Domoljub v Ljubljani, 12. iebruarja 1936 Leto 49 • Štev. 7 IMMMMMBMHHBIIfjljTOiMBMMMM Nezlomljiva skala Morda še nikdar ni bilo treba tako močno povdarjali, kaj je papestvo, kje je njegova moč, kaj pomeni trdna skala, kakor prav v današnjih dneh popolnega razkroja, najrazličnejših nasprotujočih si sil in idej v duhovnem svetu. Ves svet je kakor v razvalinah iu v razsul u, vsakdo se kakor s poslednjimi močmi skuša dvigniti, obstati, zapovedovati in vladati. Kakor čudovito kolo je svet, suče se, zdaj je nekdo zgoraj, a v naslednjem trenotku že omahne, že ga ni več, na njegovem mestu je že nekdo drugi, a pride kmalu za njim tretji, četrti, vedno novi. Le poglejmo največje človeške sile: države! Pade kralj, zruši se red, danes je tako, jutri cisto drugače, pridejo vojske, na novo postavljajo mejnike za nekaj bornih let. In poglejm v duhovni svet: Vstajajo ljudje, modri kakor preroki oznanjajo svoj odrešilni nauk, ki naj vrne svetu red, ki naj Človeku prinese blagostanje in naj. ga pnvedo h končni sreči. Debele in učene knjige se pišejo, svet se čudi modrosti, a vso to modrost najdemo kmalu !e še kot zgodovinski dokument po redkih knjižnicah, ki priča samo, kako pičla iu kratkovidna je človeška modrost. In če pogledamo še prav današnji čas: Liberalizem je sijal, danes ugaša, le kup pepela bo nekje ostalo. Na njegovo mesto stopata komunizem in marksizem. Morda bosta za hip zažarela, morda celo celemu svetu zavladala, a le za hip. Tudi ta zvezda se bo vtrnila in ugasnila, na njeno mesto t>o prišla druga, tretja. Vse človeštvo nastaja iu se že v istem hipu ruši. Vse, kar nosi pečat človeškega, zeniskega, iz prahu vsbija in se spet v prah povrača. lino je na svetu, kar ni iz prahu nastalo Pod tem naslovom je v zadnji lanski jstevilki .Domoljuba* napisal in s številkami [dokazal člankar E., da se razmere pri nas jobračajo na bolje. Dobro bo, čujejo bralci Domoljuba praktične doživi' notranjskega kmeta, ki naj pokažejo, kaj ; ;nica. Kakor premišljam iti premišljam, ne ' eni nikjer Mobiti najmanjšega znaka, ki b' zal, da se itvari'obračajo na bolje, ampak i e: z napi gre nevzdržno navzdol. Člankar piše, da se cene vem le kre-ijo. Moje posestvo, ki meri 58 ha, pred esetletji lahko preživljalo družino in dajalo ohodke za kritje vseh dajatev le z dohodki gozda Gozd mora pri nas kriti vse izdatke. iu se ne v prah zrušiilo, ki ni nastalo po skromnosti človeške modrosti, kar niso ustvarile šibke človeške roke. Cerkev, Božja je in Bog jo vodi po svojem namestniku, rimskemu papežu. Katera človeška oblast gospoduje že dvatisoč let? Katera človeška oblast se ne spreminja? Kateri idejni svet je oplaja! človeka z istimi silami dvatisoč let? Kako pičlo, kako ničevo in trenotno je vse igračkanje v primeri z večno Cerkvijo! Hude boje je moralo papeštvo prestati v zgodovini. Dvignili so se mogočni svetni kralji in oblastniki, da bi razbili skalo in že so mislili, da so uničili papežtvo. A so se kruto varali. Papeški prestol so zasedali papeži nemoteno drug za drugim, medtem ko so svetni vladarji padali in padli prestoli za vselej. In še se bodo dvignili kralji proti papežtvu, a Skala bo ostala nezmagljiva. Dobro se zavedamo, da nam bo prinesla edino Cerkev rešitev iz sodobni^ zmed. Val sodobnih zmot, ki meče človeka iz ene skrajnosti v drugo, more zaustaviti le Cerkev. Ona hrani in uči božji nauk, Kristusov evangelij, ona prižiga svetu luč resnice in ona je Skala, na katero se more rešiti svet. Za cerkev človek ni strankar, proletarec, kapitalist, zanjo je vsak vreden samo kot človek, kot otrok večnega Očeta, kot član Njegove družine, ki ne pozna meja narodnosti, socialnega položaja in politične pripadnosti. Danes je cerkev središče preporoda človeštva, ozua-njevalka in hraniteijica ljubezni in večnih vrednot in zaradi tega se obračajo k njej najboljša in najidealnejša srca. Ne Ženeva, ne Moskva, ne Berlin, ampak Skaia Petrova hrani resnico, ki jo utrujeni in prevarani otroci prosimo. Na njivah, ki jih je za dobre 4 ha, pridelam komaj za pol leta živeža. Leta 1935 sem pa krompirja in fižola, kar je glavna naša hrana, pridelal komaj za seme. Naša desetčlanska družina bo navezana le na trgovino. Moji travniki, ki merijo dobrih 16 ha, dajo 15.000 kg slabega sena. Pašnikov imamo okrog 12 ha, Z obojim morem prerediti 8 glav živine. Mleka nimam nikamor prodati. Vprežni voli ne gredo lahko v prodaj. In če jih prodam, ne morem z izkupičkom plačati niti davkov. Poglejmo nekaj številk. Leta 1928 sem prodal kubični meter hlodov pa 300 Din, kubični meter desk po 700 Din, kubični čevelj tramov po 10 Din. Leta 1931 so bili hlodi 200 Din, deske 425 Din, trami 5 Din, Leta 1.024 hlodi 110 Din, deske 210 Din, trami 8.50 Din, Za prodani les se je včasih dobilo plačilo takoj. Decembra 1985 pa je biiu pri onih redkih trgovcih, ki so les sploii še vzeli cena ta-le: hlodi 100 Din, z noviin drugim razredom po 70 Din, deske do 200 Din, tramov pa nihče ne vzame. Za prodano robo moraš čakati tedne in tedne na plačilo. In sedaj imamo sankcije. Da ustrežemo drugim, ki nas ne marajo in ne poznajo, moramo mi prenašati gospodarske udarce, ki so nas zadeli najbolj v živo. Ali je torej mogoče verjeti, da posestnik, ki je pred nekaj leti predstavljal milijonsko vrednost posestva, živi danes kot berač brez dinarja v žepu. Ali verjamete, da moram stalno kupovati na upanje, v nadi, da se bo vendar enkrat obrnilo na bolje. Kako pa živina? Leta 1929 sem kupil vprežnega vola po 10 Din kg. Leta 19H4 so bili debeli voli po 3.50 do 8.75 Din kg, leta 1935 pa po 3 Din, pa še prodali jih nimaš komu. Teleta so bila lani po 5.50 -6 Din, sedaj jih pa ponujajo po 4 Din za kg. Popolnoma isto je pri prašičih: Poglejmo davke. Leta 1927 sem plačal Skupno Din 1218 davkov, leta 1931 že Din 1755, 1. 1984 pa Din 2562. Leta 1935 so mi davke zmanjšali 512 Din. Upajoč na boljše čase in višje cene sem ostal leta !!K->4 dolžan na davkih, leta 1935 pa že pri poslih, zavarovalnici in v trgovini. V gozdu sem pa moral posekati najmanj tri letni prirastek. Mogoče bi mislil kdo da prečrno gledam, da to ni resnica, ali pa da piše to zaprav-Ijivec ki sam nič ne dela. Toda Io ni tako. Moje žuljave roke mi nudijo legitimacijo, da smem tako pisati. So to besede poštenega in delavnega slovenskega kmeta. Povem iu zapišem to tudi zaradi tega, ker sem prepričan o resničnosti besed, ki so bile izgovorjene na kmečkem zborovanju dne 22. decembra v Ljubljani: silnih težav današnjega kmetijstva uiti od daleč ne pozna oni, ki ni sam kmet. Tik pred 12. uro naj se vendar zganejo merodajnji činitelji, ki so postavljeni in hočejo veljati ,za voditelje kmečkega življa in nam naj pomagajo v boljše razmere. Upam, da bodo te besede našle pravo razumevanje, pri sto in sto enako trpečih kmečkih tovariših in pri stotinah družin, ki v bednih razmerah čakajo kakršnegakoli za služika. Naročajte in čitajte naše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljub}«« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopis! Ali gre na bolje ? Glasovi o kmetski zaščiti le partrat smo v Domoljubu priobčili razi*aa mnenja. ki jih imajo naročniki gieoe ureditve kmeb&e »ščite. Keš lirt se je postavil na pcpuinozaa »ep ri stransko tiaiišep. fcrtt* dati vsaieniu BKrodsiku možnost, da v listo kratko pove svoje mieii glede zašfiite. Kakor so ira?i fitatelp sami videli, so bila mnenja naših naročnikov silno različna, iatan, Aa je vsakvto. ki je ta mnenja hitro čital moral pr !i do zaključka, da tega vprašanja nikakor ni m.jpwSe rešiti t«ko, da ia tati vsi popotao-nia zadovoljni, ampak le na ta način, da se k ozdravitvi naših bednih gospodarskih razmer pnte-taejo vsi sloji in da vsak po svojih mo-cefe o-aprinese tsdi žrtve Nai Ust je odprl *v«je preda'e različnim maeajikS, kajti vprašanje zaščite je inko važno. da pa ni Mogoče kmaiH i vseh strani posveti iti. Zopet podati nekaj mi«;, ki smo jih od na«b naročnikov v rae-»«0 januarju prejeti. Nekaterih dopisov ne omenjali. ker se kaže da Hi ene in iste misli razlagati večkrat v eni številki. Za-čiia ai krivima. Iz itarišije. E. S. odg,,vjirjB dopisniku iz Kr~;anjevire rekoč: Ve p, ms m posestnika, ki i»i se pri nas caaoliiti iz tvoje lahkomiselna - i ali relo takoasno.-ti. Poznam m-kusa ki -e je zadolžil za KOČO Din. K tetini je bi! I pniiljf«. Popravljaj je hlev. ki se mu je podiral. Mislil je, da bo zredil par vobw ali dva. pa I si dolg porama!, saj *c tali voti takrat P" Din par. A danes? Da bi mogel «< 11! plačati, um je treba prodati vaaj f.ir> v ■■ oktv. Ati pa jkH srnnta! Vidite torej, da je ta revež res potreben zaščite. Zaščita je krivična. Iz krške doline. Potejem ie par m* -«rev vd iiu-e Bafcarfpjte rej aw dt&aike. i' SanajBha ^ Z«c B« bole dop,« nekakih vrtgpte^, ki ndatžruke tak« »Oi krivita* češ fai0 ^^ a zapravi,*«. fa se anr*K otaafetiB t £niu*iyeaim denarjem rtaw,tejje». Jfe ^ tajte na« kri,«: T** ^^ ^.k da ae Ooite soj«. Mi 2a. ^ kr>™ * pomanikanje. Kikoi. .«el Potega dorna. Vod«, M ^ „ J® «"dU®- leta « ^^ Jronmo streho, z. kar sem si moraf^! ne moneni več, čeprav bi rad. J&BiO Toda, h so oni obsojanja vredni, ali smemo vrcfi kamen tm&i m ajihove iesm ia etroke, ki m nedofei? — J&nggo je tadi takih, ki še danes ne parna jo aobene kme in »e iz del re»ežev fc atTvtijeja, namealo da bi pm poasasali. ha® bon» prišli, to bodo ti trdo- srčni bogataši lahko za majhen denar pokupili naše hiše in posestva, ako bomo morali na boben. Zopet se bomo vrnili v čase tlačan-etva in suienstva. "Viti »bresti ae imoreino. I« Dohrunj. Eni so ia zaščito drugi niso. Zaščita je potrebna. Poraaa kmeta, ki je prevzel leta 1930 posestvo, h katerega mora izplačati 70.000 Diu svojim bratom in sestram Prvi dve teti je še lahko plačeval dogovorjene obroke, ker je lahko proda! vola po 8 Din kilogram. Sedaj tnu bolelia žena že tri leta. Plačuje adravnika. zdravila, bolnišnico. Zgodila se je še nesreča pri živim. Za delo na polju je moral najemati druge. Otroci so še majhni in ta nobeno delo. Kako naj revež jilača svoj ogromni dcdj?. — Potna m drugega kmeta, ki je previ*! jrosestvo takoj po vojsk: in je imel izplačati le 10.000 Din. V dobrih povojnih letih je to storil mimogrede. Tndi prihranil si je lepo vsoto in jo naložil za visoke obresti. Ksko vidna primera, dveh posestnikov na enakih gruntih, ki jasno doka raje, da je eden vred« zaščite in ponnofti, drugi pa dolžan nekaj žrtvovati za rešitev svojega trpečega tovariša. Se M«jte dolgov! Krti Krti. Nekateri tete da bi dolžnik.«, 6r»mii ves dolg ali vsjj del dolga. Mi-lim. r«4 krize krnit*- dokler »* ho ttkinjena zaičita. Dvigmie cene noši živini obrok«. Danes r. . ----— —iTJJiai OI m..te da smo pijanci: da, ud lakote inja.io ker še za kruh nimamo. Obujamo ga trte. k, so res po ^oji krivdi zašli v do»C„.V Gospodarsko stanje slovenskega kmeta je v veliki meri odvisno od tega. taksne so cene živine, ki jo kmet prodaja, da si more c izkupičkom aH prirejo oskrfceti vsaj najnujnejše življenjske potrebščine in poravnati svoje denarne obveznosti. Cena ži-vjoe: fwredi, prašičev, drobnice in perutnine pa je zadnja leta tak« grorno padlo, da »i v oikakens razmerja t dragimi cenami m kmet, ki mm fr odvne« ta vir do»K«ikov, mora drveti vedro jrfeMj* v «wipodarsko propast. Dne 5. februarja so $e na naši banovini zbrali k posvetovanju kmetijski atrokov-njaki in izvozniki, ki se po daljših razgovorih ugotovili žalostno stanje naše zrrrrinrrje r tem propad našega kraeta ter iskali nafinor. kako bi bilo tem obnp-iiira razmeram mopoče niti. ■^ioino so poudarjali, da pomen ja velikanski padec živinskih cen v zadnjih irfih pravo katestrofo Ta naše iiRipoiiarstTO. Glavni padec cen živine se pričae pri nas.leta 1950.: od leta 1925. do 1910. pz&tv cen še ni hil tako velik. Povprečna cen« *a vole II. vrste je znašala 1925. 8.12, 1927 8 05 19%. pa «.90 din. lr,8 mt, pa je padla na' 6.4-5. 1132. na 4.20. 1933. na 3.50. 1934 na v m končno 19T5. na 3.20 Za so vzet. cene „a ljubljanskem trgu. Islo velja za cene krav klobasaric. ielet iu prašičev. Leta 1930. je bila povprečna ceua za krave klobasarice še 4, 1931. 3.07. 1932 2 20, 1933 1.84, 1934. 1.74 in 1935. 1.70 din. So p« aa deželi bile marsikdaj zabeležene še nižje cene. Pri teletih je padla cena otreb5či-nam, ki jih kmet mora kupovati pa približno take kakor pri nas. Soglasno so pa vsi poudarjali, d* veliko premalo skrbimo zato, do bi plavil, na trg prvovrstno bla«o. Stan- baše i» iz«te krave nam ae bodo delale dobre cene *a inozemskih tržiščih. Tujci so iAtrčni; fe jih mi ne postrežemo, kakor žele, gredo drugam, kajti ponudnikov jc. povsod dovolj. Treba bo obrniti vso pažnjo na to, dn bomo doma redili tako blago, ki ga inozemstvo rado kupuje in dobro plačuje, drugače bomo na svetovnem trgu vodno zadnji, 'lega pa posameznik ne zmore Treba je stvar organizirati od zgoraj. Brt-z pomoči države ne bo s!o. Sankcije so slovenskemu gospodarstvu padale smrten udarec. Lansko leto smo na Laško izvozili 'M odstotkov vsrgu izvoza perutnine, 26 odstotkov izvoza jajc, 69 odstotkov izvoza govedi. 28 odstotkov izvoza konj. l etos jc vse to odpadli. 'I roba bo zatorej iskati trgov drugod Tu so nam dolžne pomagati one države, za katere hodimo mi po kostanj v žerjavico Koncem zborovanja so sprejeli sledeče resolucije, ki so .jih poslali na merodajna mesta: t. Poveča naj se radi izgube laškega trga izvoz goveje živine v druge države. 2. V okvirju deviznih predpisov naj se pospešuje izvoz perutnine in jajc v Nemčijo, da se nadomesti izguba italijanskega trga. 3. Zaključi naj se nova količina za zaklane svinje in za govedo v Nemčijo. Pri tem naj se prihrani za dravsko banovino največji del količine za lažje, mesnate svinje. 4. Omogoči naj se v večji meri izvoz govedi v Nemčijo. 5. lzvozniške tvrdke iz dravske banovine naj kupujejo živino za izvoz samo na področju dravske banovine. 6. Iščejo in pridobijo naj se nova tržišča za vse vrste živine. 7. Poizkuša naj se doseči odpravo kliringov z državami uvoznicami in naj se ure- di boljSi plačilni način. Narodna banka naj jamči izvozniku, da ostane tečaj deviz, ki je veljal pri izvozu, do izplačila devizne protivrednosti v domači valuti. 8. Uvedejo naj se pri izvozu živine v vse države izvozne nagrade. 9. Doseže naj se znižanje raznih stroškov pri uvozu v države uvoznice (prevelike uvozne carine, prevozni stroški). 10. Doseže naj se večji izvoz naše živine v Nemčijo na podlagi I števila prebivalstva Nemčije in Jugoslavije ! (60 milijonov : 14 milijonov prebivalcev). 11. ; Kjer dobijo naši izvozniki živine nova tržišča, naj zavod za pospeševanje zunanje trgovine | namesti ali poišče svoje zastopnike, ki bodo ; našim izvoznikom dajali potrebna pojasnila ter : navodila in bodo za izvoznike posredovali, i 12, Pri pogajanjih z Nemčijo naj se doseže, da bo dodelitvi količine istočasno in v isti višini sledila tudi dodelitev deviznega dovoljenja, 13. V izogib reklamacij radi izvoza pokvarjenega ali manjvrednega mesa v Nemčijo, naj se poskrbi, da bodo izvozne količine dode Ijene le koncesijoniranim izvoznim tvrdkam, : ki imajo dovolj izkustva v izvozu mesa na i daljše proge, tako da bo izvoženo blago vedno prišlo v sveži in neoporečni kakovosti na i cilj. — Za postopek pri nakladanju in okrog nakladanja naj se napravijo odgovorni državni j veterinarji, ki jim je poverjeno nadzorstvo, 14. Zadruge naj razvijejo svoje delovanje v tem. da pomagajo predvsem malemu živinorejcu, 15 Banska uprava naj uredi razmerje med ceno živine in ceno mesa na domačem trgu. Uredi naj pa banska uprava tudi razmere pri prodaji živine na domačih trgih. 16. Doseže naj se znižanje cen umetnim gnojilom 0|l„ ,. ,*(,,<» .'1 S S' 16»! II UI l.n tk A. -*. ^ -^» .Cfc. .V v in močnim krmilom da bodo te cene v pravilnem razmerju do cen živine. 17. S primernimi ukrepi naj vlada in banska uprava dvigneta kupno moč prebivalstva. 18 Davčna stopnja osnovnega davka naj se zniža za davčno leto 1936 na \0%. Katastralni čisti dohodek naj as za navedeno davčno teto zmanjša za tretjino, toda ne samo za njive (oranice) in vinograde na krševitih tleh. temveč za vsa zemljarini podvržena zemljišča, najsi bodo njive (oranice), vinogradi, vrtovi, travniki, pašniki ali gi-zdovi. Ta odredita naj se vnese kot dodatek v finančni zakon za leto 1936/37, Strahovito neurje na Gorenjskem Hudi snežni viharji so divjali pretekli teden po vsej naši deželi. Zlasti hud orkan je divjal po Gorenjskem, kier ;e podrl skorai vse kozolce, porušil plotove in izruval številna drevesa Vihar je lako divjal, da je skoraj z vseh hiš odnesel strehe ter opeko razmetal daleč naokrog. Skoda, ki jo je povzročil nenaden vihar, je velika in prebivalci so vsi obupani. Tudi drugje so veliki snežni zameti, ki so zelo ovirali splošni promet ........ji Vihar je napravil tudi po mnogih krajih Slovenije veliko škodo. Posebno so trpele uorenj- oke vasi Žirovnica, Selo, Moste in Zobreznica Pri-zadeti pa so bil. seveda tudi drugi kraji. Škodo cenijo „a 300000 Din Največjo škodo trpi posestnik Jože Zaje v Selu, ki mu je vi tiar odnesel streho ? hiše, kakor kaže pr-a slika. Zelo je oškodovana tudi Zofija Baloh. poseatnica v Zabrezmci, kateri Jo vhar odnesel streho, krito z eternitom. in porušil zidovje, kar kaže druga slika. - i udi v z.a-grelni je napravil viluir občutno škodo, zlasti pri reklamnih napravah KAJ JE NOVEGA B*$?ha o bogati Sloveniji Ttmi siinisct i Ltobliaa izkumii prai zsmmrvt iuuu.ti.1 ® laiisiaj rurtermii it ti~Li-imt. c- u trai ugronu« trik ckm~ kuc: ifcir zarin «i aatt urainnviicut iac črt ir*.~;nni ;wui:i!i:& K ocluirtt Z£ 11 it". irr-sii-n n': ur. nnmi mtmit mirni'; uiHiu r rnbei-Tlim. ^ir* X organ. imau »riiiki .'»lil^:1*;; 'CV\.:l3il it sr-oinEšrvr im množit i^Hdi 1 mesu. ii otriiuL 'Vi U:Ktm o— vidi?! via ( UBsppi n&rtnkt a srfpvsL. vimi. tat; m n>nrait larr. a rJiKti™ mmseššenc: Dx>a; br--i: it {imamci. ruši« tuč. *ke jgrrnfnu. tisa. /ltmiškc^i taca t ilno. Lan -i lu>r ceinmi ...naf z-v-sl n-czlieomn. 11-1 -t rr KT nmier-it. ttredamKtzm- "352 »r Hb ▼ :'-\:W1 Si; gnilrt. ZO^T.rTT!"'TiTU P"lEilTi£ ZBl-Zltlii pravica a crk'j»: 3,508.008 Dm. Nt 227 pote-rter it bile predena v mestu m okolici prirt-na uprava. predhmsfciE 3fe2 Odpravljeno »e biit 157 p-iciinib nprsv Ki boben i« prilio 214 posestev predianskin 333 Kodčto'. »e mir pi^uiinema 12?' sodnik dražb raraft po-SEirtin DiftrrbenSi ie Mlo 265 £ražfe 2,cr>ni tt črufit mbežr: *e bBo las« pred'»-{itS §»82 predhmsknr 524* Osrrriit®^ •* aSr It rnbežni Parni zansr-Kra pred-mct: s: me r 34? sinčam pro&es: b» drafc"i areiEannciii 3S&L Vama« ?is£* is ieriatre s; sdit rt-iži:«efit .SJI d »itak me atiB 2785 Pranimi- OTrsHfr rtaicvac * lmt asr pr-edii.jfarir 335 preditaskia 4*4 in—Rcnit n Hir Kajti od W * ife .i^ Olji«/ usM/rt^ I ssbu. « V-Ts a» 87#3 -j« fcSgH WM> 1 »»■» li 1,3 ut S7S. V »>*-is MHrs nt - y. ^ UjOaj sftu* iiaivoj oaftiKiils* i ai«««!^. i^U ^ - t-fur1-*-. Ji*: ft > men*Matu ^ pnu i/-' KV VfSL tm ' i* m 4 ii* i m*". BU UU me tstw.li* ■uro a -.■■tiL 55X- - Ji*» -Jr-ltMIti j-ft'.' JH*l"!i • tt.^1. t.f -■ ■ i. -nt .»»atbi^ i «it. ti ii- }>-*'-.'-uU.. š.sil i-fr- Skn^enija m hsvvhs dk4® Tj>r>i-ss; tipanj«, iatfer •£ rtita a:- »«e SimiBina auusruvjicsit ur. nefici: »not nciii. :xrtn • niaca« saBK-sjt- tmsč. tasic«- % f-c m .'mu »-iiirsajsOTi. Terrtt zmm i ziats- anr.xiji~. -esn sir»«ua aauirmnie snifimiis" ni n zna ii« nnt ci.jj.it a- nornir«®: f' om icisul. ar Str—cui*. St aa: . '..-iini.. iia nruK Sm• i-;itai; t m i»i»rini.-a ; »tKirjSsJrtCti- čfesi ta. —rfcujia iircit ae * S/£- t«ci?. .'"»faafjeiaM a rukc u- it ha no^oc tujih ivrdh -?rMiak bs:- asišt tia it abarau* n&u- ni t:-c nmuifKz. Sad m« '■•».tltj a um z*- vn iima. soif m bisamt- tua. neacoi zanimm RierseamBi n~aamz. na m « marciia. masa u nnisMati bw«i ko: awi -.-rdfct "aa, sat-ju ^»mi « aagre&feit , S®ssraiS6s. ssfaor .-rawtldl TrrA si irfn p«HHrž. 2t ti muk t* te. mcio bmeC .fc^as žar«-r«™« f»i » aa« lee; i Siikvrari,. šžmisiai vma. uhs. -k Ijttfeaft. Sm Bm. avemr* vamiTA SSUm Hkn 2»M Titi. *-vt ri^.^Ka. jocg^ r 3KS Tht ta; K u -1-riia ohibk:« j tspeban lač. i ^'.■JTrn. » ^^ »^jj, ^ a B tamfe tarm.-.« „ ^ asitiv i>k!k « ..rasiban. nšaJir JM sj^i »« I u-nrer-nuBi tjrtc, -Bmfcjt amadi. A i «M99> te mA« bp?m» »nre* n^«-- tutcu n TbUruMi.tr. imrtii. t * j*. m-naoa* r li^ncr* w fei sauMiicc. » Si»-» »Ji' -nm ^ sara±iiB»» JMBES tež KC Ar L-vt-aicit locsunfe B. IEKH asn« Mmau SM taač. u .omar.* ti As a jržSD m taka _____ _ Mjfi? t»te® st^. V Sb^eafe Mm ""Sanr Slrrir teift smvmvmdkaL. »feej« ■•k t& s* , "?f »rs-'« •Sfc* VCIZ ^ - ri SJfc« I&kusteti. iSikt;^*-., ... „., , srajnu ■ -iit- L, , »^vfcvv. imrmr SB8* nsCT^te, t!»r ^ _ ^ -r „ klonit . ^ VI ft A s1 9 .-.-r. o.'.••_ni- J r. .i* a * rjiimt .i >.1«. BJt2_..- . IIir-w ! .-S.* 4* v ® ž* t ' . J. "^"S Bi.?,. :•—-jr j zukiiut .-fi'.. * 1. " a -•« n- - T -i r/dij:. ii jh ; 2JSG nt.nmit ---t*- iifif-' :t juits-fii^t jt-ai«n"i»: t :•• r»-;«» ji; .-star^LLj ;ani!«^autL t i JJ ut : j«re:*>*;ira. ^.s. <.nst»e Micnt a&» .'.Tre L\J tavaH. . *:•? ««•8*1. ife.51 i~!0t!s6i . . .. i=»:nss . . «US . . . jH, v: a«a ... Ji ... 33», E***-«*« . . . m..»tr '»asat-ssa SST Jii- J^t i tmror rn^Tti: ^kaiimt u. sir ji- atf ii tepa laaAs- tmtrtiTaai %£MH*i a if- pitštis.- sifeiti ishčsaL CiMJ«': m ska*: s at te wi murnu i af) ®asia»f a- rmnstersm. skairib x sar-va-C- ffit £ršs*a • jsfei-it u-;-«C"i T»«f trt » j ^ Pod^pfcJKB: « -lil" IIIJ^II II MB.S.«: >r>.-*» listat? sa iC$$BC~ firne-iB" f- smrst^A. t. aw je asaMe ^ wc. ^ S*- " S^ M^a* - a. fc^M^K aa 1 fosfuater s &ws#»sii6 » «•-<«««' TT»A. Si fesa >It* «fi»S m« » ^ ur mM iiftrt * ^ — i^is^ft. £ »e>«r .tete »» • »žs. mi mm^ IM^ M, Jp. .J« , 4 Mtpnt« St t M« trw»* Stev. 7. »DOMOLJUB«, dne 13. februarje 183«. Stran 101. osebne vesti a Za častnega poljskega konzul« v Llub- :jani je imenoval predsednik republike kon-lervatorja dr. Steleta. d Z s upravitelja meščanske lole na Jesenicah je z odlokom prosvetnega ministra postavljen Jakob Gospodarič, me&čanskošolski 1 učitelj istotara. d 90 letni veteran je obhajal svoj devetdeseti rojstni dan eden najstarejših Mariborčanov, upokojeni vodja zemljiške knjige Jožef Drda. Jubilant je eden od redkih veteranov, ki so se udeležili vojne med Avstrijo in Pru-| sijo leta 1866 ter je bil v bitki pri Kraljevem (iradcu. d Šest križev že ima. za seboj Mulej Valentin, posestnik in industrijalec na Lanco-vem pri Radovljici. d 80 letnico rojstva je praznoval te dni višji ravnatelj deželnih uradov v p, Mat. Za-mida. d Zlato poroko sta obhajal« Šumakov Martin in njegova • soproga Lujzo iz Gornjega Krapja pri Ljutomeru. d Županske posle v Št. Jerneju na Dolenjskem je zopei prevzel Vule Franc, ki jc bil leta 1933, nasilno razrešen te časti. d Odvetniška pisarna dr, FOČEK FRAN se je preselila iz lokala na Sv, Petra cesti 26 v Kolodvorsko ulico 6, na vogalu v Prečno ulico. DOMAČE NOVICE d Raspravn proti mcrsejskim napadalcem na pokojnega kralja Aleksandra se je pričela v torek prejšnjega tedna v Aix en Piovencu (Eks v Provansi). d Znižanje zemljiškega davka na eno tretjino predlaga dr. Stojadinovičeva vlada. Opozicija pa obstruira, da ne more priti do rednega dela. d Stalni gospodinjski tečaji se bodo na odredbo banske uprave vršili na Brdcah pri Mozirju. d Dražba kožuhovine v Ljubljani se ponovi dne 9. marca. Letošnja januarska dražba je zelo zadovoljivo izpadla. Da se da lovcem prilika za vnočevanje tudi tistega blaga, ki ga niso oddali za januarsko dražbo, iu za prodajo novega lovskega plena, bo »Divja koža« dražbo ponovila. Blago za to dražbo »Divja koža«, Ljubljana — Veiesejem. že sprejema. d Našim odrom I Opozarjamo naše odre, naj vsakršen opomin ali terjatev glede avtorskih tantijeni za uprizorjene igre, ki sta jih založili Jugoslovanska knjigarna ali Založba ljudskih iger, takoj pošljejo Jugoslovanski knjigami v Ljubljani, ki bo lahko ugotovila, ali je terjatev upravičena ali ne. '•« igre, ki jih je izdale Jugoslovanska knjigarna. založnica ne terja nikakršne tan^ti-jenie; igre, ki so izšle v »Ljudskih igrah« Založbe ljudskih iger, pa so proste sploh vsake (tako založniške kakor avtorske) tan-— Nuj naši odri ua to pazijol . — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite '-lutrai na prazen želodec kozarec nornvne »Fronz grenčice«. d Na slovesen način so blagasievili in »tvorili bolnišnico v Biogradu na morju. Blagoslovitev sta izvršila katoliški ln pravoslavni duhovnik. Bolnišnica stoji ob morski obali in je med najlepšimi oa nagem Jadranu. Za enkrat ima 75 postelj za bolnika. d Iiotna skupSčina ZitniSenja pekovskih mojstrov v Itforiboru je bila dne 5. februarja. Združenje šteje 106 mojstrov a 110 pomočniki in 76 vajenci. Za predsednika le zopet izvoljen Jakob Koren. d Trboveljska cementarna jo zopet v obratu. Zaradi popravil je 14 dni vso delo počivalo, sedaj pa zopet delajo in sicer na osem ur. V letu 1985 se je delalo le štiri mesece po 8 ur na delavnik, 8 mesecev pa zmanjšano — po 6 ur, da ni bilo treba delavcev odpuščati. Zaposlenih je vsega 128 delavcev, od tega 20 žensk. 1. februarja so bile volitve obratnih zaupnikov po skrajšanem postopku in so po dolgem času izgubili marksisti večino, dobili so dva, krščanski delavci pa tri zaupnike. d Pred mariborskim okrožnim sodiščem sta bila te dni istočasno sojena oče in sin, ker sta drug drugega poškodovala. 82 letni delavec Alojz Leskovšek iz Trnovoev Je napadel svojega 65 letnega očeta Simona Leskovarja v najeti pri Pokojninskem zavodu v znesku 7 milijonov dinarjev in ki bi bilo namenjeno za elektrifikacijo Dolenjske, to je pokrajine, ki sega od Grosuplja do Novega mesta, MIrnske doline in Krškega polja do Brežic. d Pri štirih okrožnih sodiščih v Sloveniji je bilo lani 246.921 aktov, ki tehtajo najmanj 61.780 kg. Mnogi akti so zelo debeli in jim je teža tudi do 20 kg. d 500 Din dobi, kdor izsledi tatu. Ukradeno je bilo kolo znamke »Diirrkopfe štev. 99.948, črno pleskano, posamezni deli pok romani. Kdor izsledi kolo ozir. tata, dobi 500 Din nagrade. Sporoči naj na naslov: Mihelič in drug, Ljubljana, Tyrševa cesta 41. d Načelni sklep glede ureditve kmetskih dolgov. Sestal se je odbor ministrov, ki je dobival razne predloge in resolucije zadnjega časa o kmetskih dolgovih. Ko je odbor pregledal ves zbrani materija!, je sprejel načelen sklep, da kraljevska vlada v nobenem primeru ne bo pri iskanju ureditve dolgovnega vprašanja izdala ukrepa, ki bi škodoval stalnosti in vrednosti naše narodne valute, to je v Ce rada perem, bž radi vedeli? Zefo rada. Soj some pranje ni nikak trud, pa tudi nekaka čarovnija. Malo dobre volje in kos terpenti novega mila Zlatorog - to je vse, kar potrebujete. Tudi Vi, draga gospa, sezšte z zaupanjem po tem milu, saj pere tako hitro, temeljito in prizanesljivo, da Vas kar očara. OVOTERPENTINOVOMIIO sporu za posestvo. Navalil je na očeta z nožem, pa so drugi ljudje ubranili strašno dejanje. Nato je udaril očeta s sekiro po glavi, ta mu je pa povrnil milo za drago ter udaril sina s sekirico po glavi. Oba sta odnesla težke poškodbe iz spopada. Sodišče je obsodilo mladega Leskovarja na 6 mesecev nepogojnega strogega zapora, starega pa je oprostilo, ker je ravnal v silohrami. d Pri izdaji potnih listov ne zahtevajo ve? potrdi! o plačanem riavk«. Finančni minister je dovolil, naj od ose K ki hočejo letos do 15. oktobra potovati v tujino na zdravljenje, oddih aH sploh iz osebnega zadovoljstva, torej od turistov, prf izduji potnih listov ne zahtevajo več potrdil o plačanem davku. d Pri velikih mednarodnih zimskih tekmah v nemškem Garmisch Partenkirchen so dosegli lepe uspehe tudi slovenski smučarji Praček, Čop in Žnidar. d Skoraj milijon litrov dalmatiiica in lianačana so uvozili preteklo teto samo v Maribor. V osrčju slovenskih goric torej zavži-jejo več dalmatinskih in hanaških vin kakor domačih. Kaj pa še drugod! Slovenski pivci in tisti slovenski gostilničarji, ki tuje vino naročajo, sami ngonabljajo slovenske vinogradnike. d Dolenjska hoče napredovati. Zadnjo nedeljo je bilo v Novem mestu zborovanje županov dolenjskih občin, ki ga je vodil novomeški župan g. Pavčič. Razgovor je potekal v glavnem o posojilu, ki ga nameravajo KDE dinarja, in koristi vlagalcev, katerih prihranki se nahajajo na vložnih knjižicah in tekočih računih d Končana stavka. V ponedeljek 8. februarja se je končala stavka rudarjev v premogo-kopu Stanovsko pri Poljčanah. Vseh 120 rudarjev se je zojiet vrnilo na delo ter obratuje rudnik zopet v prejšnjem obsegu. Podjetje je izplačalo rudarjem zaostale mezde za mesec november, za december bodo izplačane v teku teea tedna,z« januar pa v roku 14 dni. d Ljubljanska občina je kupila veliko posestvo ob Savi pri Ljubnem za novo delavsko letovišče, kjer bodo nudili stanovanje in vso oskrbo za 18 Din dnevno. d Za 232 milijonov je padel zaslužek delavstva v Sloveniji od leta 1930. d Troje nadomesti! moramo dobiti v Sloveniji za težko gospodarsko škodo, ki nam jo povzročajo znani ukrepi proti Italiji. To so: nadomestilo za izgubljeni italijanski trg, javna dela in ceneno tuje posojilo. d GttsJarievo darilo bolgarskemu carju. Te dni sta se mudila v Novem Sadu iu v Sremskih Karlovcih znana srbska narodna guslarja Vučič in Vukovič, ki z gusiami potujeta po naši domovini, V Sremskih Karlovcih ju jc sprejel patriarh. Ob tej priliki sia gUalarja zapela p^eni I »O smrti kralja Aleksandra«. Od tod bosta guslarja odpotovala v Bolgarijo, kjer bosta kralju Borisu poklonila krasne javorov« gusli, enak« kakor jih uporabljajo ti narodni pevci, r —- ... .. ~ t: rzes .. zz = cz car. De. £ -t »4 -Lrti. mt zi. t ^ "r iii«;'«"« -r £2 ; "tešil fttlnBJK K oAri - - 5; z«zr_ * Pust 35 trztgi, - ~ . rv.: r -.. tera zr. -1 - t * - -€ T ti: r--jfr_z_ t-ii: rsr-:: t--- • — z-izzczz M pci"- _£ r« -: rrritz' r r-i ^-c oeaat-T« askazsict s ii'.enr_ -; r -i z_ r- Eiru?r-rtk. pofc 25 »I Ite 7 ; - t« :?_i r ^ r. - inrt-czo ta-- ?prit-z* >«-: iii *ž£:. j-: -zrrc- U e t" rž- .zstir.-eza. >t-£ '.idč. n i agotcv-_: ^rfltiZ *7>«f«Z ii Z£ Z-iZZ ?>5t- sce tnz z i:-: rplažai. Pata opravi v V.:-. g i. lazaa za: o er.c- s e: :&5:e3zva;: iz domaČe politike r B*aif^ki odbor Ji«. Pren-klo m- 1 ori w> ie Mi t ( elju ifrura M-ja uaiiotin-• * 't ii/ za :j.. ;» -<- i. o pt;iiU''/irin |»>r«»r.ajn. ki jr r».l lzrtd M UiiUjr 7 -fllllitll /aini$- sot t -č.zskc k-«r =cr* c včasih 11 -j-r« r . .iiit; T er, i 142 kf teikeg« Kisut a;eli r D.-iv. p- ^ifrr: zJe Fr.-i \ eiiiiz •«- rtdj padca r.r« raie: v p i-«- j - Src: ve; i ' a X -. razo P:«ii: s ? Ji ve t- ' tr. td ~> i i t .V,;:;;. V \» ta- I !.. Vi ie pila pntr>e«a n mlado deMo i ^ OaraiiKk-Parmtircfcta«. se « ii, ,-r ~ ' sporu? '{-e. k-. ie oston. mik h ier h ■ /a t 1 • -.- ' . ■ r.< r J' ' f!;. >Ty r K, - -■ - a Rairi-.i-n j« p« ucoie»itii B*r*- ui -k t* m pi^tntnju ctSnk] >«di>v 1*. i Raarcven K občiacki -z: - v ir.azu Krr ;.r r2i«l"-i! i>i> a,, s-t® ,1 Težko je popravljati »tare grehe. Oni dan so brezposelni delavci, ki so se zbrali na Horzi dela, sklenili, d« opozore na svojo rav-I ščino g bana dr. Natlačena. Pri g. banu je i bilo sprejeto samo odposlanstvo štirih brez-: puscliiili delavcev, ki so bana prosili, naj bi | zavzel, da dobi Slovenija čim več javnih I del, kjer bi brezposelni našli zaslužek, obenem pa so ga prosili, naj bi pospešil in omogočil primerne podpore za vzdrževanje družin brezposelnih. G. ban je pojasnil, da bo | iianska uprava storila vse, da z razpoložljivimi redstvi omili bedo brezposelnih družin. d Ministrski svet je sklenil, da se lahko plačajo zaostali davki tudi s koruzo. To velja I seveda samo za pridelovalce koruze. d Zagrcbački »Obaor« piše, da bi bile po-\ Irebne nove svobodne skupščinske volitve. — Tako bi se videlo kdo im i večino v srbskem narodu. V >ditelji srbske izvenparlamentarna opozicije pa bi se že enkrat mor:>.li dogovoriti ijicdi; rešitve hrvatskega vprašanja.. Sele poti bi bilo mogče skupno sodelovanje med srbsko opozicijo in radičevci. , Klub narodnih poslancev Jug. rad. zajedi! ve in klub skupščinske večine sta na svoji rji po zaslišanju izčrpnega govora predsednik- vlade dr. Milana Stojadinoviča sklenila: ] izreči svojo popolno zaupnico za dosedanje odo predsedniku kraljevske vlade in članom -vršiMega odbora dr. Stojadinoviču, dr. Ko-inšcu iu d;. .Spalni, tako glede vodstva državni piili'ike, kakor glede organiziranja jugo-simanske radikalne zajednice; 2. da je v vsem ighnen 7 izjavo predsednika narodne skupščine Stcvana Ciriča glede na njegov položaj [kot predsednika narodne skupščine, in mu i.o In popolno zaupanje ter zahteva od niega, ■ odzove zahtevi skupščinske maniši-jm i /••:!.leva njegov odstop, ter smatra, da os, Stevana Ciriča ne more v nobenem I -,-noru iili ovira za uspešno delo narodne : Politično mašet-v*, ja? N * področju žup- m ■ ivodinia n. Hrvatskem ki spada pod 0 11 glavarstvo Jastreb: rsko, je bilo ne-(iivnir n.išim posestnikom, ki im jo tamkaj m ..i vinograde, posekanih okoli 100 trt. Ra-" ie bila z rlimmitom razstreljena stre- 1 '.iinicc Vi!.-i in poškodovan ki o Srca J vu-.». -ga Celokupna škoda znaš približno tOOi-ii iuarjev Zločin -V bil storjen iz. poii-brn' ,j maščevanja. d Možnost no--ih volitev v naiodno skup-sr-no r..Ji opozicijske obsttukcije iznaša bcl-grijsKi časopis .Vreme . Piše tudi o novem, boljšem volilnem redu. ki naj bi ga odobrila >, oou vlado brez parlamenta Z: tak način m-.li vljcnja novega volilnega reda (za oktroi-r.iniel j« izjavil tudi dr. Maček. 1 »Pohorci«, dr. Kramarjevi politični pri-intclp so zborovali v Splitu. Več slo mladeni-fev je vzklikalo dr. Mačku, pohorce pa ob-' -■litimi jajci. »Pohorci« so jo naglo od-t.i.nt- Odpadla je tudi nameravana večerja. 1 odebele^osti stalna vporaba naravne grenke vode uspešno draži delovanje črev. " l»o min SOC. pol. iu u*r. »dr. 8-tor. 151M, SS. V. 34 v vsako hišo Domoljuba! W Vlaftno — fjiadno, tedaj 'NIVEA-CREME Znano je, da postane rdeča in razpokana koža z rednim negovanjem z NIVEA zopet mehka in nežna. Zato ie bolje preprečiti ne^o lečiti. Zavarujte zato pravočasno svojo dvakrat na dan natrite z NIVEA. NIvEA napravi Va o kožo odporno iti ohrani Vašo poit. NIVEA se ne da na-dnmestiti, kajti samo NIVEA vsebuje EUCERIT, na čemur temelji njen edinstveni učinek. kožo in |o nesreče d 84 požarov je bilo v preteklem letu v področju okrožja Maribur, največ v občini Kače. Na prvem mestu |>a je okraj Murska Sobota s 102 požari. d Zopet sta bila dva požara na Dravskem polju. Posestniku Antonu Lešniku v Košnji, olič. Slovenjgradec, jo zgorelo gospodarsko poslopje s poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem vred. Istočasno je gorelo tudi pri Sv. Lovrencu Posestniku Janezu Pelku je uničil požai gospodarsko poslopje. d Gorelo je v drug.-m in tretjem nadstropju nove hiše v hubljanskem Lichtenin, nu. Poklicni in prostovoljni gasilci 30 požar omejili. sai ie bila nevarnost z.a sosedna poslopja radi močnega vetra zelo velika. Škoda ni majhna. Domnevajo, da je ogenj podtakn-la zlobnu roka. d Vse je zgorelo malemu posestniku Alojziju Plečkotu v Kačah pri MariUpru d Ko so skalo zavrtali Huda nesreča se je jiripelila pretekli leden v Lazili pri Ribnici Kamenjarili so in skalo zavrtali. Ker pa ni pravočasao eksplodirala, so jo I i v drugič nabijati Pri tem pa se |e vžjal prvi naboj z groznim učinkom Mlademu gospodarju Petku Janezu i/. Lazov št ■> je zdrobilo levo nogo. levo ro! o raztrgalo in mu prizadelo hude poškodbe po obrir/.ii m očeh. Njegovemu svaku iMarollu Francetu z Brega pri Stari cerkvi, ki ti t ii je jirišel pomagat, pa je zdrobilo desno oko. levo pa ranilo d Štiri prste ran je odrezal. V Renkah pri Polšniku se jfe včeraj igral z nožem II letni sin kočarice .lože Šuštar. Nož mu je odsekal štiri prste na levi roki d Če padeš v zajčjo past. Nenavadna nesreča se je pripetila 54 letni Mariji Vidergar-jevi. doma v ljubljanski Zeleni jami. Šla je skozi gozd med Polšnikom 111 Litijp. pri tem pa je stopila v skrilo pasi. ki jo je neki divji lovec nastavil .zajcem. Vidergarjeva je padla ter si poškodovala desno ramo in roko. d Pri izdelavi gumijevih plaščev uporabljajo včasih benool namesto bencina. Bencol izhlapeva strupene hlape in je smrtno nevaren za delavce, posebno če delavnica nima dovoljnih zračilnikov Nedavno je v delavnici gumijevih plaščev v Mariboru zaradi zastrup-Ijeuja po bencolu umrlo več oseb, za nekaj drugih pa še ne vedo, kaj bo z njimi, ker deluje beneol smrtonosno polagoma sicer, a gotovo. d Granata je eksplodirala. Neki mlad Rus je prinesel v trgovino Karla Majerja v Vršcu granato prav v času, ko je dosedanja lastnica ; trgovine Adela Majer izročala ves inventar novemu lastniku trgovine Josipu Valu. Rus je dal granato v primož in jo začel piliti. Menad-i no pa ie granata eksplodirala. Eksplozija je | razrušila vrata in okna trgovine, mladega Ru-; sa pa na mestu razmesarila. Mrtev je ostal ; na mestu novi lastnik trgovine, s smrtjo pa se bori prejšnja lastnica, d Na železniški progi ob cesti Podpeč— Brezovica so našli od vlaka razmesarjeno iru-plo železniškega delavca Ravbarja Milana. Bil je primorski begunec in je prišel k nam j spomladi leta 1934. Bil je šele 20 let st» -Njegovi svojci žive v Tomaju na Krasu. H Pri peči se je vnelo krilo 19 letni služkinji Ivani Zupančič na avstrijski strani raeje pri i i. llju. Dobila je nevarne poškodbe po I vsem telesu. Mariborski reševalci so jo pre-I peljali z avtomobilom v mariborsko bolnišnico. 1 d Na glavi je našel krvne podplutbe, j Te dni je bil obveščen cniure«ki oglednik nirličev Janez Jarc. da je v Svečamih umrl pri posestnim Jožefi Hedl "Hotni občinski ubožec Tomaž Socht-r. Oglednik se je odpravil na svoj posel ter je na«el truplo po-j kojnegu že na mrtvaškem oiirn v leži Ilerl-love hiše. Na jy-agu ga je sprejela posest-! niča ter mu rekla, naj mrtvaško prijavnico I le dobro napiše, rla mu bo dala pntem za ! žganje. To je vzbudilo v ogledniku sijih ter j je preiskal truplo pokojnega Socherja na-I tunčneje. Na glavi je našel na sencih krvne j podplutbe in ogrebotine. Prijavil ie slučaj orožnikom in nato se je izvršila pit.iskava. Ugotovili so. da so bili zapleteni v stvar trije mladoletni fantje. Kant.it »o nato izpovedali, da so prišli v vas k I ledlovini. Posest niča Jožefa Meril jim |r dejala naj gredo v hlev ter združijo staiega Soehorja. ki je že dve leti živel pri hiši ter krmil živino, rla bo vstal. Fantje so našli starčka spečega na postelji. Znosili so v hlev razbito ojieko ter jo začeli meteti v' ležečega reveža. Več kosov opeke je smreka zadelo, med temi nekateri tudi v glavo Starček se ni več dvignil iz postelje ter ie umrl Na podlagi teh izjav je pregledal truplo pokojnega občinskega reveža uiudm zdravnik. ki je ugotovil. izvirajo pi-škodbe na sencu mrtveca nedvomno od tujega trdega predmeta, da pa niso same no sebi cmrtne. d Obupne posledice minulega viharja. Strahoviti«orkan ni prizanesel tudi pred-dvorski občini, ki jv izrazito gozdnn občina na Gorenjskem. Uničeni so skornj vsi gozdovi, posebno v ravni, kar pa iih j<- v višjih legah, se niti n? more ugotovit' radi globokega snega in previsoke lege Slika j>o . gozdovih je obupna. Vse križem ležijo iz- 7' .0M GROBOVI Strašen umor pri Metliki \ noči od sobo: :e nt nedei !to e r. T Go- '—ki ! loi r:. . : zidanic: pr: Met k: ns groze -. ■ - -;ačio i nao t■- us nor e - r.rar Jsk r Pe.a- siri r- i r pre- • •- -r m. : ž i: - č r^tr - n poš:en c. : ve i, , • : not Polšnik e M. :• Met .k: v. »aalicno -. ; rgovia: t \ a- s A ■ ■■ ha VCi \ lomilci so ocrses.: ra znegi : . j v i par; ku upr: vredno*': >k Din P. ...L: . . 5f\. r F'L*i AL! VAMKMMI ZA IKIMOUI BA ■ tt . —'!UiK V * ^^ Vi* ^Lr^r/ po ti«s. »OH iotoer.ff.1, tp8r„( f : 17«. p r <.* r - • ..sc r: se ■i e b:! V trsov iS L: *-Č rr. t rc" s po.se { Ct . i -*i 'ih k« očim ki so u krader r a- Pnngar t Sodni o£ t: C t po- rmc: s s. '.'■:> s lomil [i i r . laako. k i e r £ \ z pok - Ji - • =: lir i Glavna ..- a: 3 > it v t r .t po v s c po- M Vv<: ečai m o r i p ,.,-abil k 1' u: v ac i v r, ici rti ga e c r \ aza.i o ': k : \ m mkom :n pokomikoir • ut» borba Pokojni J« ' sck.r. drvnico s kiterc Protl Ko ic nspad2..ec aa e mo* pripravljen na odpor, sc ustrelil dvakrat v ntcga 2 enun strelom ga -adel V -evo Stran tik pod srce m ,« krogla t«lo-r,i hrhiu Onigi strel -e prodrl levo nogo 5*02; kost \ kolenu Ta dva »tre!a nista bila smrtno nevarni Razbomik «« nato nesrečnika razoroži!, mu Vlei sejtlro m ma . njo , ja| smrtno rano zads> na vratu, široko S cm m I cm globoko Sekira mu presekala '.'jdi vratni dc! hrbtenic« Tudi po telesa ima P0' kCTni v,fe P°ir-C črnih podplat, ki kaieio. kako ncusmuieno ,e tolkel razbojnik nesrečno zrte* ! Po iciesu Te podplate imajo točen odtis se-*"* rfrvnKe iz tega se vidi da je razbojnik j tolkel po niem toliko ča^a, dokle: ie 1« I karal kak mak iivW RAZGLED PO SVETU Abesinsko-itaUjanska vojna Kakšna je italijanska dvatisočletna kulturi! v praksi, vedo zelo dobro rintfi >/rM}* v i,, t,, i-..i t m ailjii. V imen ukulture so se začeli bojevati Italijani tudi z Abesinci. Zlasti poudarja njih časopisje, da Abesinija ne more tiili svobodna in v mednarodnem svetu Italiji enakovredna država, ker dopušča še vedno suženjstvo. Zdaj pa čitamo izjavo predsednika >ženevske svetovne organizacije proti suženj-u dr. Ileflija. On trdi. da se je na lastne oi-1 prepričal da ne obstoja suženjstvo samo \ Ahesiiiiji. temveč tudi v drugih deželah, lako ludi v Libiji, ki je italijanska kolonija v Afriki Tu se javno prodajajo v suženjstvo le-ji.- /one po 2000 Din. odrasli moški po 7(Kl do :i(Kk» Din. otroci nad tri leta po :!<)(> do 70(1 dinarjev. i i sedanjem abesinskem cesarju pravi dr. llefli. da se zelo bori proti suženjstvu. Zakoni. ki jih je v Io namen izdal, so naravnost v/.uledni Zelo pomaga pri odpravi suženjstva tudi gospodarska stiska, ki sili velikuse, da vedno holj omeje število sužnjev. Sicer |»a fi'<>■ -užiiji v Abesiniji običajno tako, kot v nekaterih evropskih državah hlapci in dekle. Veliki fašistični svet je pretresal le dni položaj ua afriškem bojišču in je sklenil nadaljevali vojno do zmugonosnega konca. Sklepal je ludi o novih davkih, ker lire/ denarja vojne nc moiejo nadaljevati. Pohvaliti |ia moramo g. Mussolinija zato, e pusti, da bi njegovi vodilni prijatelji nuno navduševali preprosti narod za vojno, ampak pošilja vojne kričače drugega za dr.v gim tudi na afriško bojišče. Te dni so odpotovali v Afriko nekateri najbolj vidni Člani visokega fašističnega sveta. Med njimi se nahaja grof Ciano, Mussolinijev zet, ki prevzame zopet vodstvo bombnih letalskih skupin. Generalni tajnik fašistične stranke Starace prevzame vrhovno vodstvo nad fašističnimi črnosrajčniki v Afriki. Tretji med njimi je Farinači, ki dobi bombno letalo v skupini grofa Ciano. Četrti fašistični mogočnik je guverner Kima Bottai, ki pride na severno fronto. Da sta oba Mussolinijeva sinova že s samega početka na bojišču, kjer se prav pridno udejstvujeta pri bombardiranju inozemskih ' i,, i mi. . c, je že staro dejstvo. Z maršalom Badoglijein pa v Rimu niso Bog ve kako zadovoljni. Zlasti odkar je general Graziani dosegel na južnem bojišču nekaj uspeha, neprestano krožijo vesti, da bo maršal Badoglio zaradi neuspehov pri Makali — odpoklican. II, l)uc Aubcr. Pariš ($«) Odpremila den«r » lugosiavllo na i h i treie in po n a j bo) J Sem dnevnem kurzu. v rši vse bančne posle najkulnntneje Poštni uradi v Belgiji, Krm nji, Holandiji in Luksem-burjju spre emajo plačila ua naše čekovne račune. KKI.OIJA So IMIM-M BmellH. PKAMIJA: M., 11I7-S4 Pari«. RIH.A.V* KIJA: Vi. |I5S.«I KM. Ill,ml I.PKSMRHRO: V,, ml I,0Sfmli„m-(f. Na zahtevo pošljeuio brezplačno naše ček. nakaznice Nova bombna letala so privedli Italijani v mesto Vegeli in sedaj upajo, da bodo mogli bombardirati abesinsko glavno mesto Addis Abebo. Iz Rima poročajo, da bo italijanska vlada mobilizirala še deset letnikov. Tudi Abesinci dobivajo vsak dan nove tiansporte raznega orožja in streljiva. V Addis Abebo je dospelo 37 protiletalskih lopov in 37 topov proti tankom, ki so najnovejšega izuma in dosedaj te vrste topov niso uporabljali še na nobenem bojišču. Topovi proti tankom imajo silno udarno moč, ki prebije vsak oklep. Topovske krogle so tako izdelane, da strahovito eksplodirajo trenutek za tem, ko so prebile jekleno ploščo. Eksplozija torej uniči vse notranje priprave v tankih in vžge bencin, nakar gre tank v kose. Po najnovejših vesteh so abesiiiske čete prodrle do Hanziena, Italijani pa na odredb* maršala Badoglia že zapuščajo Makalo, ki je skoraj obkoljena od abesinske vojske. Pri umiku se Italijani skoro nič ne branijo, pač pa italijanski letalci z vso silo bombardirajo prodirajoče vojsko abesinskih poveljnikov rasa Kase in Sejuma, de bi krili umik lastne armade, ki so ji hrabri abesinski vojščaki noč in dan za petami. ITALIJA s Drobiž. Italijanskega duhovna so dobile starodavne slovenske Barkovlje pri Trstu, ki so imele dozdaj vedno za duhovnika Slovenca. — Oblast je izdala naredbo, s katero se tnili- I tarizira ladjedelnica v Tržiču (Monfalcone). Delavci spadajo odslej za zločine in prekrške v službi pod vojni zakon. Obstrukcija in sabotaža se kaznujeta od 1 do 7 let ječe. — Te dni sta se podala voznik Romuald Furlan in njegov 10 letni sin Vladimir, ki stanujeta v Gorici, na polje, ki leži blizu Kromberga, da Mlin v Pečeh Spisal Gustav Sli niša \wluljci ;iIl.il' dni i e inisopihiil v hišo hlapec m povedni, (1,1 "' pridu |n! domov vninec, s kofi-rim sc jc gospodar odpeljal. Ves hesoč sc, ic pretekel nn dvor / vozom vred, o brc/ gospodarja. Pnžgali so plamenu c iii šli v mrak gledat za l''«il»i* a sc je v debeli ogrinjalki kar sama Pognala pred njimi v mrak iskal svojega moža, a tuše,! ic tarnajoča tavala /,i njo. Mula pa jc tako preplašena j„ /medena, dc',51 se je pomirila in sc polagoma zo-unl v j "0VS smrt P° ie na Pregloboko A n,ko1' vcf ni zapustila postelje v n, " 0?''1 ,so poltpoli, ko je starka še ležala iPcčovT . en dun ie bil, ko so nesli truplo [kopališče a /ild,l|,'rn" Počitku na mestno po-Sonce t sli II IC obsvetilo pogrebce, žarki so zatre-njo DrohnUu k.r5,i in Poljubili srebrni križ nad Kristusovo telo jc zadrhtelo v svetlem sijaju in pečovski vdovi jc bilo, da plava Kristus sam v mračnem sprevodu in ga blagoslavlja. Solzna in trudna jc korakala za krsto, z očmi uprtimi v križ V Pečeh so pa molčala kolesa in stope, skale so bile zakrknjene in mrtve Ko je tašča nekoliko okrevala, je prosilo si-itaho in oba mlada: »Meni so ubili sina, vam moža in očeta! Pobegnile vsi od tod! Pojdite na sonce, na poljano! Lahko si kupite posestvo in srečni boste, saj smo premožni! fiežitc iz lega brezdna, kjer domujc prokletstvo! < Ko so pa starki odvrnili, da pojdejo od tod, če gre tudi suma, ic kar završala: laz sem tu doma in živim vse svoje življenje. Priklenjena sem na to zemljo in v tc pečine Nikamor ne grem! Sicer pa tudi ne morem, saj preživim skoraj vse dni v postelji. Tu ostanem do zadnjega diha!« In nihče ni odšel. Košata hosta ie na obeli slraneh nad prepadom prehajala v prostrane travnike in njive, ki so bili last Pečovskih Nad desno platjo brezdna sc je dvigala dolga pristava in siva strmela na grozničave čeri, pod katerimi se jc senčilo poslopje njenih gospodnriev Narod pripoveduje, da nekdaj prepada sploh ni bilo tod Kjer valovi Reka, je samo droben studenec žuborel skozi položno hosto. Pa je podedoval gozd skopuh Martin, ki je bil fuko skop, da nili sebi ni privoščil ničesar dobrega O Martinu je čul gozdni škrat, ki se je potepal po lesu. Obiskal ga jc in mu dejal: »Prepusti mi najlepšo smreko ob potoku, dobro ti jo plačam!« »Koliko mi daš za njo?« je Martin poizvedoval. Vrag se je popraskal po temenu in odvrnil: »Preorjem ti njive, ki leže okoli tvoje hiše in imaš teden dni dovolj dela z njimi « »Premalo!« je bevsknil skopuh »Očisiim ti vso hosto trnia in olrcbim vsega nepotrebnega lišavja in osa,;.!« se je p. nujal škrat »Sc premalo!« ic golenil Varan »Zdaj pa ničesar ne dobiš, ker si lok umazanec! Tvoj gozd bom presekal na d e polovici, vmes pa zasekam prepad!« je z prelil vrač, in zginil Pri potoku je pograbil naj>iši" smrek a-kor drobno šibo in začrtal z n o mojo v tla si vrgel smreko na pleča in o dločal počasi napiej, | a za njim se je kar sam vleke! dolgi : , gozde i Peklenšček se je zadovoljno režal in hitel z j gozdom visoko v gore, kjer šc zdaj leži nu kamniti steni »Hudičev boršt« do katerega se težko pride Tam, kjer je gozd zginil, se je potok pogrezriil in nastala je reka s irahotnimi čermi. Skopuh je blaznel, javkal je za svojim gozdom, si ruval lase, prosil vraga in ga klical, naj mu gozd vrne, u vse je bilo bob v steno. Neko noč je Martin ves zmešan begal okoli peči in divje rjul, pri tem je zdrknil če/ skalno steno in se ubil Cesta pod klancem proti čerem poda vedno globlje, klanec se dviga v Mesto, ki stoji na visoki skali. Ko se klanec pogre/.ne iz Mesta hiteč v sotesko, se pri nji zravna v ravno cesto, kjer ga ohjamejo no obeh plateh skaline, ki ga spremljajo do mlina. pesno ob mlinu je hrumela Reka, za njim je hreščala žaga, a tik nje ie ždela oljarna, kjer so Pečovski pridelovali laneno olje. Na levi strani je zijala v živi skali dolga, globoka votlina, ki jo je /dolbila priroda sama. Gospodar je to vgrezino spretno porabil za svoje hleve, v katerih je imel šest težkih konj in več krav. a na koncu hlevov so se vlekli svinjaki polni prešičev. Stori klecavi hlapec jernoč, ki je bil v mlinu prevžitkar, 3e je hlevov najrajši izogibal. Se ko je dolg in sključen opravljal svojo službo, mu je bilo odstranita granato izza svetovne vojne, ki sta jo bila pred nekaj dnevi tam našla. Ko sta jo s cepinom zagrabila, je eksplodirala in je očeta ubila, sina pa hudo ranila. — V znanem rudniku Karpan blizu Labina v Istri se je smrtno ponesrečil rudar Karel Bruučič. — Iz Podkraja na Goriškem prihaja vest o žalostnem koncu otročiča, ki so ga starši bili pustili samega v zibelki. Gre za enoletnega Ivana Bajca, ki mu je oče Franc Baje v pod-krajski vasi. Mati se je za nekaj časa oddaljila z doma po nakupih in je pustila otroka doma samega v zibelki. Ko se ie vrnila, je z grozo opazila, da je bil otrok zadušen. Ko je prišel zdravnik, je uotovil, da je bil otrok ves razpraskan in ranjen po vratu in obrazu. Rane iu praske so jasno razodevale, da gre za mačko. Zgrabili so žival, to je domačo mačko, ki se je skrivala za ognjiščem, in in ugotovili sledovi krvi na krempljib Mačko so ua kraju samem ubili. s Italijani grade podzemeljske rove. V j vseh va/nejšili italijanskih mestih, predvsem j pa v Rimu gradijo podzemne tuneie Vlada i trdi, da se ti tuneli gradijo zato. da bi razbremenili železniški promet. Poučeni krogi ; pa pravijo, da se ti tuneli gradijo zato, da se zavaruje v slučaju vojne civilni prebivalstvo od leta,fkih napadov. — Te dni je bilo objavljeno. da se izvede v Italiji odvzelje žilnih ■ zalog. Izjavlja se, da je to bilo potrebe- zaradi tega. da bi mogla vlada zmeraj upijvali na cene žita. , I AVSTRIJA vrednost od 50 do 10.000 šil. je plačati v kolkih eden do pet šilinov, nad «).000 šilingov kolek 5 šilingov. - Na Dunaju so pocenili kruh za 4 groše pri hlebu. — Zile>ka cesta je od Vrat do Kotsohach za vozove s tovori nad 1 tono in za vtomobile 3 težo nad 2 in pol tone zaprta. — Oni četrtek se je vršilo v celovških Musiksfile sijajno obiskano zborovanje katoliške akcije. Na r.liorovanju sta govorila kneztškof dr. Hefter in bivši minister Mataja. — Trgovinski minister je odklonil predlog, da se tudi za kolesa vpeljejo obvezne številke kot so predpisane za avtomobile. — V celovški usnjarski tovarni Km ch zaposleni skladiščnik Sternberger je svoje podjetje ogoljufal za 26. ga otroka m ,,st«li vedno nad mim. ne. da t-i gospodovala temveč Ic, da bi ncd/iralo njciove skiDi m ah skušala omilil- Icr tudi dru-mčc nosi'i megove lenobe in bolesti, ki dosežejo vsake a \V ,em bednem življenju Niegova žena ir vedel«, da mnogo trpi, ker go boli sinova duševna zaostnloM in da si želi drugega otroka Aleša mu je rodi'a, v druge,, letu zakona, ko sla bila oha č,e zelo mlada in ona komat Prekoračila dvaindvajseto leto Zato ie se noi, brskala v seb- in isi(flin vnoka. zak-.i ic pri otM 1 ka7novnna- da nima ornve sreče nravi"«- Mis,i da bo moKože doneči kom-nromis med avtonomističnim slovaškim in centralističnim vladnim stališčem. drobne novice jUHI političnih kaanjencev je v Bolgar iji. 311.040 m je poletel v zračne višave v Moskvi balon brez posadke. -IIHI letnico proslave ustanovitve ameriškega mesta Buenos Airesa se je udeležilo nad 100 tisoč ljudi. 1000km dolg kanal grade Japonci na Malajskem polotoku. 41 stopinj pod ničlo je kazal te dni toplo mer v severnovzhodni Ameriki Katoliškega misijonarja Bemsa so odvedli mandžurski razbojniki. (jrška vlada j« dala novemu kralju oblast. da sam nastavlja in odstavlja vse častnike. Za okrepitev svojega bojnega letalstva hočejo žrtvovati Združene države Sev. Amerike 70 milijonov dolarjev. Dva športna aeroplana sta trčila nad nemškim Monakovem. Pilota sla se s padalom rešila. Podaljšanje obveznega obiskovanja šole od 14. na l,r>. leto starosti, sklene angleški parlament. Xa pol miljona mož hoče povečati svojo (•talno vojsko Anglija, I)o mejnega spopada je zopet prišlo na sovjetsko-mandžurski meji. 20.000 delavcev in nameščencev širajka v njujorških modnih trgovinah v Ameriki. Žid Frankfurter je ustreli voditelja švicarskih narodnih socialistov. •10 milijonov plinskih mask je naročila angleška vlada. PO DOMOVIN Vinski sejem v Novem mestu ISolj kol morda kje drugje občuti naš dolenjski kmct-vino<|radnik vinsko krizo. To pospeSujc več lel zaporedno slaba vinska letina in neugodno vreme ob času zorenja. Poleg tega poplavljajo naše kroje tuja vinn, čemur je krivo predvsem premalo poznanje domačih vin, ki dostikrat znatno prekašajo vsa druga vina. Kljub lanskemu pomladanskemu mrazu so Ic ostale posamezne lege, v katerih mraz ni napravil veliko škodo. Tudi drugod sc jc pridelek popravil, nekaj vinogradnikov pa ie bilo tako srečnih, da so dosegli še kaj dober pridelek tudi po količini, kakovostno pa nadkriljujc lanski pridelek vse leiine več let nazaj. Kakor čujemo, bo novomeška podružnica vinarskega društva priredila 10. marca v salonu ho-lelo »Windischer« v Kandiji vinski sejem, združen 7. vinsko razstavo. Pii tej priliki se bo vinogradnikom nudila priložnost pokazati javnosti svoje vinske pridelke, nasprotno pa se bo tudi vinskim kupcem nudila prilika nabave vina po poljubni izberi Vsak se bo pa lahko prepričal, da naša dolenjska vina ne zaostaijo za drugimi in da lih v nekem pogledu cclo nadkriljujejo. Tega sejma in razstave sc lahko udeleže, v kolikor nam jc to znano, vsi vinogradniki novomeškega okraja Vsak interesent naj se prijavi pri slojih občini ali kmetijski šoli na Grmu ali pri kmetijskem referentu v Novem mestu Prijave same za to razstavo pa jc vložiti pri enem zgoraj označenih uradov najpozneje do 20 februarja. Z Ozirom na važnost tc prireditve sc vinogradnike poživlja, dn sc ila tej prireditvi odzovejo v čim večjem Številu. Neveste orndajajo (Moravski kot.) Splošno se opaža, da v predpustnem času le bolj malo mladih ljudi stopa v zakonski jarem. Kriza torej tudi na tem polju- Z vso resnostjo pa moramo grajati grdo, izsiljeno razvado, da fantje -prodajajo« neveste ženinu za precej visoko ceno. Čudim se, da fantje, ki sc prištevajo k »naprednim« društvom, grdo zlorabljajo poroke in na ta. na videz lep način izvabljajo od ženina težke »totake ki jih potem zapijo. Ženin seveda noče biti umazan in odšteje krvavo prisluženi denar. Ce si ženini sami ne upajo upreti takim izsiljeiictm, naj jim prisokči na pomoč oblast. Take grde razvade morajo enkrat za vselej prenehati. — Se lepše p" se sliši la žalostna dogodba. ako zaupamo javnosti, da je bil nekje vodja te izseljevalne bratovščine učitelj. Raziskovati, ali je bil učitelj povabljen ali je sam krenil na to čudno pot, ni namen pisca teh vrstic. Gotovo je le, da to ni prava pot! Kako i« že nekoč zapisal Stritar: Ko si za narod pel in pil, opravil svoje si dolžnosti. Kako bi narod »rečen bil, ko to mu bilo bi zadosti! Pa če ste že izvabili denar od ženina, zafca; ga niste poklonili ubogim brezposelnim brez hrane iii obleka, ki jih je tudi pri nas zadosti? Postavili ste se s«veda na 9ebično stališče, da so vaša grla bolj potrebna vina kakor brezposelni hrane in obleke. Nikar ne mislite opet, kako boječ je anonimni pisec, da si ne upa z imenom na dan, marveč dobro m trezno premislite, ali je taka grda razvada v teh silno težkih gospodarskih stiskah res na mestu. Ovrzile eno samo gornjo trditev, pa bo anonimni ! pisec rad preklical svoje trditve. Dokler pa teh trditev ne ovržele, razmišljajte o tem. kako boste krenili s te opolske poti in delali za narod z zgledom pravega nesebičnega življenja Občinski delovodje so se oglasili Na naš članek: Okrajnim načelstvom v vednost«, ki smo ga zadnjič priobčili, smo dobili od nekaleiih občinskih uradov in občinskih nameščen cev dopise, ki pojasnjujejo, kako je s pobiranjem pristojbine t Din pri prijavljanju bicikljev. Iz teh dopisov sc jasno vidi, da vlada pri pohiranju te-pristojbine neenotnost, ki jc vzrok nepotrebnim razburjenjem. Naj navedeno par primerov: Neki občinski urad na Notranjskem nam sporoča, do so prejeli od glavarstva 100 prijavnic in da so morali zanje plačati 100 dinarjev. Zato je T. .leske-Choinski: Ugašajoče sonce (Prevedel Vinko Lovšin.) (Nadaljevanje.) »Preddvor in sjirejemna soba je tako jire-niijiiiliijena, da tri četrtine navzočih ne bo videlo danes obličja svetega moža,« je odgovoril pomirjevalno zviti Egipčan. Jaz ne vprašam zn druge!« Za mojo gospodarico sem izprosil avdi-joiico.« •Vnjraje hi šla takoj notri, da se ne izpostavljam zijalom.« Tudi na to sem mislil; mi gremo takoj na dvorišče, kjer je postavil Glikonu sveti Kin i oltar. Aleksander že ve, katero vjiru-«utje inij izroči božnmitvu. Je pa danes zelo slnlio razpoložena in dokaz tega je nenadni vihar. .Vajdragocenejše kadilo.posiplje danes na oltar. "lij;! se je zgrozila. Pred uro prestana groza ji j,, zopet preletela po vseh udih. Dol- "■■'i Jo kol vzrok svojega doživetja Glikono- br: cm zatiskati nos in u.sta. Šele čez nekaj časa, sc je privadila Tulija na težak zrak in nemirno rdečo luč, v katero so bili zaviti stebri, cvetlice in pohištvo kot v kako meglo. Pred zaveso v ozadju je stal oltar, nn katerem je gorel slaboten ogenj; tenak steber kadila se je dvigni in od časa do časa so odletavale ognjene iskro. Tulija je hotela iti do srede prostora, a ,io je zadržal njen zvezdnslovee, ki ji je zašepetal, da bog Glikoti ne trpi bližine na-vaVlnih smrtnikov in .ji jKiknzul na zofo, ki je .stala nedaleč od vhoda. On sum se jo naslonil na podboje duri, prekrižal roke nn prsih in gledal po prostoru v. zaničljivim pogledom čarovnika, ki se naslaja na prevarah drugega varača. Nestrpno, je čakala Tulija vedeževalea, a ta se, ni hotel prikazati. Glavo jo uprla na naslonjalo in prisluškovala enakomernemu suštenju tujih rastlin v bližini vodometa. Tedaj je zadonelo za zagrinjalom igranje flaute, katero so sjiremljaie citre s sanjavo I in sladko melodijo. Smiio zaradi notranjega razburjenja je premagalo Tulija zaspanost. | Naenkrat se je pomešalo med sladko godbo grmenje, ki se je vedno bližalo... sedaj močan udarec in na oltarju je zaplapolul močan krvavordeč plamen, ki je takoj zopet ugasnil, Tulija se je zdrznila; zvezdoslovee se je smejal. Tedaj se .ie razdelila zavesa na dvoje z močnim sunkom in ko se je zopet jednnko hitro zagrnila, se je dvignila v ozadju bela postava visokoraslega starca. Njegova predolga brada je bila podobna lanu. Cez njegove rame je padal dolg škrlaten plašč; okrog vrat u se jc viln kača, katere prednji del je izginjal jiod desno ramo, za hrbtom ga ni bilo, na levi rami jia je gledala m človeškim obrazom. Aleksander iz Abonutejha je uprl svoj pogled proti nebu, iztegnil desnico in nato še levico in se od časa do časa i>rij>ogibal. Molil je. Tulija je Vstala in ga opazovala skozi rožnato meglo z ravno tolikim spoštovanjem, kakor pozornostjo. Zdelo se ji je, kot bi bilo njegovo klasično lejio, rožno na-dahnjeno obličje obdano z gorečim sijajem. Po tihi molitvi se je tako sveže in mlade-niško oglasil, kot ne bi bil star šestdeset, marveč komaj dvajset let. »Moj bog in ded jo uslišal tvojo molitev, ker je vedno naklonjen onim, ki se mu zu itpno bližajo. Zahvali se njegovi dobroti!- Tulija se je globoko priklonila. Tedaj je kača odprla svoja usta in ne-zvočen. temen glas. kot bi prihajal iz zemlje, je izgovarjal besede: -Pogumne ženske stvar je, odstraniti ovire, ki se ji nastavljajo nn jiot k srečnemu cilju. Samo jiogumnim so duhovi naklonjeni. Vrni se domov, opazuj svojo okolico in se ne straši nobenega drznega dejanja, ako ga zahteva tvoja lastna sreča.« Zopet je sledil močen grom, zaplapolai ogenj in prodno je ugasnil, je vedež izginil. Nastopil je slovesen molk kot prej. Zvezdoslovee je dal Tuli jI znamenje in pokazal z roke mizico, ki je stala nekaj korakov proč od oltarja. Tu je položila Tulija denarnico s tisoč sesterci. Na pol omamljena je zapustila dvorišče. Zvezdoslovee jo je spremljal do preddvora, kjer si je izprosil dovoljenje, da se sme še enkrat vrniti nazaj, da bi, kot je rekel, dobil od Aleksandra podrobnejše pojasnilo o tem, ali nuj se pri odstranitvi -ovir Tulija flnina trudi, ali izroči drugim. Tulija se je na tihem čudila bistroumnosti svojega t." občina od vsakega biciklislo Uierjala en dinar. Za poŠto, pot itd. ni računal« ničesar. Neki občin tki delovodja iz novomeSkefln okraja nam i>a sporoča, da povsod ni lako, kot je n«S zadnji dopis omenjal, če pa je kje, se ie »o zgodilo po »višjem nalogu,- Kuj ta višji nalog pomeni, nam dopisnik m povedal. Poč pa iz njegovega dopiso jasno izhaja, da si takih pristojbin ne izmišljalo občinski delovodje ampak njihovi predstojniki in zato jc razumljivo, da pristojbin ne spravijo v žep delovodje. Iz litijskega okraja nam pa pišejo da tam gori imenovane tiskovine stanejo 50 par tna Notranjskem pa en dinar!), poštnina podraži vsako tiskovino za 25 par (II, 25 par ie pa stroškov s pozivom, pisanjem, iskanjem kolesa, pošiljanjem prijave itd. Občinski delovodja nima od tega niti pare dobička. Zaradi popolnosti smo se obrnili še na liub-Ijansko policijo, ki ima v evidenci okrog 13000 koles. Na ljubljanski policiji pa, čujte in strmite! dajejo te tiskovine zastonj. Kje so jih »nakradli«, da jih lahko delijo zasloni, nam ni znano Iz povedanega sledi, da ie bil naš dopis v bistvu potreben in utemeljen Občinski delovodje nai se pa le potolažijo, saj vemo, da si oni te pristojbine niso izmislili. Pri občevanju s strankami pa um bodo lepo umerjeni, da sc ne bo na zunaj videlo, da so oni hsli, ki imajo na občinah vso oblast in zato tudi vso odgovornost. Strokovna zveza poljedelskega delavstva Oblast ie potrdila sedaj pravila Strokovne zveze poljedelskega delavstva s sedežem v Ljub- i Ijani, katero organizacijo naše delavstvo, zaposleno pri poljskih delih že tako dolgo želino pričakuje, ker vidi v njej bodočo zaščitnico svojih pravic. Pripravljalni odbor bo kmalu sklical ustanovni občni zbor, ki bo izvolil odbor m ostale fiinkcijonarje. Zato vljudno vabimo vse zavedne tovariše od blizu in daleč, da se prijavijo po dopisnici pripravljalnemu odboru kot člani, požrtvo-valnejši pa tudi kot zaupniki za svoj kraj. v kolikor se to že ni zgodilo Do ne bo povpraševanj, poudarjamo: Član strokovne zveze more postali vsak ročni delavec in delavka, ki je zaposlen pri kmetijski proizvodnji, to je pri poljedelstvu, živinoreji, perutmnarstvu. sadjarstvu, vinogradništvu, ze- lenjodarstvu, cvetličarstvu, čebelarstvu, svitoieji, toVV3h£beS,inU duh časa kličeio po organizaciji Zal ose je vsi oklenile. Hitite s pmavami. da cim-preie postuvimo temelje svop stavbi. Popravljalni odbor za ustanovitev Strokovne zveze poljedelskega delastva: l.iubliana. 1 vrševa cesta (poslopie Gospodarske zveze. I nadstropie). Pomagajte najrevnejšim krajem! PrejSnji teden sem še! po vaseh gori od Žužemberka ob zeleni, tudi pozimi tako priiaz.no lepi Krki. Lansko iesen je po teh vaseh razsajala griža, smrt jo je spremljala in zbirala žrtve celo med možakarji najlepših let. Žalostno je bilo takrat, saj še pogreli ni sme! biti tak. kakršnega nripravi naš veren Dolenjec svojim dragim. — Sedaj pa gospodarita po teh krajih lakota in skrajno pomanjkanje. Lanska toča. ki ie uničila skoraj vse, griža in kriza so dali niima vso domovinsko pravico. Pa še sankcije pridno pomagajo zlasti pri mnogih onih, ki so v gozdu ali na žagah našli dosedai še kakšen dinar skromnega zaslužka. • Ali veste, kako se shaja tudi brez soli?« me je vprašal ob tel priliki oče s šestimi otroci, ki ne pozna okroglega. -Zjutraj jemo mleko, opoldne pečen krompir, ki ie dober tudi brez soli. in zvečer ravno tako!« — Gospodinji res ni treba ugibali jedilnih reecptov, za lačne želodčke pa ie vendarle nerodno! — Koruze je treba, koruze! Pa je ne marajo zastonj, ti ljudje prosijo in želijo zaslužka v denarju ali pa v koruzi. Med Smi-helom in vasjo Klečet kopljejo možakarji že vso zimo za ono koruzo, ki so io dobili pred Božičem kot podboro pasivnim krajem. Za 15 kg koruze koplje oče ves datti da nasiti one, ki so doma in prosiio kruha. S tem bo zgraiena lepa ce&ta, ki bo, ie Bog da. enkrat vezala po desnem bregu pisane vasice vzdolž zelene Krke. Treba oa bo za to do-vršitev še veliko koruze in tudi denaria. Upamo, da se bo ob dobri volji merodajnih činiteliev tudi ohoie dobilo! Prejšnji teden so prišli v žuž<»mberško dolino gg. od KDE. Ogledovali so in merili potrebno za izdelavo načrta za električni daljnovod iz Zagradca proti Žužemberku. Že v januarju je obiskala v ta namen deputacija iz Žužemberka g. bana in g. ravnatelja KDE s prošnjo, da bi se ta načrt kmalu izdelal in,, kar je pri iem glavno, tudi uresničil. Skromna želja in nujna potreba po gospodarskem zve/doznuiicii in jc rada privolila, ker ui slutila, da .snino zato hiti. d« dobi od Aleksandru plačilo, dn je Tulijo pripeljal. Takoj nato se je pojavila pred njo zavita moška postava, ki se ji je zdela znana. Murk! je rekla polglasno. > Ti k ve-dežu.'« Ženska služba!« je odgovoril veseli pretor. I.ivija hoče vedeti, kako bi si uredila skupno življenje. Odgovor Olikona ji moram od Aleksandrove roke prinesti napisan.« Ah, sedaj mi je padlo v glavo: ali ue ho poročim slovesnost že pojutrašujeni?« Seveda, u zdi se mi, da si pozabila, da mora tvoja navzočnost povzdigniti slovesnost. Ali prideš gotovo?-, Zaradi tebe seveda moram. Rudi sebe moram seveda tudi jaz.i Kaj? Tako zgodaj že obžaluješ tvojo zvezo še predno si jo popolnoma sklenil.« 1 mazmii Kgipcan sedi na svojem denarju kot bi šlo za njegovo življenje... Ali te smem jutri obiskati?« Rada te počakam po predstavi v Flavijevem amfitoatru. Sedaj ti pa želim lepo prerokovanje.« »Seveda v mojem, ne v Livijinem smislu,.' se je smejal veseli pretor. Med potjo je premišljevala Tulija odgovor Ulikona. ki je godil njenemu ponosu, tudi ona je bila prepričana, da pomagajo duhovi samo pogumnim. In kako naj bi so t'." '. "H bojevitega rodu plašila drznega čina? Aleksandrov demon govori kot Rimljan starega kova: po truplih k zmagi! . '"»ko se je v ta predmet zamislila, da »e je po vrnitvi domov takoj zopet odpravil« v pisarno svojega pokojnega moža. odprla marmornato soho in vzel« iz nje stekleničieo s strupom. Tedaj je zopet zaslišala v tuljenju vetra žalostno pesem in zopet se Je zgrozila Odkod t» t..«™h»» V nmfiteatra je ("Mala ua stotine zadnjih vzdihov in vzklikov. Smrtno hropenjein trepet umirajočih ljudi ni bilo tuje njenim ušesom in očem, naslajala se je na tem kot nad igranjem glumcev in nad spretnostjo voznikov. Sedaj pa so jo čutila potrta in slabotno že ob tuljenju vetra. Lahkoverna Rimljunka «e je zopet naslonila na bronasti steber, prisluškovala vetru. Spomnila se je ljudske vero, da ne živi več dolgo, kdor sliši ponoči v vetru č>.)veško zdihovanje in stokanje. Novo tuljenje vetra Ji je omajalo še ostali del njenega sklepa. Postavila je stekleničieo nu svoje mesto, zaprla skrivališče in odšla iz pisarne ter poiskala spalnico. >,Ne danes... jutri ali pojutrajšnom,« je govorila med potjo. »Počakala bom tudi raje točnejšega pojasnila proročišča.« Da j« prišla Tulija do svoje spalnice, je morala mimo Mucijine. Slišala je svojo nečakinjo glasno govoriti. Zato je obstala in samo z enim prstom malo odmaknila vratno zaveso, da je mogla malo notri pogledati' Mueija se je ravno spravljala k počitku in mlada egiptovska sužnja Mimut ii ie razpletala lase. ' ' »Praviš ti Mimut,« je vprašala Mueija, »da bogovi kristjanov ljubijo vse ljudi, da dobre poplačajo, hudobne pa kaznujejo? Do vseh so pravični, n tudi usmiljeni?« ' »Ua do vseli, gospodarica.« je odgovorila sužnja. Pred nas nn tiogom ni nobene razlike med revnim al, bogatim, med gospodarjem al, sužnjem, med svobodnim in nesvobodi Nas Bog je ustvaril vse enake in se posel no Zrj?"' v"' PO'»oči potrebne.« »Aopot pa potem uživajo največ hudobni sadove zemlje in dela sužnjev. Zakaj iZlle? vladajo nad plemenitimi, varali^ naV ahko ve™im,t Denar se nahaja večinoma v nepoštenih rokah, časti in dostojanstva krase hot i ničvredne kot zaslužne može? ZakajT vr«l fz raznih krajev Polšnlk. Dna 1. februarja mo na Veliki Gobi vzeli slovo od rajnega dolgoletnega župana naš« občine g. Anton* Zavrla, ki ie zapustil »olzno a po dolgoletni m mukepolm bolezni. Naj zato pn Bogu najdeta in tujsko prometnem podvigu doline »ahtevata, da bi električna siia iz zagraške central« in iz rek« Krke svetila tudi onim, ki ob njej prebivajo. Številne. pridne in delavne roke že čakajo, da bi kopale jame in po-tavljale drogove. — Prepričani smo, da bo to tividel in upošteval tudi bauovinskl svet, ki bo zasedal v prihodnjih dneh. vse narobe, ako je vstal novi in boljši Bog, ki je vse to naredil?« Tulija je pazljivo poslušala... Nova misel ji je šinil« v glavo, ki jo je prebudila iz omotico. »Kraljestvo našega Boga ni od tega sveta, gospodarica,« jo odgovorila Mimut. »fve tu na zemlji, ampak nn drugem svetu, v novem življenju po smrti, se pokaže naš Bog dobrim in sbibim v polni pravičnosti.« »Na drugem svetu?« je vprašala Mueija zaeudeho. »Kaj Ii mar verujoK da človek |io smrti še živi?« •Da. mi verujemo, gospodarica.« »Ali poznate drugi svet? Kje je?« »Tega ti ne morem povedali, gospodarica; naši duhovniki to vedo. Morda bi jih Ii razumela. Vsakogar radi poučijo. Juz čutim v svojem srcu, da govore rosnieo.« »Ali so tako dostopni vaši duhovniki?« »Oni so služabniki našega Boga in on sam jim je narpčil, da naj poučujejo. Kakor nas 1 log ljubi vse ljudi, lako tudi duhovniki 116 s.rile'io "'kogar odvrniti,« Mueija je zamišljena utihnila. »Prinesi mi vode,« je rekla čez. nekaj čusa. j ... Hitro je stopila Tulija proč od zavese in tiho odšla svojo pot. V svoji spalnici se je premislila. Ni mi-sliiai prav uic na nauke. Pečala se je s tem. kar je ravnokar slišala ln delala svoje sklepati samo da bi so hotela oprijeti Mueija orl-jontalskega praznoverja, tedaj bi bil strup Iiokuste brezpomemben! Mučijo, kristjana bo odstranil krvnikov meč! ».Jutri bom S« So kaj slišala, ako piwti spalnico tako brezskrbno odprto.« * * * večni odpočiickl - Na svetnico popoldne so pri nns gostovali igralci Prosv društva i/, mekinjske župnije in nam v »Trojčkih« pokazali svoje zmožnosti Smeha je bito na cente. Prav zn predpust. _ Potres smo tudi pri nns močno občutili. Zlasti listi ki so bili v cerkvi, ravno med pogrebom. Sicer P«' ni bilo nič hudega. Velesovo. V torek, 4. febr., pni minut čez deveto uro dopoldne, smo čutih pri nas precej močmi potres, ki pa razen strahu ni napravil posebne škode. Največ sc pozna podružni cerkvi na Troti, drugod so le malenkostne razpoke. Potres smo dobro čutili tudi 7. febr. ob tt dopoldne in B. febr ob 4 zjutraj. — Hujši od potresa po je bil močim vihar, da nihče takegn ne pomni. Začel jc nekako s potresom in traial cele 3 dni Višek je bil v noči od 4. na 5. februarju. Opeka je ropotala s streh, slamnate strehe so pokazale rebra, mnogo sadnega drevja jc podrlo, v gozdovih debla polomilo in podrlo, da je pogled žalosten. Lepo farno pokopališče ie videli kakor po veliki bitki. Opeke leži polno, spomeniki podrti in polomljeni, oklepi rii/biti Skoda ic velika. Zlasii danes ko les ne ijre v denar, ic kmalu hudo. Zato bi želeli, da bi vsili pretirane šikane glede umikanja drevja sedoi prenehale Prežganje pri Liliji. Društvo »Rdeči križ" priredi v nedeljo, 23. I. m. ob pol treh popoldne Ipo nauku) v »Ljudskem domu« na Prežganjem veseloigro: Pogodba« Prepeval bo tudi domači pevski zbor Vsi iskreno vabljeni — Nn občini smo imeli i revizijo Dokler ne pride rešitev od bonske uprave, ! jc men uspeti seveda taicn Vsi pa že ilak vemo, kako ic gospodarila bivša občinska uprava. Trebeijevo. Jugoslovanska Radikalna Zaiednicn sporoča, da se vrši shod na Prežganjem ob t! dopoldne nepreklicno. Tisti, ki trosijo okrog loži, češ, da se shod ne bo vršil, bodo najbolj osramočeni, ko bodo kljub t^mu mase rnož in fantov posetile shod riti Prežganjem. Kakor je bilo že iuvljeno, govorita incd drugimi tajnik |RZ za dravsko banovino g. Tomazin in minister n. r. g. dr. Kulovce f'r. Ta dnn vse okoliške župnije na Prežgnnje na shod. Nil svidenje! Rakn pri Krškem. V minulem tednu ic po kratki bolezni nenodoma podlegel Martin Junknr iz Vidino Pokojni ie bi! ključar župne cerkve in odbornik hranilnice. Številni pogiehci so bili dokaz spoštovanja, ki ga je pierono umrli užival. — No Po- Pri stoletnem falerneu v vrču porast lina z inahoin sta sedela na dvorišču Marka Mark in Falnj. Pretor je ukazal hišniku, d« opusti vsako jKistrežbo in da ne pusti nikogar blizu. Na dan pred poroko se je moral a Fabijoin pogovoriti o najvažnejših stvareh. I o daljšem pogajanju je nevoljno pri-unil: »Upal sem. dn bo tifijši.« pomnil: -Upal nem moj tast dostoj- . Fabij pn, ki »e je udobno položil na zofo, se je smehljal napol zadovoljno, napo! hudomušno in rekel: »Bodoči ded Kviaktilijcov mora skrbeti za primerne dohodke svojih vnukov.« »Ako si ti nijbov ded, nem jas njihov oče m oee ima preje skrbeti, kot ded, kakor je na ""'K' strani zet bližnji, kot vnuki,« je odvrnil Mark in hodil nestrpno gori in doli. "Ti si bil sam najbližji in vendar...« »In vendar sem zapravil patrlcijsko premoženje hočeš reči,« jo živahno izpolnil Mark. »To sani si sam že večkrat rekel, «a In mi ti lahko prištodil vsak očitek. Sptyh Pa ti svetujem da ne stavi« moje potrpežlji- — rfvui, u« 1115 {"UKV.U3 1UU, na pretrde poskuBnje, ker . vnsti »Ker, kajt« j« vprašal Fabij mirno In nastavil cnso Z vinom b nufirr. hoj. t easo z vinom h nstim. iver bi se morda skesal, da se vežem s te- »Nc.bo ti žal,« je odvrnil Fabij. tlesknil , Ji )v»ljno, ''■ jezikom in malomarno nadaljeval: »Morda veš, kje hi se kupilo tako vino. npruvil bi rad za mojo in tvojo klet. malo /ji loge.« Mark se ni dal .speljati, ampak je odgo-v»iU na prve Fabijeve besede. ,,'.'! mar misliš, da nimam nobenega dru-s.,1^whoda',kakor bogato žen i te v f Senatorji v ., • v •VNa ga sipali rimskemu ljudstvu v obliki iger. Unu-pljev, trgov, knjižnic, šol in javnih žitiiio. Vi cariniki pn znate ropati samo za svoj žep, in uganjate potem oderuštvo z rimskimi državljani. Naši predniki so plačali čast in oblast s svojimi uslugami, s svojo krvjo, da, s samomori, ako so cesarji tako zahtevali; vnfii viteški prstani na imajo samo vrednost kupljenih stvari.« »Kakor bi bilo pri tebi kaj drugniV?« je goiiel Fabij. »Ker si me ti izzval!« J < molku i 1» sta oba. Pretor je hodii ob stebrih gori in doli. čemeren iu aaiuišl jeu. Fabij ga je skrivaj opazoval in si gladil brado. Tast in zet nista gojila nobenih prijutel.jskili čustev drng do drugejsra. Brez doniišljavmtti enejra in zaprnvljivosti dragflga, bi »e bila lahko ločila, ne da bi si želeja še kedaj svi-deuia. Toda vsi bogatiuci Rima zavidali Fabiju z.a njegovo zvezo s Kvinktilijci in upniki Markovi so mu grozili, da bodo javno prodali njegovo hišo in vse dragocenosti. Kabij ni hotel zopet prvi ssačeti. K® p« je videl, da se Marku čelo vedno bolj gnbanei, mu je bilo vreče iB je sklenil kupčijo zaključiti. »Ako hočeš svoj položaj dobro pretehtati, mi boš dni prav, je rekel in se približni Marku. »Ako ne riaui Livijine dote tebi v roke, imam samo tvojo bodočnost preti seboj.« Nepotrebna skrb?« je zamrmral Mark. -Saj sam vendar veš, da ne znaš ceniti vrednosti denarja.« »Skopost ni lastnost Kvintilijea.« •Za upnike je Kviktilijec, ki ni zmožen plačati, ravno toliko vreden kot ravno oproščen suženj.« Nevol.ien se je Mark obrnil, jiremoril zii-ničljivo Fabija «h! nog do glave in reko! živo: »Rnkral sem ti že rekel: Tribun Publij mi ponuja polovico svojega premoženja, nko pnstim Livijo Zastonj me strašiš z mojimi upniki. Ali odstopiš polovieo dote meni, ali pa odstopim.« Ztn>et je nastal molk. Fabij je wpet gladil svojo brado in opaz.ovnl pretorjeve kretnje. Ali ifovorl resno nli tca samo prerakušaf, so izprnševale njegovo zvite oči. Svaštvo s patrieijem. eiu-ar rodovnik sega v predzgodo-"insko dobo Umi,i. ie ennko senatorskeino škriatu. P I S M O POLJE V Studenem pri Postojni je gorelo V petek 7. t. m. zvečer ob pol 9 nam je tapel rdeči petelin svojo strašno pesem. Na Se nepojasnjen način se je vnela Gasarjeva hiša sredi vasi. V hipu pa je bila vsa v plamenu, bila je krita s slamo. Komaj da se je rešila družina, že je zgrmelo tramovje na tla. Radi velike burje se je požar zelo naglo širil. \uele -o se hitro sosednje hiše in to: Pecko-va. Hurnova. Bobničeva. Mihevčeva. Andri-jaževa in Karnevčeva ter Brežičev hlev in kozolec. V Brežičevem hlevu je bilo okrog 5000 kg ozlja. ki so ga v njem shranjevali o_'iarji iz bližnjih gozdov. Omenjenim posestnikom je zgorelo vso- seno. žito. jedila, nekaterim tudi nekaj pohištva Več živine se je poškodovalo. Bali so se pa tudi v gornjem koncu vasi. ker je večina hiš krita s slamo. kričal na njega, pa je bilo že prepozno. Zgrabila ga je lokomotiva in ga vrgla nazaj tako nesrečno, da je pri padcu dobi! smrtne tane na glavi, ima tudi stisnjen prsni koš, desno roko dvakrat, levo pa enkrat zlomljeno. Lokomotiva ga je vlekla s seboj kakih 13 metrov. Zaradi težkih ran na glavi in notranjih poškodb ie nesrečni uslužbenec takoj na mestu umrl. Čilski šelezničarii Š1ra':kah Armada v južnoameriški republiki Čile je v polni pripravljenosti. V svoje roke je vzela železnice, ker je došlo do železnič^rskega štraika, ki preti, da se razširi po vsej državi. Ker je oblast prepričana, da predstavlja ta štrajk revolucijonarri pokret. je poskusila vse, da stre protidržavni pokret štraika Za var- Vse vkrižem so vozili in nosili bližnji sosedje st»° železniškega omrežja so ustan .vili po-svoje imetje na varno. Domači gasilci so sto- s"bne !clcče Patr5,e' oborožene s puškami in pili takoj v delo. toda radi slabih cevi jim je ročna brizgaln3 siabo delovala Prispela je tudi avtomotorka iz Postojne s posadko — reci dva moža. vštevSi šoferja Vendar pa je takoj in prav dobro delovala s pomočjo domačih gasilcev. Z njo so rešili ves dolenji de! vasi, kamor je burja nosila v šopih gorečo slamo in ogorke. Okrog polnoči so se ljudje, Ski so zbežali iz še stoječih hiš. opogumili in ^aCeli nositi polagoma nazaj v otete domove svoje pohištvo. Bdeli pa so večina vsi do dne v strahu, kaj jim prinese naslednja ure. Strašno je pogledali na pogorišče: devet poslopij uničenih — v razvalinah Sedem go-spodarjev in družin brez strehe, brez hrane, brez krme za živino. In to sedaj v zimskem času. Pred desetimi meseci (4. aprila laSo), i nom »izenačenje "n monopolizacija šolskih je pogorelo šestim gospodarjem sedem po-' ; l;niig<- 80 se uPr,i vsi- ki 3inl ie pri srcu slopij. Ta vas jc posebno udarjena po tej šibi dul,ovno zbližanje. 23 najvažnejših slovenskih boejL kajti v zadnjih pet in dvajsetih letih i kuJlurn'h 'n gospodarskih ustanov je podpi- stroinicami. Razglas štrajkujočim ki so ga izdali vojni poveljniki železničarjem, le-te poriva da ta koj nastopijo službo. Kdor se ne odzove, pride pred vojno sodišče Strajkarji se doslej še nisc udali in delajo prometu še dalje vse mogoče ovire. Iz tira je skočilo osem vlakov. V enem so se vozili tudi visoki železniški uradniki Na mnogih mestih so štrajkarji razdrli železniško progo. Kdo bo zmagat: dr. Kramar ali slovenski narod Proti načrtu, ki je postal znan pod ime štirinajst večjih in manjših 8a)o P'*'"1"10 spomenico, ki izraža trdno voljo je pa še vedno novih nesreč, vsel' Slovencev, da ostane slovenščina v naših šolskih knjigah neokrnjena Tem podpisom se je dosedaj že pridružilo 320 občin, ki v pravem demokratičnem duhu izražajo zahtevo svojih občanov, da se slovenski otroci uče spoznavati preteklost in sedanjost svoje domovine in države iz slovenskih knjig, ker drugače je naravno nemogoče, dn bi jo spo znali, še manj vzljubili Le »Zveza kulturnih društev< v Ljubljani je podpis te spomenice odklonila, kar pa se je vsem, ki vedo. da ji je do 26. oktobra 1935 predsedoval dr. A. Kramer, ki ji je takrat. so -zabeležili že požarov. Bati se je pa še vedno novih nesreč, ker je že mnogo hiš kritih s slamo. Da bi 3i pa predeiaii in popravili ljudje hiše, za to so pa preslabi in težki časi. Smrt pod kolesi lokomoiive Dne 5. februarja na večer se je na kolo- j dvoru v Ljutomeru pripetila težka nesreča, ki ! je zahtevala življenje 50 letnega Jakoba Po- j točnika, mostnega pismonoša. Imenovani je I bi! skozi 25 let usiužben kot zvaničnik na lin- ' i „ ■ , ... zvanicnik na i(u- , ko ie prevzel predsedniško mesto prof Jeran. obljubil, da bo podpiral vsak njen pokretc in vsa njena prizadevanja, zdelo popolnoma j razumljivo. , Upali smo. da je ob tolikem odporu ta za gojitev državotvornega duhn tako nevarni ! načrt padel v vodo Včerajšnji »Obzcr pa poroča iz Belgra-, da: >. . ministrstvo pa se je postavilo od-! ločno na stališče, da je Ireba vse učbenike izenačiti, da tiodo učenci ljudskih in srednjih šol po vsej državi vzgojeni v istem duhu (Za radi tega pa še ni potrebno da vsi bu 'IV 'A -.'• : i ' .' . . 7.c naslednje lelo bodo učenci ljudskih in sred njih šol imeli izenačene učbenike. Zadnji rok tomerski pošti. Tisti dan je bi! pri odpravi večerne pošte neverjetno nervozen. Doma je »vojemu bratu še dejal, hoteč mu pokazati kako se vodi pregled poštnih vreč: .Pridi, da boš videl, kako se ta posel opravlja, če mene več ne bo.« Ko je z voznikom pripeljal pošto, te žc med potjo skoči! z voza, zagnal pošto na dvokolnico in io peljal proti tretjemu tiru. Viak, ki sprejema pošto, stoji zjutraj na tretjem .zvečer pa na drugem tiru. Ko je Potočnik pripeljal voz proti tretjemu tiru, je pri-vozil radgonski vlak, katerega zaradi silnega vetra naibrže ni slišal. Bil je teh vlakov tudi vajen, saj je opravlja! službo na kolodvoru že 25 let. Strojevodja je v zadnjem trenutku za-X K*3 za oddajo rokopisov za razpis je odrejen za 23. t. m Člane komisij bo imenoval minister prosvete. vsaka bo imela po tri člane. Učbenike, ki bodo proglašeni ko! najboljši, bo prevzela država za dobo štirih let.c Kdo ho lorej zmagal: Ali vsa slovenska kulturna, gospodarska, narodno obrambna, znanstvena društva iu ustanove s stotiseči svojih članov in devet desetin slovenskih občin (320 od 370), zadnja desetina se bo pa brez dvoma še pridružila, ali pa — »Zveza kulturnih društev s svojo peščico in dr. A. Kramerjeni? Ločitev cerkve od države na Poljskem Znani poljski kardinal Hlond. ki je nam Slovencem ostal v najboljšem spominu kot papežev odposlanec na evharističueni kongresu v Ljubljani, preučuje z največjo skrbnostjo in temeljitostjo vprašanje o razmerju države do cerkve. Njegov namen je ustvariti najboljšo obliko tega razmerja. Kot je preštudiral rešitev tega vprašanja po različnih državah, se je odločil za ločitev cerkve od države na podoben način, kakor je vpeljan v Zedinjenih državah Sev. Amerike. Ta sestav se bo uvede! začasno in za poskusu jo najprej samo v dveh škofijah, v Poznanju in (inieznu Ako se bo obnesel. se bo razširil na ostale škofije poljske države. Po tem novem sestavu bo cerkev pobirala prostovoljne prispevke od svi jih vernikov. Doslej so se ti prispevki pobirali prisilno od državnih davčnih oblasti skupno z davki. Kardinal Hlond pričakuje, da bo ta način odnosa cerkve do države, ki zajamčuje cerkvi večjo svobodo, povsem uspel, ker dobro pozna Poljake, da -o vedno kazali veliko daiežljivosl iu požrtvovalnost napram katoliški cerkvi. Koliko mraza vzdrže živa bil>a Marsikdo bi mislil, do v mrazu nekaj stopim torei pod zmrzhščem vode, ugasne vsako živalsko zivlienic Opazovonie živalstva v luirnvi in poskusi dokazujejo, dn ic to mnenje popolnoma napačno Končno so znanstveniki dognali, da noč otistoia vročina, ki uniči vsako živo bilje, dočun sc loko strašen mraz ne more uničiti vseqa živ-lienia v naravi Uibc, žabe. polži in žuželke morcio na pr zamrznili v vodi, ne da bi iim t« nezgoda 1 škodovala. Ko sc razleti led. sc namreč živali zopet zbude iz nekakšnem ledenega spanja, ne da b utrncle kako škodo Seveda veli« to dotlej, dokler takim živalim ne zmrzne tudi notronjos! telesa \ takem primeru namreč raztrgajo ledeni iS If Korl)° h tkivu, ves organi- zmi ta'o do vs<1,<0 flvljcm(. lll1asnc Ta ,mr)na meta ic nn raznih živalih nizka m odvisj od rr.no- iine raztopljene »J«™- tfeKtopma soli zmrzsc namreč Sel.- pri zelo hudem mrazu Trico zmrzne knnliica človeške krvi šele pri 15 stop. pod mclo v ledeno grudico. Živinsko n**. v j»rezu m: je pri mnogih živalih dato dptooh; tabo so lic. zamrznjene v kosu ledu pri 15 slop. pod mclo, poleni ko sc ic led raztopil, veselo zaptevale po vodi če šopu led ohladili pri poskusu na 20 slop pod 'ničlo, ribe niso več oživele. 2abe /.drže 28 stop pod ničlo. Žuželke vzdrže Se mnocjo hujši mraz nekatere bakterije pa prenesejo brez škode celo ii»raz lekočeg« zraka aH 190 slop. jx>d ničlo. Tu strašni mraz, pri katerem se vlekoči ni celo plin helij? je le za dve slop. manjši kol največji mraz, ki »e sploti tnofloč in kateri vlada v vse-mirjn' Prav verjetno je, da nekatera najnižja bitja vzdrže celo la mraz, loko da mraz ne more uničit! vsega življenja, čeprav v njeni življenje nekako ugasne. Oživijo pn ta bitja zopet, ko mraz popusti. Dokaz, z« to domnevo bo mogoče prinesti seveda šc'c lakrat. ko se bo znanstvenikom posrečilo doseči najnižjo stopinjo mraza — Z73 slop. pod ničlo. Beseda v s&ovo Veliko naše slovenske krvi je teklo ž« tez dnina morja v tujino, veliko jili j* ilo za vabljivim bogastvom. Redki so (Ja našli, mnogi pa to 'zgubili vse. celo vero. In prav to so ugotovili iko! Rožjnaii ko so po Severni Ameriki obiskovali mi« ljudi d« so »e poiteoi «1 dobri ohranili le tam. kjer so meli pravi ias tudi slovenskega duhovnika. Zato odhajam v tujino tudi jaz. V Bnenos Airt- v Argentino pelje laoja pot- V deželo. kjer je narobe svet. 0 kresu največji mraz. o božiču naivetj? vročina. Kakih 30.000 j« že v Argentini Slovencev. Največ iz Primorskega in Prekmurja. K ni'm odhajam. ne zato, da bi Se! za bogastvom. kot $rcdo navadno v Ameriko dragi, temveč zato da bi drugim božjega bogastva delil, ki Človeka holj srečnega stori kot denar, in ki je vsakemu dostopno, če ga le sprejeti hoče. Gotovo bo bralce tanšnalo. kako je med nagimi tam daleč, pa morda tudi moja pot t*£ v daljno daljo. Morda je zanimala drobnarija U zagrebške torke« in novice ic -«Solea>ilt»l» Benetk«. C« bo uredništvu prav, se bom ie Vaj oglasil. Odšel sem iz Ljubljane 4. febr. ob b zjutraj e brzini vlakom čez Italijo, na Pariz T cd i k Mariji v Luzd oaaieriTtai napraviti obisk, da ji priporočim potrebe svoje, p* ludi vse slovenske potrebe. Prav na dan ijMinsktli volitev se naiavi mota ladja Massiiia« v J panike™ mestu V igo Ce bom oje! kaj posebnega, bom ie kako javil Na »voj cilj pridem t. marca. Službo izseljeniikega duhovnika v Argentini je vrfil g. Jože Kasrtelc. « on se mudi sedat dom,-i in je odpotoval ie v septembru. Upam. da n« bo«-' nalete! n« nedostopna srca. če se unm v kaki v trebi obrnil na cenjene bralce. V«' ' >hri ho*'«- pa ' moje delo gotovo podrr*-a!i * sikN >. - Mia^iV Janez. Peter Križman. Pesem beračev Po Širnem svetu hodimo in vrste naše so do!^# ia skorje kruha §»»st«jo in kronice av«tk. Vsak da« dntfod smo mi doma — povsod — nikjer — is vsak večer na trdo postelj ležemo, zagrne nova nas tema. ln krepko gledamo roke, ki delale t* noč m dan obia? bi vedno bil potan, a kruh bi dober bil. sladak. Tegobno sanjamo o delu,' le v njem bi vsi se odpočili •n vsi bi minto sedli k jefii in zdravi, srečni vsi bi bili. Po širnem svetu hodimo m vrste naše -o dolge in skorje kruha prosimo ia kronice svetle... t: lz občinske pisarne Pospeševanje ovčjereje. Banska uprava želi osvečati posebno pažnjo očjereji, ki je veli-ega pomena posebno danes, v čara izredne gospodarske krize. To čutijo vsi sloji prebivalstva. posebno pa še kmetje po hribih. Kavno ovcjcrejii pa more v prav izdatni ineri ublažiti gosjiodarsko krizo s tem, ker omogoča, da morejo ovčjerejci z izdelki iz domače volne ceneno ia dobro obleči sel>e in svoje družine Skoraj pri vsaki gorski kmetiji so zemljišča, ki sedaj ne donašajo prav nobenih koristi. Postala bi pa Ia zemljišča donosna, če bi se izkoristila za ovčjo pašo. /a pospeševanje ovčjereje sc bodo v krajih, kjer se v sklenjenem okoliš« rodi že setlaj vsaj 200 ovac. ustanovile o v č j e r e j s k e z a d r n g e po vzorcu živinorejskih >clekci jskih zadrug. Poleg tega bo kr. banska uprava subvencionirala nakup plemenskih ovnov in ovac. Prošnje naj prizadeti kmetovalci vlože po kmetijskih organizacijah svojega domačega okoliša najkasneje do 29. februarja t. I Vzorec za prošnjo se dobi pri referentu za kmetijstvo ua vsakem okt. načelstvii. Istočasno s prošnjo mora prosilec plačati za vsako žival po 50 din kavcije. I a vsota se bo pri nakupu upoštevala: morebitni presežek »i* 1m> Vrnit. k nakupu plemenskih ovnov prispevajo prosilci po 1 d n /.a ke; k nakupu plemenskih ovac pa pol ecu i\ ljubljanskem okrajnem glavarstvu pridejo kot taki kraji v poštev posebno občina Horjul. Polliov-grailec in Medvode.) /ji vojaško službo nesposobni. županstvu inuijo naročilo, da predloži' v mesecu marcu |H> klicnim oblastem «e/.uame vseli ouil obveznikov, ki m- čutijo za vojaško shi/Jvo nesposobne iu žele biti ob priliki letošnjih rednih vojaških naborov pregledani. kdor na io misli naj uikar s priglasitvi jo na županstvu urav nič «<• odlaša! Zaščita tujsko prometnih in zimski- športnik naprav. \ se občine in orožaiške posluje no dobile od hanske oprave razpis, ki se tir* zlohotnega oviranja turi/lila in zimskega športa. V naslednjem objavljamo samo kratek -zvieček najvažnejših stvari iz uattdenega razpisa. -V naši državi je gojitev turizma narodno gospodarska. zimski liort pa tudi narodpa potreba, /.ato jt* treba preprečevati vse, tiar tej prnfo bitni panogi ali škoduje ali pa jo v nfcstoju ia razvoju ovira. Naročamo, d* s pr-'m< rnias poukom vplivate na javnost, ji prantrčite gospodarsko korist turizma in športa tei >o odvrnete ikI ne/miselnega in škodljivega j>očvtj«. ki bi šlo za teui. da sc šport prepreči ali ovira. Sem® umevno pa je. da se mora savsiov«U tudi privatna lastnina, služeča turizmu ali športa. \ lakih primerih je treba plačati lastnik« zemljišč-a zahtevano odškodnino, katere vifino bi dt>-ločila komisija sestoječa iz predstavnik« občine in zastopnika pristojne šjiortne organizacije. Roki zn Izdelavo prt»račaswfcega pred Joge za oitčinski proračun za L WH.17 in njegova orfo jritev. Po in zakona o občinah sestavi občinski proračau občinska uprava, in io najkasneje mesece pred začetku« proračunskega leta. odnosno do dne 31. decembra vsakega leta. Prede« se predloži izdelani pretPog proračuna občinskemu odbora, se snom lazjmiti po 5 zakona u nbčinaJi 5 dni na občuj vj^gted tsh-činstvu. Vsak čim občiue kakor ii.di vsakdo, ki plačuje od kakršnegakoli že dohooml>e.. ii jili mora od i mi i obravnnVHii, ko sklepa » predlogu pioračuoa Občinski odbora nora iz. februarja 19%. Ce »e nadzorno oblt*1vo (okr. načelnik) ne strinja * sklepom olčii odbora RADIO Pobegnil je od doma lf> letni Iva« V. doma i v,,! 0', ""» otilečcnc dolge ijave hlače, 1 " "inoniodcr suknjič. Na gbivi ima sivo šnort- ' no čepico. Lase ima rumenkaste. — Kdor bi kaj vedel o a jem, naj sporoči na naslov R Tutta, Ljubljana, Tyršcva cesta 53/11., desno. od 13. febr. do 20 febr. Četrtek, 13. februarja: 12 Plošče 12.45 Vremenska napoved, poročila 13 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Radijski orkester 14 Vremen--,!«) poročilo, borzni tečaji 18 Radijski orkester 18.40 Slovenščina za Slovence 10 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 10.30 Nac ura 20 Ura slovenskih skladateljev 21 Radijski orkester 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Podoknice in uspavanka. Petek, 14. februarja: Šolska ura. Higijensko predavanje 12 Plošče 12.45 Vremenska napoved, poročil« 13 Napoved časa, objavi spored«, obvestila 13.15 Plošče 14 Vremensio poroči io. boizni tečaji 18 ženska ura: O ženskem študiju ua ljubljanski univerzi 18.20 Plošče 18.40 Delavsko zadružništvo W Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporedi, obvestila 19.'® Nac ura 20 Plošče po željah ^0.30 Vesela božja pol vencloigni 21.30 Plošče sekte! 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objavi sporeda 2^.15 Ruski tektei. Sobota, 15. februarja: 12 Plošče 12 45 Vremenski! napoved, poročila 13 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Plošče 14 Vremenska poročila, borzni tečaji 18 Radijski orkester 18.-10 O strnjenem povsku 10 Vapoved časa. vremenska na-poic-d. poročila, objava sporeda obv^-sSfla 19.30 Nac. ura 20 Pereča zunanje politična vprašanja 20.20 Po slavni ribniški dolini 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 •Ura plesne glafi e. Nedelja, 18. februarja: 8 Telovadbi -S.30 N» |»ved časa. jioročila. ohjava sporeda 8.45 Instru-menialiii dueti 0.15 Prenos cerKvene glasbe iz trnovske cerkve 9.45 Versko preda-anje Ki Koncert pesmi in spevov 11.40 Otroška uia Pravljice 1? Prenos iz Oarmiscb-Partenkirchena 12.45 Napoved časa, objava sporeda, obves tiš Plašče po željah 10 Knietijs3:a ura: Kaj nain prinaša uo. i zadružni zakem 10^1» Godba .SJoge« iz Svetja pri Medvodah !7 Gospodinjska ora: llieijeaa kmetiške družin«. 17.15 Godba »Sora« 17.45 Zvočna šala 18 Harmonika in citre 18.30 Zvočna šala 18.45 Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnik 10.30 Nac. ura 20 Napoved časa, poročila, objava sporeda 20.15 PcjBii in ariie 22 Napoved časa, vremenska napoved. poročila, objava sporeda 22.15 Radijski jazz. Ponedeljek, 17. februarja; 12 Plošče 12.45 Vremenska napoved, poročila. 13 Napoved časa. objava sporeda, obvestila 13.15 Radijski orkeslc 14 Vre ■rusko poročilo, borzni tečaji 18 Zdravniška ura 18.20 Ruske cerkvene pesmi t8.40 Kulturna kronika 10 Napoved časa, vremenski napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nac. ura 20 Saiiouični koncert 22 Napoved časa. vremeaska mpositd. poročila, objava sporeda 22.15 Ploiče. Torek, 18. febrnarj«: 11 Šolska ura 12 Plošče 1145 Vremenska napoved, poročila 13 Napuved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Plošče 14 Vremensko poročila, borzni tečaji 18 Radijski orkester 18.40 Filozofsko predavanje 19 Naiioved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nac. ura 30 Oiopinovc skladbe 20.45 Radijski orkester 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 2215 "re-nos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnik Sreda, 19. februarja: 12 Plošče 12.45 Vremenska napoved, poročila, 13 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Plošče 14 Vremensko poročilo. borzni tečaji 18 Otroška ura 18.40 Pogovori s poslušalci 50 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestite 19.30 Nac tira. Gospodarski ponen naših »oda W Prenos iz ljubljanske opere. (S 97.). odnosno če občinski odbor m ti-vojt pripomb aadzoraega oblastni posije to predlog proračuna * pripombami vrni zamrli 0(fe>britve pristojnemu oUiastvti najkasneje ni*« dni pred začetkom proračunskega leta odnosno do 1. marca iBti. if ne odobri pristojno ohlastvo prejetega proračunskega predloga najkasneje do 15. marca (5 98.). odnosno do t. apr (2 od stavek i 98.). veljn predloženi proračun z.a odobrenega. če sc predlog proračuna vol če ne odobri, veljajo določbe 3. odstavka i U? zakona u oličiaah T stvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat. Dunajska c. 31 Zveza za tu jski promet v Sloveniji (1'utnik) Tvrševa 1 Zveza za iu ski promet v Sloveniji (1'ulnik) podružnica Iiotcl Miklič, nasproti glavnega kolodvora, in njenih podružnicah SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. R NUI>! PO IZREDNO OGODNIB CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBEJ K. T. D. v LJUBLJANI KOPITARJEVA ITLIOA • II. NA D8TROPJB I« Iiilli€h0ii§ dbrin,eai!oeSe rozine in trno grozdje (Vamprii) pr, tvrdki ITant vogacnih d z 0 z., i lubllaim Tyrževa cesta 33, Javna skladišča (Balkan)! n Skofja Loka. V četrtek, dne 20 februarja ob 8 zvečer, pov Prosvetnem društvu skioplično predaval gos p. Fran Radešček »Ob dvajsetletnici umika srbske vojske tez albanske gore« Predavatelj se je strašne tragedije srbskega naroda sam udeleži! kot vojm prosto«, >c. Mali oglasnik Vsaka drobna vrsbcu ali me prostor velja erilTai Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo eamo polovico ako kupuieio kmetilske po trebščlne ali prodaiajo svoje pridelke ah iščejo poslov oziroma obrioiki pomočnikov uli vajencev in narobe Pristojbina n male ogkie se plaiuje naprej, Hdeč čebulčeh, natični fižol, deleljno sem- in sulie (.'obe kupujemo po naivišjiceni. Sever & Konip., Ljub Ijana. ¥sa{io»Pstne čevlje si naiugodneje nabavite pr, Jernej Jeraj. Zapoge 10, p.Smlednik. H»a ;n dobro mlekari-nrdua, co kupi Tram-puš. Golobrdo št 28, Medvode Šivalne siroje in kolesa inalo rabljene, ki od-g.vnriajo popolnoma nnvim. zelo poceni ku-pite edino pri »Promet«: v I. ubljani (nasproti Križinskecerkve, ludi ob nedeljah dopoldan na ogled). sortno-čisto. zdra vo, krepko vkoreni-njeno vseh pri poroči),-vili sort dobile v trsnici Erman Ivan Št. Jnnž na Doi Zahtevaite seznam in cenik1 u.-jjf na hranilne lil (Silil ijjj ižice preskrbuje in d,i je brezplačna pojasnita pr, prodaji in nnkU|)U istih P aninšek Alnjzij l r^ agent bančnih iosIov v Ljubljani, Beethovnova ul. 14-1. Fanta 12-13 lel 9,"re" IDIIIa sprejmem -Slape 10. i>. Dev. Mar. Poliu Mizani! ^Z!1™ okna in vrata, pohištveno okovje, mizarsko orodie in vse železno,-sne potrebščine dub te najceneje pri tvrdki Fr. Stupica, žele«uina. v Ljubljan,,Gosposvet-ska cesta 1. Janini I ''rav lene črne MIHIH! suknje inob e kesi nabavite najboljše pri Preskerju, Sv. Petra cesta št. 14. ljubljanskih hranilnic in pode elskih Plačam takoj ali na me obroke proti polnemu jamitvu Cibašek Ivan, Sto/.ice št. 122 (za fotografom Lampič) pri Ljubljani. U posestev do 90 0(0. dinariev = Poizve se pri Stebot, Sv Križ pri Litiji. prav dobro ohranjeno, |>ro-dam. Izidor Florjančič, Dravlje 34. Slainomnli;oXano kolo poceni prodam. — Pibernik, Laze, pošta Šmartno v Tuhinju na proda i: hiša z vrtom, gosjjodarsk.m po-uo, >■ jem in orodjem vred, 20 njiv, 7 travnikov in 5 nei/.sekaiiih gednih parcel. Pose-ilvo leži v ravnini na Notranjskem Cena Din 60 000 Plača se lahko po.ovica s kmižicami dobrih zavodov. — Ponudbe na upravo I)om iliuba pod »Ugodno« št. 1710. s teličkom, dobro mlekarico. prodam. Vn. Gorice 59, Breiovica. Vaienca gtS ga sprejmem marca Hrana in stanovanje v hiši. — Princ Evgen. Šmihel Novo me3to. Bivši abesinski cesar Menelik je svoječasno priredil veliko gostijo, V ta namen je dal speči velikanko širuco kruha, ki je bila osem čevljev visoka 14 čevljev dolga m 4 čevlje široka. Iz nje se ie na rezalo 5000 kosov kruha. 1 1 v veliki izbiri in po j------ugodnih cenah dobite — državni uradniki tudi na obroke — pri ObiattlnlCl ZA SSomiif©, Ljubljana TyrSeva 29, hiša Gospodarske zveze V kolikor je še prejšnje zaloge, dobite tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze 99 Mltili is* £§«fi je naslov nad vse zanimivemu detek. tivskemu romanu, ki ga bo začel te dni objavljati novi slovenski poldnevnik Slovenski dem Ta dnevnik vsem našim čitatcljem toplo priporočamo. — Stane samo 12 Din mesečno. — Pišite še danes dopisnico no naslov: »Slovenski dom«, Ljubljana, Kopitarjeva 6, in zahtevajte, naj Vam ga pošljejo na ogled, Davica ali difterija je otroška zelo nalezljiva bolezen, ki se pojavlja najrajši v prvih letih starosti. Povzroča jo bacil, ki se naseli najčešče v ustni ali nosni votlini. Včasih se pojavi davica tudi na očeh, kar iina lahko za posledico oslepljenje. Obramba obsega osamljenost bolnika, razkuževanje, fiosebao pa zdravniško pomoč. Zdravnik vbrizga obolelemu zdravilni seruin, zdravim otrokom in sostanovalcem pa zaščitni serum. Na davici obo-lei otroci ne smejo pohajati v šolo 8 tednov. Davica se mora f>o zakonu prijaviti. Kcučno razkuži-tev izvrši razkuževalec. Najbolj znana ccsta na svetu Wal! Street — v Nevv Yorku, kjer je središče ameriških finančnikov, je dobila svoje ime leta 1653 po precej visoki ograji, katero so zgradili Amerikanri za obrambo proti Angležem. Morje med Azijo in Ameriko je krstil za Pacifiški ocean znani španski brodar in raziskovalec Magellan. »Nobel« berač. — Cemu bi pa radi še 4 Din? Kaj vam ne zadostuje, da sem vam ds.1,1 stare moževe hlače? — Rad bi jih dal kemično osnažiti gospa. Prikupil se ji je. — O, milostiva, vse življenje bi rad poslušal vaš prekrasni glas. — Nikar ne pretiravajte. — Saj ne pretiravam, v vašem glasu je res nekaj opojnega. — O, ko tri le ne pretiravali! — Saj vam pravim, da ne pretiravam. Iz vaših ust se sliši tudi najbolj bedasto čvekanje kot nebeška godba. Pri branjevki. — Četrt funta masla, prosim. Mamica pošlje takoj slotak čim se vrne papa z dela —■ Cel stotak? — Da, ostanek mi pa "lahko daste takoj, ker mora mamica kupiti še druge stvari. POZOR! NOVO! Izšlo Je: Sušeč Štefan Neposredni davki zakoni, pravilniki, uredbe, razpisi z obširnim komentarjem. Samozaložba. Naroča se ludi v Jugoslovanski knjigarni vLjubljani Cena vetani knligl Din 160'—. (Dobi se ludi v oslallh kn|igarnah.) k Kandidatne liste in izjave za občinske volitve ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Istotiiin dobite tudi knjižico »Za občinske volitve« ki vsebuje: Zakon o volilnih imenikih - Zakon o občinah - Uredba o sestavi kandidatnih list. Cena 5 Din. Opozarjamo zlasti vse občinske načelnike in odbornike, kakor slehernega občana na to važno knjižico. S.taT 58 Di» zn «*> leto. za inozemstvo 60 Din. Prostor ene drobne vrstice v ii.seralncm delu stane 10 Din Izhaja vsako sredo. Izda jate! jf Dr. Grego "i j Pečjak" Urednik: ™o"i"Koši"C 7. ^'"je sprejema npnma »Domolj,, J iKosiceK. .- /,a jugoslovansko tiskarno: Karel čeč. Ie~!n°™ifi 8l?i8c sprejema urednliloo »Domoljuba« Tel 25-49. - 7a T„^"laC'Je i.8pr5J,Ctna n''r""" »Domoljubu*. Telefon 29-02.