza è evidente la necessità di chiudere la chiesa per impedire il ripetersi di simili inqualificabili atti di vandalismo. Anzi, è davvero incredibile che nessuno ci abbia pensato sinora. Ma soprattutto la parrocchia di San Volfango ha il diritto di vedersi restituita la propria chiesa per poter accogliere -cosa che ora è impossibile -tutti i suoi fedeli che, specie in particolari occasioni, accorrono dai diversi centri della regione, dell’Italia e dell’estero per ritrovare e far rivivere la propria comunità. Buogi Sv. Stuoblank s prve strani Ugo Tomasetig, ki je na-pravu denuncio karabi-nierjam iz Hlocja, misli, de so ga ukradli more bit po naročilu. Nieki je pa še trieba reč: vsak lahko pride v cierku, mimo sakri-stije. Pa tud skuoze glavna vrata, ki se jih puno krat ušafa odparte, takuo ki nam je poviedu Ugo Ko-mardinu. “Ma po ka’ hodijo gor, po kej?” se je v-prašu. Karabinjerji iz Hlocja so doložli se žalostno novico, de vandali so 2e bli vičkrat na diele. Iz vsieh treh utarju, je kajšan ve-pičku, kar je bluo zazidano ta na sred, kjer so po navadi relikvije. Zlomil so an roko od adnega angela, ki je biu ob strani Sv. S-tuoblanka na glavnem u-tarju. “Trieba je cierku po-strojit,” nam je jau ga-spuod Emil Cencig, ki odkar je umaru gaspuod Laurencig, skarbi še za š-tuoblansko faro. “Sigurno bi bluo trieba jo za dobro zapriet”. Je kak trošt, de jo priet Regionalizacija Slovenije z 11. ali 20. upravnimi okraji? Bo Slovenija razdeljena na 11 ali 20 okrajev (dežel)? Na to vprašanje bodo morali odgovoriti poslanci Državne skupščine, ki imajo nalogo izglasovati zakon o decentralizaciji in sestavi novih volilnih in upravnih območji. Vladna komisija je namreč Državnemu zboru poslala svoj predlog zakona o območjih upravnih okrajev, ki vsebuje dva predloga: z 20. oziroma 11. okraji. V prvem primeru, za katerega je večje privolenje, bi vzdolž državnega pasu dobili kar 6 okrajev in sicer s sedeži v Novi Gorici (zadeval bi tudi občino Ajdovščina), Tolminu, Postojni (Cerknica in Ilirska Bistrica), Sežani, Kopru (Izola in Piran) in Idriji. V drugem primeru (11 okrajev) pa bi na tem območju nastali trije okraji in sicer s sedeži v Novi Gorici (Ajdovščina, Tolmin, Idrija), Postojni (Cerknica, Ilirska Bistrica in Sežana) in Kopru (Izola in Piran). al potlè postrojejo, smo ga vprašal. “Je, je, saj je v seznamu tistih, ki so ble oškodovane od potresa an jih je trieba šele postrojit. Škof je biu jau po potresu, naj se priet poskarbi za hiše an fa-brike an potle pa za cierk-ve,” je doluožu pre Cencig. “Bi bluo pa buojš, če so bli vse kupe postrajal.” Se vie pa kadà bo tuo- le? “Ist čakam odgovor za tel tiedan al pa tisti, ki pride. Sudi za potresene cierkve so bli že stancjani pod Amatovim governam. Potlè za stran krize so bli zamarznjeni, sada pa naj bi paršli spet na varsto. Trieba je pohitiet zak an turam ima potriebo popravil: sadà je še nagobar-no iti zuonit...” Ries je, de če se na poskarbi v kratkem, se cierku začne poderjat. Ries pa je tudi de an ljudje iz Sv. Štuoblanka imajo pravico imiet njih cierku. Ob večjih praznikih an posebnih parložnosti, kadar parhajajo an v velikem številu odzuna, se niemajo še kam diet. Dol pred faružam, pa naj je sonce al daž, imajo samuo ciesto pred sabo.fjn) D parroco di Pilifero contro l’inciviltà “É doveroso per me come cittadino italiano, cristiano e sacerdote in queste Comunità delle Valli rinnovare anche su questo foglietto la denuncia fatta da tutti noi sacerdoti, nelle messe della prima domenica di agosto, di ogni segno di intolleranza e inciviltà, che attraverso scritte su muri o atteggiamenti alle volte fanno breccia anche tra noi”. Da quasi tre anni parroco di Pulfero, don Pietro Del Fabbro, friulano, con queste parole ha iniziato una sua riflessione sul bollettino parrocchiale uscito in agosto. Lo spunto gli é stato dato da alcune scritte apparse sul muro di una galleria di Stu-pizza, lungo la strada che porta al valico confinario. “Una scritta anonima e indegna nei confronti dei popoli slavi o di origine slava” scrive don Pietro, che continua sottolineando come coloro che compiono questi atti “siano soltanto persone che non hanno saputo camminare con i tempi verso un’idea di Europa unita, dove razze, etnie, culture diverse colla-borano insieme, per una convivenza di unità e pace”. 11 parroco di Pulfero riflette anche sulla posizione di privilegio, come zone di confine, delle Valli del Nati-sone, ma anche di grossa responsabilità, ricordando poi “l’esperienza sofferta dell’e-migrazione che ha marcato tante nostre vite e che ci deve rendere ospitali, tolleranti e solidali con tutti”. La conclusione é una lezione che andrebbe sempre tenuta presente: “Dobbiamo imparare a tessere rapporti sempre più aperti e nuovi con i nostri vicini di casa - scrive don Pietro - se vogliamo lasciare in eredità ai giovani una società modema, libera di vecchi pregiudizi ed in pace. Comunque principio di un buon rapporto tra persone, famiglie e popoli é sempre il rispetto”. Echi alla festa di Montemaggiore Equivoci ed ipotesi Concordiamo col presidente del “circolo culturale ambientale” di S. Leonardo “Il castagno” quando dice di sperare nelle promesse del presidente regionale dr. Piero Fontanini - che ci ha onorati colla sua presenza a Montemaggiore - perchè colle promesse antecedenti dei vari partiti si potrebbe riempiere il Natisone, ci riteniamo invece gravemente offesi quando asserisce che la festa dell’819 a Montemaggiore era “sfacciatamente equivoca". L’aggettivo “equivoco" si usa per definire una azione o parole che sotto un’apparenza buona i indifferente nascono un significato o scopo negativo, perverso, riprovevole. Il presidente del “Castagno” dovrebbe spiegarci che cosa ci fosse di riprovevole nello svolgimento di quella festa. Siccome lui non lo ha fatto e rimane nell’ equivoco, cerchiamo di arguirlo. Con ogni probabilità è per il fatto che durante l'annuale ricorrenza della “Kamenica”, essendo /’ incontro di noi tutti sloveni delle Valli, usiamo la lingua dei nostri Padri. Secondo il presidente del Castagno ciò è sfacciatamente equivoco, è riprovevole, è vietato. Assomiglia un po’ alla bella addormentata nel bosco: lui, il presidente, si è addormentato 50 anni fa, quando era proibito parlare sloveno e crede che lo sia tuttora. O forse sospetta che abbiamo complottato contro la Repubblica, riscosso tangenti e riciclato denaro sporco in birra e sal-siccie. Per fugare i suoi timori avremmo dovuto cantare “O sole mio”, “Ziguzi, ziguza” o magari l’inno di Mameli, ma ciò non rientra nella nostra cultura e neanche nella sua (si vede dal cognome), perchè anche lui appartiene alla progenie slava, suo malgrado. “E che ci vuoi fare? - disse la gatta al micio - quando uno nasce gatto rimane gatto per tutta la vita." E’ una ipotesi, comunque è sfacciatamente equivoco. Pasquale Guion Procesija s skofam gor na Staro goro V sriedo tradicionalno romanje iz Čedada V sriedo 8 setemeberja, ob treh popoudan, kadar je naš časopis biu že v tisku, so se v Kararji, v znožju Stare gore, zbierali vierniki iz ciele Furlanije za že tradicionalno romanje do Marijnega svetišča. Procesijo, na kateri se je sigurno an lietos zbralo vič taužent ljudi, je vodu sam videmski nadškof Alfredo Battisti an na velik targ na Stari gori so paršli ob 17.30. uri. An glih ob peti an pu popudan je bla maša, ki jo je vodu goriški nadškof Antonio Vitale Bommarco. Lietošnje romanje je bluo posvečeno duhovniškemu poklicu, posvečenemu življenju, saj pru o telih problemih je odgovoran za vas Triveneto. Tel, takuo ki vemo an tle par nas je zaries velik problem, saj že lieta an lieta ni obednega Slovenca v seminarju, kar zaskrblja vse: kakuo bo ostala živa naša be-sieda an piesam v cierkvi, če na bomo imiel naših duhovniku. Problem pomanjkanja dušnih pastirjev bo glavna tema an na sinodi škofov, ki bo hlietu v Rimu. Draga: novo poglavje S sprejetjem resolucije o skrbi za slovensko demokratizacijo so se na Opčinah zaključili študijski dnevi Draga, ki jih že vrsto let prireja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Letošnja Draga je vse bolj očitno izpostavila potrebo po svoji določeni vsebinski spremembi in to prav zaradi spremenjenih razmer v Sloveniji. Nastala je namreč z namenom, da izpostavi glas tistega dela Slovencev v zamejstvu, z-domstvu in v Sloveniji, ki se niso strinjali s prejšnjim sistemom in so si zato omislili taksno srečanje. Danes Draga te vloge nima več, saj kar so svojčas nekateri na tiho ugotavljali, danes lahko na glas, javno, pove- do. Draga pa je pomembna tudi kot forum, kjer se izpostavljajo določena vprašanja, ki zanimajo našo skupnost. Zato je važno, da ostane, a s korekturo, ki jo je predlagal podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, ko je dejal, naj Draga postane zborovanje vseh nas različno mislečih in svetovnonazorsko opredeljenih Slovencev. (R.P.) La BENEDIL S.p.A. IMPRESA COSTRUZIONI EDILI Cividale VENDE in S. Pietro al Natisone un appartamento bi camere ed uno tri camere. Mutuo regionale agevolato già concesso. Per informazioni telefonare ore ufficio al 0432/730614. Četrtek, 9. septembra 1993 VALNATISONE 1 CUSSIGNACCO 0 Valnatisone; Andrea Specogna, Costapera-ria, Federico Sturam, Masarotti, Daniele Specogna (Beltrame), Zogani, Clavora, Sic-co, Secli, Selenscig, David Specogna (Me-neghin). Allenatore : Peressoni. Cussignacco: Nada-let (Marotti), Livon, Giusti, Stefanutti, Mi-notti (Fabro), Tedesco, Chiarandini, Passoni, De Paoli, Del Bianco, Lavorino. Allenatore: Comuzzi. Arbitro: De Pauli di Cervignano. Marcatore : al 27’ Selenscig. Bravo Selenscig, un tuffo e un gol ti, il mister Roberto Peressoni ha impostato il gioco su capitan Masarotti che, ben coadiuvato dai compagni più giovani e anziani, ha contribuito al primo successo della Valnatisone. Sono rientrati dal Pulfero Mauro Clavora e Roberto Mene-ghin. Ha ripreso l’attività Andrea Specogna, che é potuto rientrare tra i pali dopo Volti nuovi e graditi ritorni nella Valnatisone che domenica, per la prima giornata di Coppa Italia, ha affrontato il Cussignacco, formazione di categoria .superiore. 11 cambio della guida nella società sanpietrina (Manzini é subentrato a Specogna) ha portato un rinnovamento nell’organico della squadra. A causa di infortuni o di'ritardo nella preparazione di alcuni atle- un lungo stop. Hanno confermato la loro validità i giovani Michele Selenscig, David Specogna e Federico Sturam, che assieme a qualche altro collega degli Ju-niores avranno più di qualche occasione per mettersi in evidenza. C’é stato anche un nuovo arrivo, quello del centrocampista Sicco dalla Cividalese. Altra importante pedina che sembra aver ritrovato la forma é Roberto Secli dopo l'infortunio patito alla fine della scorsa stagione. Come la Valnatisone anche il Cussignacco, visti i tempi di crisi, ha cambiato molto, anche se tra le sue file é rimasto l’esperto Stefanutti (ex Valnatisone), punto di riferimento della squadra udinese. Non poteva esserci però clima peggiore per l’esordio casalingo: la gara, iniziata sotto la pioggia, ha costretto il direttore di gara a ben tre interruzioni a causa di autentici nubifragi accompagnati da grandine. Per fortuna il drenaggio del Poli-sportivo ha funzionato a dovere evitando la sospensione. Passiamo alla cronaca, che dopo una fase di studio con gioco stagnante a centrocampo ha visto andare in gol la Valnatisone. Michele Selenscig ha approfittato di una incertezza della difesa ospite per siglare di testa in tuffo la rete risultata poi decisiva. Senza strafare, i padroni di casa hanno amministrato il vantaggio correndo un solo rischio all’inizio della ripresa, quando l’attaccante De Paoli ha concluso l’azione con il pallone spentosi di poco a lato. Nell’ultimo quarto d’ora l’allenatore Peressoni metteva in campo Meneghin al posto di David Specogna. Allo scadere lo stesso Meneghin calciava una punizione mettendo il pallone sulla testa di Secli, che lo Qui a fianco il centrocampista Michele Selenscig, autore domenica della rete del successo. A sinistra Mauro Clavora mandava a sfiorare la traversa. La gara é stata piacevole e corretta fra due squadre che saranno certamente protagoniste positive nei rispettivi campionati. Stasera alle 19.30 a Pradamano la Valnatisone cercherà di ottenere il passaggio alla fase successiva contro la Serenissima. Paolo Caffi Giovanissimi, si parte Una fase della corsa di domenica: il passaggio dei ciclisti a S. Pietro In sessanta si sono dati appuntamento domenica per il 15. Trofeo Macellerie Beuzer, corsa ciclistica che ha visto gli atleti, partiti da S. Pietro, raggiungere il monte Matajur. La gara, organizzata dall'Unione ciclisti cividalesi, ha visto il successo di Stefano Miani, portacolori della stessa formazione, che si é imposto in volata sotto il rifugio Pe-lizzo con il tempo di un’ora e 15’, con una media che ha sfiorato i 25 km orari. Il trofeo messo in palio é andato all’Uc Cividalesi, società che ha preceduto il Gruppo ciclisti goriziano ed il gruppo Cuk di Gorizia. Questi i successi individuali per categoria: nei Debuttanti primo posto per Stefano Zanuttigh del Val Chiaro di Torreano, che Prossimamente parteciperà ai mondiali juniores di Mountain-bike difendendo i colori della Nazionale. Nella categoria Cadetti il successo é andato a Dino Man- sutti, che ha preceduto il cividalese Fabio Sava. Claudio Pangos di Lau-zacco ha vinto nei Senior, Remo Corbetta nei Veterani ha preceduto Ivan Rajgel, mentre nei Gentlemen la palma del migliore é andata a Janez Markovič. Buone prove di Michele Oballa e Andrea Delle Vedove, classificatisi al secondo e terzo posto alle spalle di Miani negli Junior. Dopo due anni si ricomporrà il gruppo degli ex Pulcini della Valnatisone Con tre settimane di anticipo la Figc di Udine ha reso noti i calendari di Allievi e Giovanissimi. Quest'anno nelle Valli non ci sarà la squadra degli Allievi per l’insufficiente numero di ragazzi, mentre al via ci saranno i Giovanissimi, che in questa stagione difenderanno i colori dell’Audace di S. Leonardo. La crisi economica e demografica ha cancellato in pratica una quindicina di squadre, costringendo così la Federcalcio a formare un girone in meno, allungando così le trasferte ed il campionato. L’organico dell’Audace a disposizione del tecnico Francesco Rivelli é composto da Matteo Braidotti, Federico Clavora, Giovanni Carlig, Gabriele Colapietro, Marco Domeniš, Ivan Duriavig, Gianluca Peddis, Valentino Rubin, Valter Rucchin, Mauro Specogna, Fabio Simaz, Andrea Spagnut, Flavio Podorieszach, Alessandro Masse- ra, Almir Besič e Damir JaSarevič. Questo il calendario delle gare del girone di andata, ricordando che le partite si giocheranno alle ore 10.30 della domenica. 26 settembre 1993: Audace-Riviera. 3 ottobre: Bujese-Audace 10 ottobre: Audace-Donatello 17 ottobre: Azzurra-Audace 24 ottobre: Audace-Chiavris 31 ottobre: S. Gottardo-Audace 7 novembre: Audace-Serenissima 14 novembre: Reanese-Audace 21 novembre: Audace-Fortissimi 28 novembre: Nimis-Audace 5 dicembre: Audace-Cassacco 12 dicembre: Torreanese-Audace 19 dicembre: Audace-Tarcentina 9 gennaio 1994: l’Audace riposa 16 gennaio: Ragogna-Audace Ekipi iz Tržiča prvo mesto na košarkarskem turnirju TKB Uspešen začetek Juventine Časa za preprvenstvene priprave je konec. V nedeljo so se začele tekme, ki veljajo za točke. ŠtandreSka Juventina, ki bo nastopila v promocijski ligi, je uspeSno začela pot v i-talijanskem pokalu. Na domačem i-griSču je namreč s prepričljivim 2:0 odpravila Ronchi z zadetkoma C ecco! tija. Bolj kot rezultat razveseljuje dejstvo, da so Standrežci pokazali lepo igro in kljub zakasnelim pripravam tudi dobro uigranost. Juventina bo v nadaljevanju pokala odigrala Se srečanje s Cor-monesejem. Tekma bo drevi, v četrtek, ob 19. uri v Kaninu. V srečanjih za deželni pokal so slovenske enajsterice zabeležile vrsto uspehov. Vesna je s 5:0 prema- gala Montebello, Kras s.7:3 CGS, Breg pa z 2:1 Chiarbolo. Primorec je proti Opicini igral neodločeno 3:3. Od drugih Športnih dogodkov bi omenili prvi košarkarski turnir Tržaške kreditne banke, ki ga je o-svojila peterka Italmonfalconeja. Le-ta je v finalnem srečanju premagala slovensko izbrano vrsto Jadrana, v malem finalu pa je tržaški Don Bosco odpravil peterko iz Sežane Erazem. Rolkarji društva Mladina iz K-riža so osvojili društveni italijanski pokal. Naslov prvaka pa sta si med posamezniki zagotovila Mateja Bogateč med začetnicami in Giacomo Petozzi med veterani. (R.P.) Prima vittoria esterna dell’Udinese: Branca mattatore e Vicini respira Nestor Sensini Nella seconda giornata di campionato l’Udinese ha ottenuto a Cagliari la prima vittoria grazie a due prodezze di Marco Branca, che ha segnato il primo gol su rigore favorendo la seconda segnatura, opera di Statuto. La vittoria (2-1 il risultato finale) dà morale alla squadra ed al pubblico udinese. Si é parlato tanto di una campagna abbonamenti non all’altezza della situazione, tralasciando però la causa principale che non é da attribuire tanto alla sfiducia dei tifosi nei confronti della società quanto alla crisi economica che costringe un po’ tutti al risparmio. Un secondo aspetto da mettere in evidenza é la richiesta di rinforzi da parte del d.t. Vicini, che Pozzo non vuole al momento soddisfare. La vittoria di Cagliari sembra dare ragione a quest’ultimo, anche se il campionato é appena agli inizi. Nella tradizionale corsa ciclistica amatoriale S. Pietro-Matajur Miani mette in riga In buona evidenza il savognese Oballa ed il torreanese Zanuttigh Četrtek, 9. septembra 1993 SVET LENART Skrutove Se an puobič Go par Stefniele v Skru-tovem so spet obiesli plavi flok: parvi krat je bluo o-sam lieta od tega, kar se je rodiu Federico, seda so ga obiesli pa za rojstvo malega Massima. Massimo se je rodiu v saboto 14. vošta. Srečan tata je Stefano Chiabai - Stefnelu iz naše vasi, mama je pa Giovanna Simonelig - Sancova gor z Dolenje Dreke. Massimu, ki se je kumi rodiu, an bratru Federicu, Zelmo veselo an srečno življenje. Podutana Flok roza Corrado Bosco an Milena Pecile imajo čičico an takuo sta ratala mama an tata. 27. luja se jim je rodila Lisa an parnesla puno veseja družini an žlahti. Cičic želmo vse kar je narbuojšega na telim svie-tu. Kaka liepa poroka Andrea Ariatti iz naše vasi an Sonia Petricig iz Tarčmuna (Sauodnja) sta se oženila. Za reč njih “ja” sta zbrala cierku, ki stoji v vasi novice. Za de njih poroka bo za-ries liepa an vesela, so se zganil vsi tisti v Skruto-vem, ki stoje blizu njih: napravli so an purton takuo liep, de mami od Andrea se ji pru huduo zdi ga podriet: “Ga bomo daržal dokjer se na posuše vse roZe, ki so na njim” nam je jala. “Na pozabem nikdar, kar so nardil vsi naši bližnji za poroko mojiga sina, sam zaries ganjena, komoša. Naša Zlahta taz Bologne (tata od novica je iz tistega miesta) se čudva za vse tiste lepe “sorpreže”, ki so nam vasnjani nardil. Tudi na Tarčmune so napravli an liep purton. Na fešti je bluo takuo lepuo, de obe-dan nie teu iti damu, je paršla pa taka ura, de smo se muorli pobrat... na koncu smo tle doma praznoval do jutra!”. Mama od Andrea, Giorgia Jurcova iz Gorenjega Barnasa, želi iz sarca zahvalit vse nje so-siede: “Se niesam bla nikdar čakala tako partečipa-cjon.” Andreu an Sonii, ki bota živiela v Skrutovem, zelmo de njih Življenje bi bluo veselo, ku tisto saboto ki sta ratala mož an Zena. Ošnije Zivjo klasa ’32! Liepa skupina “konškri-tov” od klaše 1932 se je zbrala v petak 27. vošta na lietni večerji par Pij an Gi-annu - Bosu v Ošnijem. Kajšan je lietos manjku pa vazno je, da so se zbral tisti, ki znajo tarduo daržat. Pija je napravla dobro večerijo, za veseje an dobro razpoloženje pa je poskar-beu z harmoniko klaša Eli-gio Pauletig - Baldu iz Dolenjega Barda, ki se je pred kratkem za stalno varnu iz Kanade. Troštamo se, de se drugo lieto spet vsi ušafamo zdravi an veseli, da bomo praznovali svojih 62 liet. PODBONESEC Sčigla Je paršu Andrea Michela Sturam iz Tuomca (Ruonac) an Angelo Trevisan iz Spresiana (Treviso) sta pru želiela ra-tat mama an tata, takuo za njih veliko veseje se jim je rodiu an puobič, dal so mu ime “strica”, brata od Mi- chele, Andrea. Puobič je paršu na luč sveta v četar-tak 26. vošta dol v Vidme. Andreu Zelmo, de bi ra-su zdrav an veseu an de bi biu pravo veseje za mamo, za tata an za vso žlahto. Ruonac - Stupca Nova drutina V cierkvi v Briščah sta se v saboto 28. vošta oženila Anna Cedarmas iz S-tupce an Mauro Tuomaz iz Ruonca. Okuole mladega para se je zbralo puno judi an se kupe veselil. Mladim novicam Zelmo puno sreče, zdravja an veseja. Sčigla - Carnivarh Novici Carnivarh je zgubu ’no čečo, v Scigli so pa udobili neviesto: tuole se je zgodilo v saboto 4. setemberja, kadar v cierkvi na Carnem-varhu sta se poročila Patrizia Cencig iz tele vasi an Gabriele Manzini iz Sči-gle. Ker Patrizia pieje v Pod lipo, ji je zbor parsu piet na poroko, parjatelji so novicam pa napravli purtone, za vsakega adne-ga. Vasnjani od Gabrielna so pa pru veseli, de v njih vasi imajo novo mlado družino. Gabrielnu an Patrizi Zelmo puno srečnih an veselih dni. GRMEK Seuce - Liesa Ki bruSjana za purtone! Telekrat Gianni Trus-gnach - Vukuove družine tle z naše vasi nie igru, nie “rečitu”. Njega ojcet nie bla na igra Beneškega gledališča, kjer Gianni “diela” že puno puno cajta, ozenu se je zaries v cierkvi dol na Liesah v saboto 4. setem- berja z lepo čečo iz tele vasi, Daniela Primosig (nje mama je Lucia Bucovaz -Lazarjova iz Zverinca, nje tata je pa Romeo Primosig - Rezijanu iz Hostnega). V Seuc je vsa vas praznovala Ze cieu tiedan priet. Runal so purtone za noviča an za novico, grede so piel, pil, jedli an se veselil do poznih urah. Nas veseli viedet, de Gianni an Daniela na zapuste naše doline: živiela bota v Seuc. Njim Zelmo, de njih življenje bi bla zaries ’na liepa an vesela “komedija”. Vse narbuojše jim Zeli tudi Beneško gledališče. SOVODNJE Nova družina Michele Aucone an Fabiola Bredariol laz Benetk sta se poročila v Iiepi cierkvi na Tarčmune v če-tartak 2. setemberja. Družina od Micheina parhaja dol z nizke Italije. Njega tata Bruno je paršu tle h nam že puno liet od tega, ku karabinier. Iz Sau-odnje je biu šu v Čedad, kar je su v penzion pa se je varnu živet v Sauodnjo z vso družino an tle bota zi-viela tudi Michele an Fabiola. Njim Zelmo vse narbuojše v njih življenju. Pečnije Poroka V nediejo 5. setemberja smo imiel noviče an tle v naši vas. Oženu se je naš vasnjan Romano Golles, njega Zena je ratala Adriana Liberale iz Senčjurja an pru v teli vas blizu Čedada bo družina živiela. Tudi Romanu an Adriani, ku vsiem našim novicam (an tele zadnje tiedne •jih je zaries puno) želmo puno sreče an veseja. PISE PET AR MATAJURAC Dobar mož, kumama žena an pošten petjar Judita je bila taka sorta žene, de se je zmieraj možu kumrala, de je buna a n ko ji novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavck: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste i>j Včlanjen v USPI / Associato all'USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 35.(XX) lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Ziro raCun 50101 - 601 - 85845 — «AD1T» 61000 Ljubljana — Vodnikova, 133 — Tel. 554045 -557185 —Fax: 061/555343 Letna naročnina 700.— SLT Posamezni izvod 20.—SLT OGLASI: 1 modulo 18 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% je on hodu po zdravila, je ona pa z drugim ljubimkala. Niekega dne se mu je posebno tožila an jokala, da ne more vic živiet. Poviedala mu je tudi za zdravilo, ki bi ji lahko pomagalo. “V Korotanu (na Koroškem) imajo lipove jabuke a n samuo, C e bom tiste jedla, bom ozdravela!”. Mož je biu ubuogi revček, da je ženi vse viervu, se je napravu an Su v Korotan. Hitro potlè, ki je Su, je Judita začela na veliko par-pravjuvat veliko feSto an ko je končala adno, je začela že drugo. Judita je poklicala na feSto vse nje parjatelje. Pili an jedli so, za ples pa so godli narbuojs godci. Gor na vse tuole ji je oslu cajt, da je vozila v pastiejo ankrat adnega, ankrat druzega. Mož je biu napravu že pu poti do Korotana, kar je sre-ču znanega petjar ja, ki je vi-edu vse. “Kam pa gres takuo hitro?" gaje vpraSu petjar. “Zena je buna an ist grem v Korotan po lipove ja- c buke, ki ji bojo poma gale ozdravet.” ,, Petjar je vičkrat spau pod strieho pridnega an poštenega moža, zatuo je lepuo poznu “boliezan” od njega žene. “Nu, ne bodi parsmu-knjen. Odpri oči, žena te ima za norca. Lipovih jabuk ni ne v Korotanu ne ankoder na sviete. Ti si predobar, to-ja žena je pa hudič an je buj zdrava, ku ti. Pujdi za mano, pa boS videu!” mu je odkrito poviedu petjar. Kadar sta parSla blizu vasi, je bla tarna. Ze od deleča se je čulo petje, vriskanje an muzika v Judit ni hisi. “Tebe bom spravu v žaki, da boS samuo posluSu an pride S ven, kadar ti ist kua-žem!” je sklenu petjar. Petjar je vstopu v hiSo an odluožu težki žaki v pič. “Kaj dielas pa ti tle?” je zarjula nad njim Judita. V hisi so se vsi zasmejali. “Ne zamierte, niesam vie-deu, da imate feSto. Zeleu sem vas 'vprašat, če me lahko sprimete pod strieho za obnuoč.” “Naco niemam cajta za tajSne, kot si ti." Pa petjar je biu kuražan mož, zatuo je na glas zarju: “VaS mož bi se ne obnaSu z mano takuo saruovo. Kje je on? Rad bi z njim guo-riu.” “Hahahaliaha..." se zareži Judita “muoj mož je Su v Korotan po lipove jabuke, pa ist sem buj zdrava ku on tam!” Vsi so se zasmejali. Petjar se je parbližu žakju an ga poStaku z njega palco: “P osi usi žaki, kaj žena pravi.” Mož skoči iz žakja, popade za debelo petjarjovo palco in namlati ženo. Potlè pa je zaloviu iz hise vse nje ljubimce. Ostala sta sama s petjarjam, jedla sta in pila celo noč, Judita pa je od tistega večera živiela zdrava do konca življenja. = Kronaka = Informacije za vse POI.I AMBULATORIO V SPIETRE Chirurgia doh Sandrini, v Cetartak od 11. do 12. ure, brez apuntamenta, pa se muore imiet “impenjativo”. GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noc je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-Cer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediskc doline se lahko telefona v Spieter na Številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na Številko 7081, za Manzan in okolico na Številko 750771. UFFICIALE SAM I ARI» dott. Claudio Bait Sv. Lenart v sredo od 13.00 do 13.30, v petek od 8.30 do 9.30 Speter v pandiejak in sredo od 8.30 do 9.30, v torek od 10.00 dol 1.15, v Četrtek (santua po dogovoru), v petek od 10.00 do 11.15, v saboto od 8.30 do 10.00. Podbonesec v Cetartak od 8.30 do 9.30 CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ v pandiejak, cetartak an petak od 8.CK) do 10.00 Pediatria: dr. TRINCALI v pandiejak od 8.30 do 10.30 v petak od 8.30 do 10.30 Psicologo: dr. BOLZON v pandiejak od 9.00 do 14.00 Ginecologo: dr. SGAVAZZA v torak ob 9.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Za apuntamente an informacije tele-fonat na 727282 (urnih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). KADA VOZI LITORINA Iz Čedada v Videm: ob 5.55,6.45,7.25,8.10, 8.55,10.00, 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18.15, 19.10,20.10. Iz Vidma v Čedad: ob 6.20,7.05, 7.45,8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, 19.40, 22.40. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Čedad... ....7081 Bolnica - Ospedale Videm.. 5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisariat Čedad ....731142-731429 112 Uffficio del lavoro Collocamento .731451 INPS Čedad .700961 URES-INAC .730153 ENEL Čedad 700961 -700995 ACI 116 ACI Čedad .731987 Avtobusna postaja Rosina .731046 Aeroporto Ronke Letališče 0481 -773224/773225 Muzej Čedad .700700 Cedajska knjižnica .732444 DvojezCni center Speter .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev 732231 OBČINE - COMUNI Dreka .721021 .725006 Srednje .724094 .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 .726017 Tavorjana .712028 .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Reziia 0433-53001/2 Gorska skupnost-Speter .727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 13. DO 19. SETEMBERJA Skrutove tel. 723008 - S. Giovanni al Nat. tel. 756035 OD 11. DO 17. SETEMBERJA Cedaci (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali cas in za ponoC se more klicat samuo, ce riceta ima napisano »urgente«. BCIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314-730388 FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 Fax (0432)730352 CAMBI - Martedì MENJALNICA -Torek 07.09.1993 valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 13,15 13,65 — Ameriški dolar USD 1535,00 1585,00 1575,35 Nemška marka DEM 960,00 980,00 975,15 Francoski frank FRF 269,00 278,00 276,45 Holanski florlnt NLG 845,00 870,00 868,78 Belgijski frank BEK 43,80 45,15 44,90 Funt Sterling GBP 2340,00 2415,00 2412,18 Kanadski dolar CAD 1155,00 1195,00 1189,84 Japonski jen JPY 14,75 15,20 15,06 Švicarski frank CHF 1075,00 1 107,00 1106,83 Avstrijski Šiling ATS 134,50 139,00 138,55 Španska peseta ESP 11,60 12,15 11,92 Avstralski dolar AUD 995,00 1 025,00 1020,35 Jugoslovanski dinar YUD — — — HrvaSki dinar HRD 0,20 0,32 — Europ. Curr. Unity ECU _ S — 1843,16 CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominale del 9,25% - taglio minimo 100 milioni A 6 mesi al lasso nominale del 8,75% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 8,50% - taglio minimo 5 milioni