S*. 15 Mtoiu Mm viKsiM rg? .irmlt tu la prid
■T"
Izhaja, izvzemS! pondeljek, vsak jjtttj/z^ira? UrednfJtvo: tiHca »v ' £
Asiškegft 5t. 20, I. nadstropje	se pošiljajo ttrednii*-	°
ptsnia se ne sprejemajo, roltonfsl se ae :ačajo. Izdajatelj In
Anion Gerbec. — Lsslnik HsterfM Edhiost. Ilsk tiskarn-
znaša za mese: L 7.—, 3 mesece L 1350, po! leta L 32.—	„ u 60.—>.
Za Inozemstvo mesečno 4 lire več. —. Telefon uredništva in uprave §t 11-57.
h 17« januarja 1924.
Posamezna številka 20 cent.
Letnife XLIX
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Siiokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L Z — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trsta, ulica sv. Frančiška AsISkega 5tev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In upravo 11-57.
Prošla so dolga .^mije; minulo je odkar se je odigral
stoletja preko J*aše celih enajst stoletij, v naši Istri dogodek,
Id ima tudi v današnjih dneh rnarsikako sličnost.
Leta SOi. po Kristovem rojstvu se je vršila na rižanskem polju skupščina, na icaiero so prišli odposlanci cesarja Karla
živo obžalovati tisto svojo grožnjo v sodni dvorani v Kopru!
Gospodu prokuratorju pa moramo že staviti vprašanje: kaj misli, kako bi bilo poznejšim Italijan, državljanom Avstrije, če bi jim bila ta zagrozila, kakor je on zagrozil Slovanom v Julijski Krajini — če bi jim bila zaklicala: moja hiša je dogra-
štvo narodov je v stanu rešiti Evropo iz I sedanjega položaja.
Lord Curzon mu je odgovoril, da se v| bistvu strinja z njim. Glede vnanje poli-'	-	- ,
tike pa mora reči, da je angleška vlada	koncem tega meseca se bo po-j a*
JngostovensM Me proti prsginloslu fl Cfigiorju
LJUBLJANA, 16. «Slovenec» poroča iz ■
sko in hrvatsko duhovščino, kar je v njeni moči. •	.
Velikega, duhoven Izzo In grofa Cadolaj jena; le nekoliko je šc vm na pragu te
in Afon, da slišijo pritožbe istrskih škofov In astopnikov mest in grajščin proti vojvodi Ivanu. Očitali so temu poslednjemu, da fe uvedel fr&nkovske fevde. Pritožb je biia cela vrsta. Med drugim tudi te-le: insuper selavos super nostras Cerras posuU. {Nadalje je naselil Slovane na naše ozemlje.)
ipsi arant pascunt et redelunt pensioneni loanni. (Ti orjejo in pasejo tam in dajejo davščine Ivami.)
Per Ires annos deciumas ad paganos selavos dedimus. (Skozi tri leta smo dajali 'desetino poganskim Slovanom.)
Na te pritožbe je odgovoril vojvoda
hiše; ali nehajte biti Italijani, ali pa — ven z vami??
Kaj misli gospod Gargano? Kot dober Italijan, z vso dušo vnet za etično edinstvo vseh Italijanov, si pač lahko ^predočuje, kako bi bilo: v vsej italijanski javnosti bi
—	in to po vsej pravici — divje zabučalo proti taki krivici, proti takemu nasilju, proti taki krutosti, proti takemu sovraštvu napram lastnim italijanskim državljanom, ki po vsej pisavi in božji pravici smejo in morejo zahtevati, naj jim bo dovoljeno, da
—	ostanejo Italijani! G. Gargano bi se bil prav gotovo — če bi bil med nami — iz globine razježene duše pridružil takemu protestu, taki obtožbi proti avstrijski
Ivan: Pojdimo pogledat zemljišča! Kjer ti. krutosti in nasilnosti! Slovani zamorejo ostati brez kake škode j Gospod Gargano pa mora — saj je aka-za vas, naj ostanejo! Kjer pa delajo škodo; demično naobražen človek s čutečo dušo na poijih, v gozdovih, vinogradih: Et eos\'m zdravim razumom — vedeti, da Bog ni eio^mus Sevaš! — Jih pa vrzimo ven!; samo Italijanom vsadil v srce ljubezen do
Kjerkoli pa zamorejo ostati brez škode, I svojega rojstva, do svojega plemena in jim tam naj ti ljudje s svojim delom pospašu- j s tem podelil naravno pravico do svojega jejo splošno korist kakor drugo prebival- j narodnega življenja. Kakor je bila za ItaJi-
stvo pokrajine!
jane, državljane Avstrije, tako je ta pra-
To izjavo vojvode je skupščina odobrila.' vica neoporečna, neminljiva in neizpod-Ta tgodovinski dogodek iz davne minu- bitna tudi za nas Jugoslovene, državljane •še i stre ]e znamenit že zato, ker Italije! Kdor se upira tej naši pravici, se c-. so Slovani že stoletja nad! upira Stvarniku in naravi in izključuje
tisočJeUe v tej pol rajini, da so obdelovali možnost mirnega sožitja, potrebnega med
ru\!tn' Ifiil.ivti-ali •7£>m!i.l I n n irKnPvali tr i	"
polja; kultivirali zemljo in prispevali k splošni blaginji.
One 7. janue Ja 1923 po Kristovem roj
državljani iste države v splošno korist, četudi so različne narodnosti!
G, Gargano pa sega tako daleč, da bi
stvu pa je — na razpravi v Kopru proti. hotel, naj sodržavljani drugega plemena za-učitelju Medveščeku — kraljevi prokura- j pustijo deželo, če se nočejo odreči tej tor G. Gargano tzustil značilne besede: i pravici nad vsemi pravicami!! Ali ni, da bi Italija irna sedaj dograjeno hišo. Ostalo je' se moral sam zgražati nad svojo izjavo v <roed vrati te hiše še nekaj Slovanov, ki sodni dvorani v Kopru, Če bi hotel izpra-monjo postati Italijani, ali pa: ven ž njimi!; šati svojo lastno nacijonalno vest?! Seveda
• -ic, nasproten Slovanom, z rižanskega po'ja leta 804 po Kristovem rojstvu je
na predpostavi, da je njegovo narodno čustvo čisto in neokaljeno od izrastka
dobil po dolgem razdobju stoletij še hujši slepega in nekulturnega narodnega so-
fodmev v letu 1923 v sodni dvorani v!vražtvaf
Kopru. Slovanom nasprotni duh se je1 Pa je še ena razlika med rižanskim torej ohršinil od davne prošlosti v današnje letom 804 in letom 1923. Tedaj so živeli dni Pa ne	c-hranil, marveč še Slovani v Istri še le nekoliko stoletij, danes
poostri!. Ven iz pokrajine naj gredo grmelo tedaj in tako grmi tudi danes.
Vendar fc tu bistvena, razlika med tedaj tedaj, In sedaj ne v čast sedanjosti! Tedaj so gro-i svoje
vedno delala za pomirjenje in da je bila svetova^ ozp odbor jugoslovenskih škofov vedno pripravljena za kompromis; toda o va^ cerkvemh vprašanjih. Jugosloven-vse njeno delo se Je razbilo ob francoski sk* skotje so izročili Sv. stolici spomenico, nepopustljivosti. Francoska vlada — je ▼ kateri so se pritožili nad postopanjem rekel minister — se je postavila na stališče, italijanskih oblastev proti slovenski m
ki ga jaz nisem v stanu razumeti.
rtoe drugega potresa na Japonskem
50 mrtvih - Vlak se zvrnil v reko
TOKIO, 16. Potresni sunek od pretekle noči je trajal 12 minut. Njegova sila je bila za 50% šibkejša od zadnjega potresa, a vendar je tokrat katastrofa zahtevala ka-:;ih 50 človeških žrtev; število ranjenih ie
letne zveze kmalu vzpostavljene. Požarov bilo. V bližini Tokija se je zvrnil vlak v aeko reko, Šest drugih vlakov je skočilo ■j tira.
| hrvatski duhovščini in proti slovenskemu in hrvatskemu prebivalstvu v Italiji Pou-V nsirfftn ItrtTVtflf ItftSA ftrtbfl fllffirift dariaU sot da trpe zaradi tega postopanja precej veliko. Med tujci ni nikakih žrtev, UJiiUUfl piLUIlU IHflrU Slanu VlšiUlf tudi cerkveni interesi V svojem odgovoru j vavnotako so se obvarovali cesar, ccsarica Angleško posojilo Ven ize losu	na to spomenico naglaša Sv. stolica, da in regent vsake nesreče. V mestu Tokio so
LONDON 16 Atenska agencija javlja, stoJi v tem oziru na istem stališču, kakor I bile hudo poškodovane električne naprave, da je angleški odpravnik poslov Bentinck pokojni papež Benedikt XV. in da zahteva železnice in tramvaj, vendar so bile pro-posial zunanjemu ministru nujno poročilo, tudi ona verski pouk v materinščini Opo-kjer pravi, da ima angleška vlada popolne zarja pa na položaj v Italiji, ki Sv. stolico zaupanje v novo grškr vlado z Venizelo- ovira, da ne more tega izvršiti, kar bi ho-som na čelu in da bo hade volje vzposta- tela, obeta pa, da bo vse storila za sloven-vila diplomatske odnos aje z Grčijo.
V tej noti nadaljuje Bentinck, da bo Anglija mogla v kratkem imenovati svojega zastopnika v Atenah, ter prosi zaenkrat grško vlado, da Bi ga priznala kot angleškega odpravnika podov in smatrala diplomatske odnošaje za vzpostavljene. • S tem korakcin je Anglija hotela okrepiti Venizelosovo pozicijo. Z drugim ukrepom, ki je vzbudil tudi v Grčiji veliko zadoščenje, je Anglija dovolila Venizelosu predujm na posojilo enega milijona šteriin-gov, ki ga je sklenila včeraj Angleška banka. Vendar je dejstvo, da so vsi člani nove vlade prisegli zvestobo kralju, zelo razburilo atenske republikanske kroge, ki smatrajo dinastijo za že odstavljeno.
HinlsMr fiinžiž o sporazumu i Itelilo
Sporazum je bil sklenjen z vedenjem Francije in Anglije - Glasovi o obisku kralja
Aleksandra v Rimu
je pa šteje njihovo življenje v tej pokrajini J že stoletja nad tisočletjem! In kakor so tako obdelujejo istrski Slovani polje tudi cLancs in oplodujejo
m
sili slovanskim kmetom, da jih «vržejo; trudom svoje žuljave roke splošno gospo-ven», če bodo v materijalno škodo mo£ot- darsko življenje! — Ali ne podkrepljata ti ccm. Če ne pa naj le obdelujejo polje in dve dejstvi Še bolj njihovo pravico do žirijo mirno dalje svoje življenje v pokra-: obstanka in življenja v tej pokrajini?! fini! Danes pa se naperja ista grožnja proti; še eno dejstvo je nam v tolažbo in go-Slovp.norA, če se ne odrečejo svoje najvišje j spodu Garganu v pouk. Naš rod je ostal etične dobrine, svojjga obstanka, pravice v Istri vkijub grožnji na rižanskem polju nad vsemi pravicami vsakega naroda: leta 804. ter se je ohranil preko vseh
£ravice do svojega narodnega življenja! viharjev nad tisoč let! To zgodovinsko judje z rižanskega polja v letu 804. so i dejstvo nam daje trdno vero, da bo živel bili vendar boljši ljudje! Gospod kraljevi i tu dalje tudi vkijub klicu v sodni dvorani prokurator Gargano bi moral — če ima koprski: «naj gre ven!», naj zapusti hišo, le količkaj razumevanja za to razliko — ki je neoporečno tudi njegova!!
1. 1917. Macdonald je ugovarjal, da ima edino dolnja zbornica pravico odločevati o teh obvezah. (Na zahtevo avstralskega ministrskega predsednika Bruce-a se je angleška vlada obvezala, da bo dovolila pridelkom iz dominionov gotove prednostne tarife.)
Macdonald je dalje napadal v nanjo politiko sedanje angleške vlade, češ zunanji položaj ni pač tako lep in svetel kakor je zarisan v prestopnem govoru. Vnanja politika konservativne vlade je premalo
od tega taiažljivega zuake t enostranskim! JSf^J?",? ,to4fJre?tt!P^ i, orereč splošni razlagam, medtem ! ZZl v.^ ^	dejstvo, da ,e
bodo primerno zasledovali zboljšanje va- j	f* inf	w na;kra,sem času
lute vi oni, ki nosijo največje odgovornosti | ^'^ki^re^'^^^^
1 vladajo na evropski celini, kakor 12 mese-
Uradna italijanska nota
o zbolj&anju lire
RIM. 16. Agencija Volta objavlja: *V vladnih in političnih krogih se pov-darja, da mora biti v zadoščenje vsem Italijanom dejstvo, da se vakr-anje, ld so ga prenesle druge evropske valute v zadnjem tednu, ni dotaknilo tečaja lire, kar je treba smatrati za uspeh vstra^nih naporov, ki jih je Italija naredila za svojo finančno obnovo, c Seveda se ne moremo pustiti zavesti!
v gospodarstvu države in toku cen.
.Previdnost pri presojanju dejstev m | cev vladanja konservativne stranke. Veli-«xn postavljanja končnih zaključkov je ve- j ka Britanija mora končno prevzeti svojo najboljši znak duševne m gospodar- ! u\0g0 v poHtiki, ki naj bi enkrat napravila
nl.'a rii cr-TTvlinrt in cr> ta iorfa i troha tvnntn^t* 1____%	■	. _ .	. .
Federzoni pojde v Libijo
sedanja
vlada zaupanje v državi le radi tega. kar
__	__	|>..|	«r ,	.	m M	, ,
>r	. . 4 .	t j »e tiče vnan?e politike. Nato je Macdonald
RIM. 16. Na zelja ministrskega predse d- j izjavil, da nima rj kake ga zaupanja v srednja je minister za kolonije on. i ederzom stva, ki jih je vlada predlagala v svrho odložil potovanje v Libijo na 6. februarja, j rešitve sedanje gospodarske krize. Treba Potovanje bo trajalo i2 dni. Ministra bosta i jc novih ljudi — je vzkliknil ter naznanil, spremljala gen. Ferrari in poveljnik mihce;da bo jutri poslanec Ciynes stavil predlog, Itaio Ealbo.	j ki bo pomenil konec konservativne vlade.
J Macdonaldov govor so laburisti in liberal-
M r.OTrli-fi^Ml; ~ ---Z t____*__ f t	•
rezumeti Francije LONDON, 16. Voditelj laburistične stranke Macdonald je v sv , različnih prilikah povedal, da bo razpravo j o
proti
Venizelosor pokdrav Pašicu
ATENE, 16. Venizelos je poslal Pašiču sledečo brzojavko: «V trenoticu, ko sprejemam začasno predsedstvo grške vlade, vam izražam čustva svo-jega,starega prijateljstva in spoštovanja napram vam ter upam, da bosta obe državi skupno delovali za konsolidacijo držav na Balkanu in za napredovanje balkanskih narodov.» Pašić je na to odgovoril ▼ zelo prisrčnem tonu. Ravnotako sta si izmenjala pozdrivne brzojavke Venizelos in turški ministrski predsednik Izmet paša.
EnerSižnl ukreni francoske M
za ustalitev franka
PARIZ, 16. Ministrski svet je odobril predloge finančnega ministra De Lastevrie glede ukrepov za ustalitev franka. Ti ukrepi stremijo za efektivnim ravnotežjem bilance državnih stroškov. To bilanco je težilo finančno breme 100 milijard frankov, ki jih je porabila Francija za vzpostavitev opustošenih krajev in ki bi jih morala plačati Nemčija; toda ker ni Nemčija plačala, je morala Francija najeti notranje posojilo, ki ni ravno ugodno vplivalo na finančni položaj države. Ker Francija noče čakati na Nemčijo, da bi plačala te dolgove, je finančni minister izdelal načrt, na podlagi katerega se bodo zvišali vsi davki za 20%. Poleg tega se ne bo dovolil mkak povišek državnih stroškov. Ravno tako bodo zaenkrat opuščeni vsi načrti glede socijalne-ga zavarovanja in pokojnin.
Frank se dviga
PARIZ, 16. Listi ugotavljajo z zadoščenjem dviganje franka ter odobravajo vladne ukrepe, ki so bili — akoravno mučni — nujno potrebni. «Journal® pravi, da sta včerajšnji dvig franka povzročili dve veliki banki s svojim energi6nkn posredovanjem.	_
BEOGRAD, 16. Včeraj dopoldne je dr. Ninčič sprejel posamezne inozemske novinarje in jim dal potrebna obvestila. Izjave g. dr. Ninčiča so bile, kolikor se da razbrati iz razgovorov s tujimi novinarji, bolj splošne narave. V glavnem se je izjavil v enakem zmtslu kakor dr. Beneš in Duca na sestanku z zastopniki tiska. Kar se tiče odnošajev med Jugoslavijo in Italijo oz. med Italijo in Malo entento, so se po izjavi g. dr. Ninčiča razmere z dosego sporazuma v reškem vprašanju mnogo zboljšaJe ter upa, da bo sporazum v prav kratkem času definitivno redigiran in podpisan. Pri dr. Ninčiču je bil včeraj tudi italijanski opravnik poslov Summonte, s katerim sta pregledala izdelano besedilo sporazuma ter ga nekoliko popravila, v glavnem v stilističnem oziru. Natančnejšega se za sedaj o tem ne more ničesar objaviti, toda minister upa, da bo čez nekaj dni mogoče javnost obvestiti. Kar se tiče izdelave neke konvencije med Jugoslavijo in Francijo, ki bi morala biti približno take oblike, kakor sporazum med Cehoslovaško in Francijo, ni dr. Ninčič dal o tem nobenih konkretnih pojasnil. Odnošaji s Francijo so jako dobri in bodo tudi vnaprej ostali nemoteni. Dr. Ninčič bo svoj razgovor z novinarji še nadaljeval, kec ga je prekinil dohod francoskega poslanika Simona.
BEOGRAD, 16. Glede sporazuma med Jugoslavijo in Italijo os rešitvi r-iskega naaoraestoval dr. Ninčič.
vprašanja se doznava iz zanesljivega vira, da ni bil dosežen samo v popolnem soglasju s Francijo, ampak da je tudi Anglija vedela zanj. Ivo je ie dni zborovala konferenca Male entente, je prišel v Beograd poseben kurir iz Londona in je izročil angleškemu poslaniku Albanu Youngu pismo za čehoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. V teni pismu prosi an-; gleška vlada ar. Beneia, naj jo ob svojem prihodu v London podrobno obvesti o delovanju konference. Hkrati je izrazila sogla-šanje Anglije s sporazumom med Rimom in Beogradom. Smatra se, da pomenja to pismo, da je začela Velika Britanija sodelovati pri rešavanju važnih vprašanj na kontinentu in da se bo v sporazumu z ostalimi državami bolj brigala za kontinentalno politiko.
Nekateri Ksti poročajo, da bo kralj Aleksander, glede na to, da je bil z Italijo sklenjen sporazum, posetil Rim. Te vesti so preuranjene. Kralj bo pač šel v Rim, ko se sporazum z obema državama doseže. Pričakuje se tudi, da bo italijanski kralj poset vrnil. Razen posetov je pričakovali tudi, da se sestaneta oba ministrska predsednika Pašič in Mussolini, ki bosta na svečan način, najbrže v kakem italijanskem mestu, mogoče celo v samem Rimu, podpisala sporazum in zvezo med J f:' in Italijo. Če bi Pašič ne mogel
lavno
M kretnja Ms
V enem zadnjih člankov smo označili, da mogla pečati z zamotanimi in potratni ni
1& paflcsin snsteške pozd^
isprave o prepolnem gavorn - Macdo- Za H,bcJraice ra«siT°. Asquitha, ki je še ^a d m Lioyd George preti vnanji politiki ČT^ b°tan». govoril L!oyd George. Udri-
»edsaje visde - Lord Curzon ne more	Vf" Vr3tl P°r?Vna^ politiki an*
gleske vlade napram Franciji ter protestiral proti francoskemu postopanju v Po-i, laburistične rurju Baldwin mu ;e odgovarjal ojih govorih ob I	... t . . . „
* ■	'	V zbornici lordov
prestopnem govoru porabil za napadi V zbornici lordov je grof Grey poudarjal, oh sedanji konservativni vladi. In vče-jda izključuje francoska politika v zasede-raj je to tudi storil. Predvsem je ostro kri- j nih krajih vsako možnost angleško-franco-tizira! oni del presiolnega govora, v kate- skega sodelovanja, ki bi bilo tako nujno rem je konservativna stranka, izrazila po-1 potrebno za rešitev Evrope iz sedanje trebo, da je angleška vlada dolžna izpolniti i krize. Evropa drvi danes po istem pobočju
obveze, ki jih je sprejeta na vsedržavni j kakor pred vojsko, t. j. proti prepadu. Ini •	. - .
kolerenci napram dominionom; saj se je vsega tega je kriv strafaVda Bo Francija tZZ^^n^UA^t S^JSSZ viada iafeko obvezala, ko je bilo vendar napadena, strah, ki izvira iz pomanjkanja tcr<ratiCn« vladavine separatistov
načeto vse državne prednosti priznano že' anifleško-amerižkeoa iunstva. Edino Dru-1
Odbor izvedencev povabil nemškega zastopnik« k usUSanjn
PARIZ, 16. Reparacij ska komisija poroča: Na svoji včerajšnji seji je odbor izvedencev za proučavanje vprašanja za ustalitev nemške valute sklenil povabiti na prihodnjo sejo Schachta, guvernerja nemške državne banke in komisarja za valuto, ki bo dal pojasnila o ra*aih vprašanjih glede nemške valute.
Pred ustanovitvijo «Foijske banke*
VARŠAVA 16. Ministrski predsednik je imenoval odbor 5 članov za organizacijo emisijske banke, ki se bo imenovala « Poljska banka». Za raraatelja te banke je določen bivši finančni minister Stanislav Karpinski. Imenovani odbor bo najprej sestavil poslovnik za to banko.
Pošiijatve znamk v Rusijo
RIM, 16. Ljudski komisar za pošto in brzojav Zveze ruskih sovjetskih ^ republik sporoča, da tvori izmenjava poštnih znamk v svrho zbiranja znamk državni monopol. Kdor hoče poslati v Rusijo kako slično pošiljatev, naj jo naslovi na: Delegue pour la philatelie et les bons de monnaie dans 1'Union des republiques socialistes des soviets, Moscou, Tverskoi Boulevard 12.
V slučaju prestopka bo ruska vlada zaplenila pošiijatve, ki bodo brez označbe ccTimbres poste»; one pa, na katerih bo stala ta označba, bOfvlada vrnila pošiljatelju.	___
Duhovnik; protestirao proti terorju separatistov
BERLIN, 16. Wolfova agencija poroča iz Mannheima: Katoliški in protestanto vski duhovniki ter zastopniki vseh političnih strank in gospodarskih skupin so predložili angleškemu generalnemu konzulu Cli-
samovoijne in
se v Evropi opaža snovanje treh političnih sistemov, ki so: angleški, francoski, italijanski. Do pred kratkim se je moglo govoriti samo o angleškem in francoskem političnem sistemu, zakaj Italija ni vodila svoje izrazite svetovne politike, ampak se je naslanjala zdaj na Angleže, zdaj na Francoze, kakor je nanesel slučaj in kakor je kazalo dozdevnim italijanskim interesom. To nihanje med Anglijo in Francijo je brez dvoma slabilo zunanjepolitični položaj države. Ta dvoumna in vijugasta politika ni mogla priboriti italiji tistega ugleda in tistega političnega prestiža, ki ji je šel in ji gre po njeni veljavnosti velesile. Res je, da je ItaHia odvisna od inozemstva, ker nim
koloni jalnim* zadevami.
Politika fašizma pred nastopom na čelu države je bila zgolj podiranje in kritika. Tudi v zunanji politiki so fašistovski de-ma£ogi marsikaj pretiravali. Ko je Mussolini "prevzel ministrstvo zunanjih del, je inozemstvo z napetostjo pričakovalo dejanj moža, ki je poprej nepreslano poudarjal, da je treba tudi v zunanji politiki pokazali močno roko.
Tisti, ki so priaekovali, da bosta fašizem in Mussolini namah preobrnila položaj Italije v evropskem političnem zboru, je bil gotovo razočaran. Takoj ob nastopu je bil lussokni zelo previden in napovedal stva-
lastnega premoga, ne drugih podzemskih: ri, ki niso ogrožale mirnega razpoloženja zakladov. Zopet pa je res, da se je indu-! v Evropi. Vendar pa so kmalu sledila de-sirijalno silovito razvila in da že to dejstvo j ja^ja, ki so potrjevala, da hoče fašizem v mnogo odtehta. Vsekakor se Italija danes nahaja v manj mferijornem položaju napram inozemstvu kakor pa pred vojno.
Vlastodržci sedanjega režima so v prejšnji dobi napadali vse predhodne vlade zaradi slabe zunainje politike. Po njih mnenju je italijanska diplomacija pri mirovnih po- T gajanjih zaigrala italijanske interese. V tehj^oaa .V31 kritikah so bili fašisti zelo ostri in niso hoteli mč uvaževati delikatnega položaja svoje države.
Ko se je fašizem pripravljal na svoj konči pohod na Rim, se je tako zaganjal v zunanjo politiko tedanje italijanske diplc-macije, da je nastal v marsikateri evropski prest o lic i nemir zaradi kakšnih morebitnih impulzivnih gest bodočih voditeljev Italije, voditeljev, ki so se kmalu polastili države in oblasti.
Vsi se dobro spominjamo, kako je ravno fašizem obsojal rapalsko pogodbo, dasi-ravno je bila ta pogodba za Italijo neprimerno ugodnejša nego vsi prejšnji mirovni načrti od takozvane Wilsonove črte pa do zadnjega Lloyd Georgeovega predloga, ki so hoteli urediti teritorijalni spor med Belgradom in Rimom.
Ti dogodki so še presveži, da bi mogli danes izreči končno sodbo o dobri ali slabi politiki Italije v prvih povojnih letih, vendar pa se more eno že zdaj trditi: Italija se je preveč zagrizla v jadransko vprašanje in tirala spor zaradi Reke do take ostrosti, da so ostala druga veliko važnejša vprašanja njene zunanje politike v ozadju. Kdor očita to napako italijanski diplomaciji, ta ne bo daleč od resnice.
Ko je Mussolini prevzel posle zunanje politike, je sprejel slabo deaščino. Reško vprašanje je tvorilo stalno sporno točko med Italijo in Jugoslavijo, napetost med Belgradom in Rimom je bila trajna, včasih večja včasih manjša navidezno, v bistvu pa vedno ista. V sporu med AngBjo in Francijo je bila Italija pasivna in komaj se je
zunanji politiki hoditi nova pota. In tako smo imeli posredovanje Italije v sporu med Francijo in Anglijo zaradi odškodninskega vprašanja, imeli smo krfsko zavedo, reška vprašanje se je vleklo v neizmernost in biii so časi, ko smo skoraj mislili na vojno nevarnost, ti oblaki so se razpršili, fašizem je v svojem prvem mladeniškem impulzu prišel prav kmalu do spoznanja, da je evropski politični sistem zelo delikatsn organizem, ki zahteva strokovnjaško previdnost in veliko samozatajevanja. V tistih časih je neki nemški časopis zapisal, da se Mussolini v tem političnem organizmu vede kakor slon v prodajalni s porcelanom.,.
In ob času krfske zadeve je naletel Mussolini na najhujši odpor pri Angležih kljub onemu svečanemu obisku angleške kraljeve dvojice, kljub zatrdilom bratstva med obema deželama, ki da nimata križajočih se interesov. To je bil opomin. Italija se je sicer še dobro izvlekla iz te nevarne zadeve, toda svarilo je ostalo.
Do krfske zadeve je bila tudi Mussolini-jeva zunanja politika podobna oni prejšnje nefašisiovske Italije. Tudi fašizem je koleba! med Francijo in Anglijo, skušal iz an-gleško-francoskega spora izvleči, kar se je dalo; tudi ta politika je bila dvoumna, neodločna, nezdrava, V silovitem trčenju med obema velesilama zapada ni mogla Italija odločilno vplivati na potek dogodkov, pa če so se italijanski diplomatje še tako prizadevali, da bi dali čutiti pezo svoje velesile.
Nova doba zunanje politike Italije se prične z obiskom kraljeve španske dvojice. Mussolini hoče ustvariti svoj politični sistem, ki naj bi bil protiutež proti angleški in francoski politiki, ki stremita za tem, da se rešijo vsa važna evropska vprašanja mimo Italije.
Italijansko-Spansko prijateljstvo je umev** no vzbudilo neprijeten odmev na zapadu,
kjer smatrajo tudi Sredozemsko morje za svojo domeno. Italija sili na dan s svojo politiko, ustvarja si svoj poulični sistem.
In kaj naj rečemo k najnovejši potezi ^issolmšjeve zunanje poliiike. Vest iz Belgracla, da je resko vprašanje rešeno in da. so postavljeni temelji za prijateljsko kooperacijo med obema jadranskima sosedoma, je vzbudila po vsem svetu pravo senzacijo. Stojimo pred dejanjem, ki nam pokazuje Al ussolinija zopet v čisto novi »uči. Sedanji načelnik vlade je torej pripravil presenečenje svojim prijateljem, sosedom in tudi nasprotnikom in tekmecem.
In da rečemo odkrito. Če je sploh kdo v stanu vsiliti Italiji tako korenito izpreme-njene smernice v zunanji politiki, je io morda edini MussoKni, ki gre brezobzirno svojo pot. Le on ima takšno moč in takšno avtoriteto, da zatuore hkratu okreniti krmile zunanje politike.
Še je preuranjeno, da oi zamori primerno oceniti to najnovejšo kretnjo Mussolini-
jeve politike. Svoj čas saio zapisali na tem mestu, da MussoKni še koleba med tem, aH naj se odloči za nasilno ekspanzija na Balkan, ali pa za miroljubno ekonomsko razširjevanje. Sedanja kretnja bi kazala, da se je Mussolini odločil za drugo. Če so vesti, ki prihajajo iz Belgrada resnične in če pride zares do prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo, iedaj mora napočiti nova doba v razvoju obeh držav. Ni dvoma, da bo imela Jugoslavija od novega razmerja neprecenljive koristi, pa tudi Italija bo zrastia na ugledu in moči, ne glede na ekonomske ugodnosti, ki nastanejo zanjo, če se odpravi dosedanje nezdravo razmerje napram Jugoslaviji.
Kakor rečeno, je ie prerano, da bi mogli izreči še kako sodbo, dokler ne bodo znane vse podrobnosti sporazuma, tudi je treba, da preteče nekaj časa, da se pokažejo posledice nove politike, vendar pa utegne baš ta originalna rešitev jadranskega spora povzdigniti ugled Mussolinija kakor še no-
jber>a njegova politična poteza. — Ugod-[ne posledice se bodo pokazale tedaj, J ko ne bo podpisani sporazum le delo diplomatov v zaprti sobi in pri zeleni mizi, ampak ko preide ta sporazum tudi v srca obeh narodov. Trdno smo prepričani, da mora temu Musselinijevemu dejanju slediti korenita izprememba v manjšinski politiki Italije. Od te nove politike prav za trdno pričakujemo, da bomo tudi od faši-stovske Italije deležni bolj človeškega postopanja. Naš narod na tem ozemlju je moral občutiti naihujše udarce baš od sedanjega režima, ki mu načeluje Mussolini. Kaj pomaga, če gospodje pri zeleni mizi sklenejo pisan sporazum, ako pa ne bomo občutili na lastnem telesu, da se je zares nekaj izpremenilo. S tega stališča moramo promatrati novice, ki prihajajo iz Belgrada, zato se kljub naši srčni želji, da bi prišlo res do zdravega razmerja, ne moremo otresti skepse, dokler ne popusti pest, ki nas tišči k tlom.
Tako, zdaj vojne
zased
vedi), 20. septembra (obletnica na s strani italijanske vojski:), 21. n«	i (kraljev rojstni dan).
Člei	?ine bodo rnerale praznoval?
državne praznike in slavnostne dneve po
svotili
Reka m Sušak s skupnim pristaniščem
ki je lastnina Italijanov),
veste, vi Kraševci in Istrani okoli Trsia, da niste več gospodarji svoje podedovane grade, ki ste jo skozi stoletja orali in skopali v potu svojih obiazov, z ono globoko
ljubeznijo v srcu, ki veže vsakega Hrvata! veljavnih določbah ter določiti v in Slovenca na domačo zemljo; L'onacci in i proračunih za to potrebne svote. Pasquale Villari, po katerem je Bonacci j Člen 3. Preklicane so vse določbe, ki spisal to poglavje, sla vas izbrisala še iz s niso v soglasju s tem odlokom, ki bo
predložen parlamentu, da ga izpremeni v zakon.
Obdarovanje otrok na Vrdelci. V ncdcijc
Radi jasnejšega razumevanja rešitve dolgotrajnega ^reškega spora*, .^prinašamo naris Reke in Sušaka s skupnim
' Y >___ J_ a__t_____I—_ - - _» — . f..!.«	1 — <7n/ /uiljJuinnailA nirf/l nFreZ/rfiitr/f^ 2 £TlGniTTl piSTTiOr77 tfro/đ
na st i luka
U LLgV-Ol ULtJl. t U	li fJVl umni <-• l	«•»*»• »»-"i" ••• " - -----"I_ —~~ r- "	— J ~ OZ1M4
Sušak sega do levega brega Rečine. Opozarjamo na posebno razpletene železniške tire ob obrežja
okoli nas manjše evropske države, more napraviti iz nas veliko državo^.
«Corriere» zaključuje: <* Gospod Mussolini je dejal, da bo italijanski narod hodil «po poteh svobode in veličine*. Ta želja vseh Italijanov ne ostane neizpolnjena, če bo konec spora z Jugoslavijo pomenil začetek našega delovanja v svetu. Ta zora novega leta lahko postane zora enega celega stoletja.
E MESTI
Mi
topolo di Triesfe" o našem stališču nasproti liaIi]ansko-iu$8-slcusnsKemu sporazumu
Tukajšnji fašistovski dnevnik opisuje v včerajšnji številki utisk, k* ga je napravila na Tržačacc novica o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Hvali Tržačane, da so znali takoj razumeti veliki pomen dogodka. Pravi, med drugim, da se Trst čuii vezanega s 40 milijoni bratov in se ne da motiti od prisotnoiti drugorodne manjšine; da pozablja preteklost, ker razumeva, da je za bodočnost in ugled JiaJije potrebna ureditev razmerja s sosednjo državo. Ta de i svojega članka končuje «Popolo di Tviesle* «z opombo, da Trst misli na dalmatinske brate, dične predstraže velike italijanske družine, ki jih kakor vse preastraže morda čaka težka in vzvišena naloga žrtve. Vendar se pa Trst tolaii z mislijo, da se tudi usoda dalmatinskih bratov lahko poboljša po premembi odno-ftajev med obema državama.
Na to podaja ^Popolo di Triesle» poročilo o potfovoru svojega urednika s poslancem Wiifanom, ki pa se je, pravi poročilo, pokazal diplomatsko reservirane-g«, sklicujoč se samo na članek v naši predvčerajšnn številki, češ, da ga je sam episal. Poročilo podaja prevod lega članka, tai, zel6 netočno, očividno izpod peresa osebe, ki zna morda nekaj hrvatski, gotovo pa ne zadosti slovenski. Samo tako se more pojasniti, da ie stavek v članku poslanca WiHaaa, ki pravi, da nasprotniki že kažejo, kako bi radi ugoteviii na naši strani glasove, ki bi zanašali disharmonijo v covo italijaiisko-jugoslovensko sogiasie. prestavljen taJco, kakor da bi beseda ^kažejo® značila isto, kar oblikovno odgovarjajoči hrvatski izraz «kažu» ki pa pomeni « pravijo*. Na podlagi tega napačnega prevoda zavrača cPopolo* posl. Wiifana, češ, da ni z italijanske strani nihče izrazil želje, naj bi dritgcrodci Julijske krajine povzdignili svoj glas in zanesli nesc^lasje med obe državi. Posl. Wiifan se ie le nanašal na poročevanje italijanskih listov o glasovih v jugoslovenski javnosti, kjer laški časopisi prav radi ugotavljajo vsako bolj oistro hrvatsko ali slovensko besedo. Kakor nam pojasnjuje posl. Wilfan, je on pri svoji opombi mislil na poročilo v «Picco!u» od 13. t. m,, datirano iz Ljubljane, kjer se pravi, da ni mogoče zahtevati od slovenskega tiska, da bi kar v skoku premenil svoje stališče. «Popolo di Trieste;> prezira pri svoji zavrnitvi, da prav tudi njegovo poročilo samo do neke meje potrjuje domnevo posl, Wiifana. Saj pravi «Pcpolo:> o članku dr. Wilfana, da se v njem zavzema pričakovalno stališče, Id bi hotelo bffi dobrohotno, a se ne zna odreči starim sumnjam. Kdor objektivno sodi tisti članek, ki smo ga v včerajšnjem uvodnem članku obširnejše razvili, lahko spozna v njem previdnost, ki je na mestu, ko vendar še ni nič pozitivnega objavljeno, lahko tudi umerjeno povdarjanje zahtev in pritožb, ki se tičejo položaja naše manjšine v Italiji, gotovo pa ne nikakih »antichi sospetti», starih šumenj, kakor pravi «PopoIo».
Od svoje strani pozdravliamo z zadovoli-
stvom, da se je uredništvo fašistovskega dnevnika zanimalo za ulisk, ki ga je napravil sporazum v naših vrstah, in da je poslalo svojega urednika do poklicanega zastopnika naše javnosti. Veseli nas tudi, da je posl. Wilfan, opozorivši na konkretna vprašanja, ki bi v korist naše manjšine morala vsaj sedaj priti do ugodne _rešitve, povdaril potrebo izmenjave denarja naših zadrug v Jugoslaviji. Ker nam pravijo, da Mussolini pridno bere tudi <sPopolo di Tricsler-, mu bo poročilo tega lista pokazalo, da Sloveni v Italiji, kolikor je od njih zavisno, nočejo biti na potu sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, da se ga nasprotno odkritosrčno veselijo, da je pa tudi zadnji čas, da se italijanska vlada zave svojih dolžnosti nasproti slovanski manjšini, toliko na strogo narodnostnem polju, kakor se razume samo ob sebi, kolikor tudi na polju našega pretežko zadetega gospodarstva. —
G!qs utfeMu Ms&skeša lista
o sporazuma med Italijo in Jugoslavijo
V svojih razmotrivanjih o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo ugotavlja milanski list *Corriere della Sera», da je neomajno verjel v ta «čudež». «Corriere» zavrača tiste, ki so sodili, da je kaka j «transakcija» med obema narodoma ne-! možna radi prirojenega sovraštva Jugoslo-; venov proti Italijanom, Take formule, s katerimi se je hotelo dokazati, da je jugoslavensko ujedinjenje nezmisei in le hipna in umetna ustvaritev, da so le mnenja, ne i pa dejstva.
Potem nadaljuje milanski list: Ne usvaja jo si slave prorokov tisti, ki so že leta slutili resničnost, torej «dejstva», tisti, ki , so se udeležili kongresa v Rimu, ki so odobrili rimski pakt in ki so mu tudi poslej ostali zvesti. Že od tistega časa so mislili, ■ da ni svobode za Italijo brez sporazuma, celo brez intimnosti z narodi, ki se imajo 'odcepiti od Avstro-Ogrske; da sistem evropskega ravnovesja, v skladu z italijanskimi idejami in praktičnimi načrti, ni mogoč na drugi, nego na tej predpostavki. V drugem slučaju bi bili sicer zmagati v vojni, izgubili pa bi bili — mir! In po štirih letih ognja bi se bili našli stisnjeni v železen obroč.
Seveda — nadaljuje «Corriere» — je velikanska razlika med mirom in mirom in med sporazumom in sporazumom. Italijansko-jugoslovenska zveza mora biti drugačna, nego je bila zveza Italije z Avstrijo.
Ta zveza mora temeljiti ▼ slogi fin T duševni vkupnosti. Zato je prva dolžnost Jugoslavije, da poskrbi, da italijanska manjšina v Dalmaciji ne bo imela vzroka za pritožbe. Druga njena dolžnost je, da njena politika napram Madžarski in Bolgarski ne bo napadalna, temveč obrambna.
Dolžnost Italije pa je, da spozna, da čin, ki ga je storila, ne sme ostati osamljen, da se ta dogovor ne sme izvajati samo po pisani besedi, marveč tudi po duhu, ki jo preveva. « Hoteli moramo — naglaia dalje milanski list — s trdno voljo, naj se obrani ta naš agled in taja svoboda! Razumeti moramo, da naša sreča ne prihaja redno iz taje nesreče! Samo politika^ ki naj polagoma v zaupanju in spoštovanju zbere
Me iz ral šoisnin knn§
V mnogih srednjih šolah v Jul. Krajini je uvedena učna knjiga za zgodovino in zemljepisje «G. Bonacci, La Nuova Italia^, po * Gentilejevi reformi in po načrtih z dne 14. oktobra 1923. Kakor je načrt še nov, je tudi knjiga mlada in — nezrela, dasi ji moramo priznati, da je spisana v patriotičnem duhu, in kar je prav, da navdušuje mladino v ljubezni do domovine. Visokodoneči naslovi «L'Italia regina del Mediterraneo» (Italija kraljica Sredozemskega morja), «L'Italia terra di bellezza e di energia, centro della civilta:> (Italija, dežela lepote in odvažnosti, središče omike) itd. se kaj lepo čitajo, in v tem se strinjamo tudi mi, ki nam je Italija postala domovina: naj tudi slovenska mladina ve, v kako lepi, mogočni, bogati in kulturni* državi bivamo. Ali omenjena knjiga vsebuje toliko šovinizma in oči\-idnih stvarnih napak, katerih naš manjšinski narod ne sme prezreti. Zanimivo je predvsem po-j glavje o analfabetizmu- Med drugim se trdi (str. 72): «Certo l'adfabeto e uno degli stru-■ menti piu preziosi della civilta e con sara i mai abbastanza il raccomandarne la dif-ifusione». (V resnici je znanje čitanja eno izmed najbolj dragocenih sredstev omike in zato se he more zadosti priporočiti!! raz-širjevanje istega). V istem poglavju pripo-' veduje nadalje, da so v Zedinjenih državah j večkrat sklenili preprečiti naseljevanje Italijanom kot nevarnim analfabetom. No, : predsednik Cleveland je začel leta 1897. ; braniti italijanske naseljence in jih hvaliti ; kot velezaslužne delavce v Zedinjenih dr-Ižavah, rekoč: «La violenza e il disordine non traggono origine dai lavoratori analfabeti. Questi sono piuttosto vittime dcgK agitatori istruiti.» (Nasilje in neredi ne izvirajo od analfabetov. Ti so prej žrtev omikanih agitatorjev). — Mi italijanski Slovenci pa, ki se ponašamo z najmanjšim odstotkom analfabetov, kakor je to bilo povedano pred par tedni v našem listu, bi bili smeli pričakovati, da to vesten in objektiven zgodovinar v šolski knjij£ pove na časi svojim sodržavljanom in da za-sukne zaključni stavek .... «nulla abbiamo da imparare da altri», rajši tako, da bi bil povedal, da bo italijanski narod v dogledne m času štel isto tako malo analfabetov kot jih štejejo njih sodržavljani slovenske narodnosti,
še bolj debelo piše v poglavju dtalia e Slavi nelTAdriatico», (str. 93), kjer je zapisano, da je težko določiti število Italijanov in Slovanov, ker je Avstrija Slovane otežirala (lf) in pri ljudskem štetja Štela taiijane med — Slovane in Nemce ... Dalje: «Cerlo Trie ste a abitata da on naeleo i compatto di Italiani, ma tutt'iatorno e j ctrcondata da slavi; qnesti sobo lavoratori I della terra la eni propvieU apportiene agH italiani». (V Trsta stann^ejo Italijani t celotni skupini, a vsa olroUct je obdana od Slovanov; ffi pa so le dalavd aa zemljišč^
zemljiške knjige; sedaj ste v resnici še samo se'iavi, enaki onim sužnjem, ki so starini Rimljanom obdelovali obsežna posestva.
Pa to še ni vse! Bonacci se peča tudi z zunanjo politiko Italije in posredno hvaJi J tudi Radićevo politiko. Le poslušajte, kaj pravi na str. 94 svoje znamenite šolske knjige: «Od Trsta pa do Boke Kotorske in še dalje (e piu oltre ancera), je ob Adriji jezik italijanski. Seve, kjer je na tem ozemlju prebivalstvo slovansko, so Slovani po številu v večini. Pa to nima vrednosti nego do neke gotove meje, ker gre pač za narodnosti, ki stojijo glede omike daleč v ozadju in ker vlada med njimi nesloga. Hrvati so katoličani, Srbi pa pravoslavni; Srbe privlačuje Srbija, Hrvatje pa simpatiziralo z onimi, ki že toliko časa nameravajo ustvariti veliko in neodvisno Hrvatsko ... S primernim, resnim in odločnim postopanjem Italijanov bo končno Italija prepričala te narode, da je v njihovem interesu, naj opustijo sovražnost in nezaupanje preteklih časov in da z nami (namreč Italijani) sodelujejo in da dosežejo svoje
cilje na poti do napredka-^ —---Roma
locuta — causa finita est.
Spada li kaj takega v šolsko knjigo, iz katere naj se učijo zgodovifte tudi naši slovenski dijaki? — Vsakemu poštenemu državljanu, naj bo italijanske ali slovenske narodnosti, je pač neizmerno mnogo do tega, da pride med obema sosednima državama do sporazuma, Iti bo obema prinesel moralnih in tisočero gmotnih Koristi, tega ne doseže šolska knjiga s takimi neslanostmi kot jih vsebuje Bonaccijeva «La Nuova Ita!«a». ______
ismm fin pri pešloi MM
Že polovica roka za naznanitev vlog (hranilnih knjižic in čekovnih računov) jc potekla in bliža se naglo 15. februarja, zadnji 5-en reka, ki je predpisan in ki se ne bo v nobenem slučaju podaljšal. Opozarjamo vsled tega vse prizadete, naj bodo posamezne osebe ali skupine (zadruge, druMva in razne druge organizacije, ki so iniele svoj denar pri bivši poštni hranilnici), naj si preskrbijo čira prej predpisane listine ter ©pravijo predpisano naznanitev, ako tega niso ie storile.
Za naznanitev so potrebne sledeče listine:
1)	Potrdilo o italijanskem državljanstvu, ki se dobi na županstvu (za Tržačane na anagrafičnem uradu, via Sanita št. 25. III, soba št. 40 uradne ure od 8 — 12).
2)	Potrdilo, da prebiva imetnik vložne knjižice ali čekovnega računa v doiičnem kraju, da se ni nastanil v njem po 26. marca 1919. in da ga pozneje ni "zapustil. KdoT je izpr'emcnil bivališče vsled vojnih dogodkov, se mu tudi zamenja denar. Ravno tako tudi tistim, ki so se povrnili iz inozemstva v nove pokrajin«; po 26. marca 1919., ako so italijanski državljani. Tudi ta potrdila daje županstvo (za Trst ana-gratiČni urad kakor pod št. 1). Vsak upnik, ki se izkaže za takšnega, dobi dotični vzorec pri poštnih uradih.
S tema listinama gre upnik poiem na pošto ter ju predloži obenem z dokazi svoje tirjatve. Ti dokazi so: a) vložna knjižica z zvezkom^ za odpovedi. Ako je upnik vložno knjižico izgubil, poda izjavo, v kateri navede število knjižice, urad ki jo je izdal, znesek, priimek in ime vlagatelja , njegov poklic, dan in kraj rojstva, bivališče in morebitno geslo, b) za vloge na tekoči račun; zadnji izvleček računa (ali izjavo, ki vsebuje glavne znake tekočega računa: število, znesek, ime in priimek, ime očeta in bivališče imetnika računa) in zvezek čekov, ako ga morda ie ima; c) za potrdila o vplačilu: izvirno potrdilo, ako ga dotični upnik še ima, če ne pa izjavo z vsemi potrebnimi podatki, ako upnik misli, da se potrdilo šc vedno nahaja v rokah poštne uprave ali v rokah kake druge osebe in da to vplačilo ni bilo v k nji? eno na
popoldne se jc vršilo v otroškem vrtcu na Vrdelci običajno obdarovanje oirok. Ob tej priliki so tamošnji gojenci naslopili z igricami, petjem in deklamacijami. Šolska dvorana je bila nabilo polna. Vse točite obširnega programa so bile izvajane z neprisiljeno lahkoto.
Tem potom bodi izrečena posebna zahvala riŽencki podružnici Šol. društva?, da je obdarovala naše malčke z oblačili; vsak deček je namreč dobil majico, deklicc pa harhent za obleke. Bodi nadalje izrečena topla zahvala pevskemu društvu «Zora» z Vrdclce z» posojeni oder, Franu in ^Mariji Prele, Gruni Antonu in Godina Valeriji za poslavo odra in pomoč pri prireditvi, g. J. Minussiju za posajene stolice, svetoivanski Marijini družbi za jaslice in oblekce, g. Abramovi za podarjene pomaranče in jabolka, ter vsem onim, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da sla obdarovanje in prireditev tako lepo uspeli.
Končno zahvala vrlim našim Vrdclčanom za mnogobrojni obisk in prostovoljne prispevke v prid r^fekciji tamošnjega vrtca, za kar se jc nabralo L 301.50, Bog plati!
Društvena vesti
S'ov. akad. fer. društvo «Balkan» ima ob
20.30 svoj redni seslsnek si predavanjem starešine dr. J. Krajnca o «Krizi kredita in problemu importa v Sloveaip«. Č!aa: kakor tudi društveni prijatelji, katere zanima predavanje, so vabljeni, da se ga udeležijo. — Odbor ima sejo ob 19.30. — Odbor.
Otroški vrtec pri Sv. Jakobu priredi v nedeljo, 20. t. m. v dvorani Delavskega konsumne«
društva
pri
a Spored je zelo zanimiv. -pop
Jakobu nastop gojence\'. — Začetek ob 4. uri
Ker je čisti dohodek namenjen za podružnico Šolskega društva pri Sv, Jakobu, ni dvoma da se bodo odzvali vsi narodno misleči Slovani, bivajoči v Trstu.	•
Dijaki srednješolci slovenske narodnosti, ki obiskujejo tukajšnje italijanske srednje Šole (tehnične šole, tehnični zavod, znanstveni ii-cej, naviično akademijo in trgovsko akademijo in trgovsko šolo), so vabljeni na sestanek, ki se bo vržil v soboto dne 19. t. m. ob 16. uri v prostorih Del. kons. društva Campo S. Giaco-mo štev. 5. Ker gre za materijalne in moralne interese dijastva. Podpisani odbor prosi tovariše za veliko udeležbo. — Odbor srednješolske skupine S. A. F. D. B.
Poskusen samomor armenske begunke. Včeraj popoldne okoli 14. ure je neka borno oblečena ženska skočila z obrežja Tre novembre v morje. To so zapazili nekateri mornarji, vkrcani na bližnjih jadernicah. Skočili so v nc k* čoln ter cdveslali preti mestu, kjer se je ženska berila z valovi. Izvickli so jo Še pravočasno iz vode. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje ji je podal potrebno pomoč; nato }e bila neznanka prepeljana v mestno bolnišnico. Na podlagi listin, ki so jih našli pri nji, je bila ženska spoznana za 45-lcino armensko begunko Apkar Belekjan; prišla jc pred kratkim v naše mesto. — Zdi se, da jc žensko pri-tirala do obupnega kora-ka beda; reva jc imela pri sebi le par tisoč avstr, kron. — Njeno stanje ni nevarno.
Opekel sc je. Da bi prej zanetil ogenj, je 21-letni finančni stražnik Josip Davri, stanujoč v Skednju, polil drva na ognjišču s petrolejem. Nastali plamen je pa Darvija preccj hudo opekel po obrazu in po rokah. Dobi! je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil tc-lefonično poklican na lice mesta.
Milimi Colluriss
RokovsjačcTO burno življenje, — Njegova drzna podjetja ia borbe z varnostnimi organi. —-Dvakrat pobegnil ii zapora. — Roparski napad na Karelico Hchar. — V zaporu v uiici Co* roneo.
Mnogo se je že govorilo in pisalo v predrznem rokovnjaču, Iti je tako nepričakovano padel v roke pravice, vendar je bilo njegovo življenje in delovanje še mnogem skoro docela neznano. Za*o menimo, da ustrežemo čitaie-Ijem s tem, da priobčimo nekaj odlomkov iz njegovega burnega življenja, ki ga jc Colarij? opisal v glavnih potezah po arclaciji.
Ivan Cellarig se je rodil v PuH dne 10. aprila 1900. Petnajst let star je izgubil stariše; kmalu potem se je pričelo zanj novo življenje. Podal se je po svetu ter se več le't pomikal po tujini, posebno po Nemčiji in Avstriji. Leta 1917. je prišel prvikrat v navzkrižje s paragrati. Prijeli so ga v Leibnitzu v Avstriji radi neke tatvine; moral je odsedel i v zaporu tri leta. Potem se je vrnil v svoj lojalni kraj, kjer se je zaposlil kot mesar; tega rokodelstva se je naučil v mladosti. A kmalu je zopet krenil na krivo pot; radi druge tatvine je prišel zopel v zapor v Rovinj, odkoder se mu je pa .kmalu posrečilo pobegnili. Vrnil se je v Pu'o. Po mišljenju komunist, se je udeleževal politič. borb. Skupno z drugimi somišljeniki se jc nekega dne udeležil oboroženega spopada z orožniki. Bil je zopet areiiran. V zaporu pp si jc izdelal ponarejene ključe, s pomočjo katerih se mu je na neverjetno drzen način posrečilo pobegniti. Toda njegove težko priborjenc svobode jc balo kmalu konec. V Trstu, kamor se jc zatekel po begu, so ga orožniki aretirali kot komunista v neki staromestni krčmi. Spoznan, je prišel zopet v zapor. Ko je pre*tsl kazen, se je pa nekega dne spri z dvema orožnikoma, ki sta ga b&je zasmehovala, češ, zakaj ne nosi več črne srajce. Hotela sta ga vkleniti, a on se jima je uprl; izstrelil je proti njima več revol-verskih strelov, ki so enega orožnika ubili, drugega pa težko ranili.
Po lem krvavem dejanju se je delj časa potikal in skrival po raznih krajih. Končno pa se je vrnil zopet v Pulo, kjer je tz ljubosumnosti lahko ranil svojo zaročenko. Se isto noč se je polastil nekega čolna, s katerim se je podal v Poreč. Priveslal je zjutraj v Poreč, odkoder se je takoj podal s parnikom v Trsi. Tu p* Je
£	novem-
"T,	, ^	"mokr"0,n Ur ~eBO
ju (proslavitev ujedinjenja Italije In ustave), Predolgo bi balo opisovanje raznovrstnih do-1 novembra (obktilica zmage];	Uvija}**, ki jih je doživel ta drzni človek le-
ci slavnostni dnevi: 21. aprila (obletnic* | kom svoje Je potikaaja po raznih krajih Istre, ustanovitve Rima), 24. maja (obletnica Z neverjetno umetnostjo s« je izpostavljal ne,
dotični tekoči račun; č) za plačilne naloge, ki se niso še izplačali: izvirni nalogi, ako jih upniki še imajo, ali pa izjava z vsemi potrebnimi navedbami, ako misli našlovlienec, da se neplačani nalog nahaja v rokah poštne uprave ak kake druge osebe.
Nihče naj ne žabi zahtevati od pošte potrdila o opravljeni naznanitvi in poiožKvi dokazov terjatve.	,
Javne in privatne ustanove, kreditni zavodi, trgovinske družbe in podjetja vseh vrst morajo priložiti sledeče potrdila: 5) potrdilo, da je bil zavod (oziroma njega glavni sedež) vpisan pred sklenitvijo premirja (pred 4. novembra 1918} pri trgovskem sodišču, da je ta vpis ie veljaven. Kot potrdilo velja izvleček iz trgovinskega registra) 2) potrdilo, da je večina upravnikov ali odgovornih členov sestavljena iz italijanskih državljanov iz starih pokrajin ali iz prebivalcev novih pokrajin, ki so zadobili državljanstvo po senžermenski in rapallski pogodbi ali na podlagi opcije. To se dokaže s potrdilom o državljanstvu, ki se dobi na županstvu, kakor pod 1).
Ker je zakon o zamenjavi terjatev pri poštni hranilnici nejasen glede pravic zadrug, društev in drugih udružettj, ki niso trgovinske družbe, se je poslanec Wilfan obrnil do ministrstva, naj bi to vrzel izpolnilo z dodatno naredbo. Do sedaj ni prejel g. poslanec nikakega odgovora niti je bilo kaj novega ukrenjeno v tem ozira. Svetujemo našim ljudem, naj vložijo vseeno tudi v takih primerih prošnjo za zameno.	——mmmmtm^mmmmmm.
Hore določbe glede praznikov. .Gazzet-ta ufficiale* objavlja sledeči odlok-zakon od 30. decembra 1923.« štev. 2859:
Člen 1. Seznam občnih in državnih praznikov ter slavnostnih dni je določen tako«le:
a) Občni prazniki: vse nedelje, novo leto, sv. trije kralji, 21. aprila (obletnica ustanovitve Rima), vnebohod, sv. Rešnje Telo, dan sv. Petra in Pavla, vnebovzetje
srečo,
vr- iosiijc; ime! pa je ludi izvanredno k*. ;ii mnogokrat so mu bili orožniki prav tes.no za petami.
Roparski napad na Reliarjevo.
Tekom nadaljnega zaslišanja je Coilarig priznal, da se jc udeležil roparskega napada na Reharjevo. Rekel je, da je prišel v naše mesto pretekli petek. Tu se je srečal z nekim mladeničem, ki je predlagal, da oropata Reharjevo. On — Coilarig — je bil skoro brez gmotnih sredstev, zato je pristal na mladenićev predlog. Določen večer sta se sestala v veži hiše, kjer stanuje Reharjev*. Ko je ta okoli 19. ure stopila v vežo, sta jo napadla. Ker je deklica jela vpiti na pomoč, jo je udaril po glavi s kosom svinca, zavitem v robcu, ter ji iztrgal zavoj z denarjem. — Coliarig zanika trditev, da je udaril Reharjevo s samokresom, oziroma, da ji jc z niim grozil. Zanika tudi. da bi bil imel, poietj mladeniča, še kakega drugega tovariša. — Po napadu »4a se podala v neko kavarno, kjer sta si razdelila plen; v zavoju je bilo 2090 lir; dobiJa sta vsaki 5040 lir.
Po aretaciji jc imel CoHerig pri sebi še znesek 800 lir; ostaii denar jc zapravil še isti večer in naslednji dan. S tem denarjem si je tudi kupil par rokavic, ki so jih pozneje našli pri niem.
Kljub pritisku in prigovarjanju orožnikov pa Coilarig ni hotel izdati tovariša, ki se je ude-
čes da naj urejuje svojo frizuro izven kuhinje. Oče Ker pa obstoja med ženskami, posebno med umri materami in hčerkami, že od nekdaj neke vrste zavezništvo proti moškim, se je Migneroni-jeva žena postavila v bran za svoio hčerko in branila jo jc s takim junaštvom, da mora Mi-gneroni svojo rano, prizadjane od koaarca, le-čiti v bolnišnici.
Bombe ia granate. V bolnišnico usmiljenih
bralo v so pripeljali 26letnega Ivana Golje v-
ek,
šček, ki je bil vsled nepričakovane granate precej hudo ranjen na glavi« nogah in rokah. Ozdravel bo tekom enega meseca, toda treh
Mali
ŠTORJE
krškega škofa umri. Pretekli teden je v Solkanu 77 letni Josip Srebrnič, oče krškega ško|a dr. Josipa Srebrniča. Solkanci so mu priredili navzlic slabemu vremenu lep pogreb, katerega se njegov sin - škof radi prevelike razdalje «i mogel udeležiti.
Nova oiNitmha. Ta teden sta otvorila v Gorici odvetniške pisarne g. sodni svetnik Ala-šera in dr. Nikolaj Tonkti in sicer oba v uiici XXIV Maggio.
Pogreb generala PaohM-ja. V pondeljek opoldne se je vršil svečan pogreb nenadoma preminulega generala Paolini-ja, katerega so, D) - , se udeležili skoraj vsi dostojanstveniki furfan- - Flaca P° dogovoru. ske pokrajine s prefektom Nencettijem na ček? i TRIJE MLADENIČI, in veliko število vojaških dostojanstvenikov, j ločno opoldne so položili krsto na top, na j katerega je bilo vpreženih 7 konj, in kmalu j nato je kremi sprevod v kapucinsko cerkev, kjer so se izvršili cerkveni obredi. Nato se je pričel sprevod pomikati po Korzu proti južni postaji, ob straneh so tvorili špalir goriška posadka, v kolikor ni bila v sprevodu, goriška
KNJIGOVODJA, samostojen, zmožen slovenske, italijanske, nemške, srbohrvatske korespondence, stenografije, strojepisja, vešč v trgovski stroki, išče mesta v trgovini ali
Sodjetju, v mestu ali na deželi. Ponudbe na fpravništvo pod «vesten».	60
ŽUPANSTVO
mogoče piti na prazen želodec.
oga-
lu ulice S. Francesco. Kakor smo svoječasno poročali, sla dva policijska agenta zasačila v omenjeni ulici tri sumljive mladeniče, od katerih sta. biia dva, Ludvik Saitz in Alarjno De-mitropulo, aretirana,- kakor znano sta areti-ranca pri ponesrečenem begu vrgla proč dva nabasana samokresa. Coilarig je pri tej priliki takoj spoznal agenta; zbežal je v neko toba-karno v ulici Ccsare Baitisti, kjer je kupil cigarete, nato je stopil hladnokrvno na ulico ter Šel mirno svojo pot, kljub temu, da sta se agenta nahajala še blizu.
Coliarig odločno zanika, da bi se bil udeležil umora gostiln ičarke Josipi ne De Montc. Dalje trdi, da ni bil v zvezi s tatovi, ki so okradli tvrdko Jakob Brucner. Zanika tudi, da bi se bil udeležil tatvine v škodo puljskega * Montaž. Dejal je dalje, da se ga po krivem dolži mnogih zločinov, čeprav ni imel pri njih ničesar opraviti.
Na k oncu dolgega zaslišanja jc Collurig izjavil, da se mu je njegovo rokovnjaško življenje studilo. Izgnan iz človeške družbe in pre-	vcpcl- .
ganjan kot divja zver, sc jc boril za svoj obsia-	„ ij?. zarcs je dr, Lessi napravil par ponesre
pri Sežani išče sposobnega občinskega tajnika veščega slovenskega in Italijanskega jezika. Nastop takoj.
prstov, ki mu jih je odneslo, ne bo dobil več ***	«Jc«rai vsi dc«t<»an-«?v*rttlri (»^n. I	P° dogovoru.	59
nazaj,
V Kostanjevici na Krasu je nabiral vojno strelivo ISletni Ivan Santin iz Cervinjrma. Med tem delom mu je eksplodirala bomba in ga ranila na desni roki. Tudi njega so prepeljali v goriško bolnišnico.
Padel z višine Matih »etrov. V pondeljek zjutraj, ko se je nahajal lfiletni Josip Drašček iz Via Corno na stopnicah branilišča za paro-voze na državni postaji, se mu je nenadoma zmakniia ena stopnica, da je padel z višine 6 metrov. Pri padcu si je zlomil levo roko in ^zeleni križ» ga je prepeljal v goriške bolnico.
Masten rižot sta račun slovenskih sirot. V
soboto zjutraj so se utihotapiii v času, ko so
bili gojcnci pri maši, v siroiifče neznani zli- položili generala Paoiini-ja k večiemu počitku j kovci m so odnesli s seboj nič manj nego 27 v »osebno grobnico »	i	<>	•
■ litve. Vsled tega so goriški fašisti že pričeli	&OSA
jugoslovenski državni nastavljenci, želijo znanja v svrho ženitve, s tremi gospodičnami, Primorkami, v starosti od 18—25 let. One z neomadeževano preteklostjo in lephn vedenjem imajo prednost. Ponudbe s sliko, katera se vrne, naj se pošljejo na poštno ležeče Ljubno, Sav, Dolina Muzikaiičeo 11.655, «Primorec 11.656,» -Golob brez pana 11^657»,	61
društva in šolska mladina. Na trgu pred juž- V CELJU, v sredini mesta se proda," radi dru-
nim kolodvorom sta se poslovila z vznešenimi besedami od pokojnika gen. Vaccari in komisar goriškega mesta Cobianchi, nakar so položili krsto, zavito v trobojnico, na kamijon in odtod je krenil žalni sprevod v avtomobilih in korijerah na pokopališče v Redipuijc, kjer so
žinskih razmer hiša za dinarjev 375.000, Cestno pročelje ima osem oken. Istotam se proda tudi lep automobil «Dc Dion Bouton^ za dinarjev 90.000. Ponudbe pod ^Ugodna prilika» na upravništvo.	62
V M ASU BORU je na prodaj enonadstropna hiša {14 sob, 5 kuhinj in vse pritikline) z
LEPA PRITLIČNA HIŠA Z VRTOM, priprav- .
na za trgovino, ker je v bližini treh ivornio' in mesta Celja ob državni cesti, se radi družinskih razmer ceno proda. Ponudbe na Upravništvo pod "Hiša — Celje*.	46
Pijte odlikovano specijalitete << JAJČNA; CREMA MARŠALA R. CSiSMANCICH* in prepričali se bodete, da ne najdete bolj* šega likerja Za vsako kupljeno steklenico bodete dobili potrdilo s katerim dvigneta popolnoma brezplačno stensko uro.
Na prodaj je v vseh prodajalnah nat debelo in pri tvrdki
R. CRISMANCICH, Via XXX ottobre 8, Via Valdirivo 34, telefon 1359,	(4)
se da v najem.
Torre 57
Upamo, da bo varnostna straža upoštevala ? delali ^štimungo* med Goričani. Za	bianc* 21» ^ta 11.___
nase logične zaključke ?n termi primerno po- ! cb 11. uri zjutraj sklicujejo velik shod v Verdi- {OKNA, vrata, ogradje, peči i. t. d., vse rablje
stopala.	I:	- - --	1	"	"
Kakšni so
no, se proda. Via Cassa Risparmio 13. (56)
, jevo gledališče, na katerem nastopi pred go	___
. . bili nameni in sredstva dr. Les-;riškimi meščani z doljšim govorom politični • TRGOVSĐ pomočnik, mešane Kakor smo poročali že v nedeljski šte- s tajnik goriškega fašja odv. Caprara. 1 službe v mestu ali vilki, je imel fašistovski strokovni tajnik gori- j Vprašanje je le, ali se bo posrečilo goriškim I upravništvu. ške cone, dr. Lessi tik pred svojim padcem v j fašistom vzbuditi Goričane iz neme in tope ; TPGOVSKa"-
na
stroke, išče deželi. Naslov pri 55
GOSTILNA
Trst - Via Filip MM 2 (pj m) - Trst
Točile se najboljša vina. Istrsko črno L 4»—, ia dom 3-60. Briško bolo L 4.—, Zfi dom 9.60. Vipavsko balo L 3.60, za dom 3.20. Verntofth, maršala, Drohariavo pivo. — Izborna domača kuhinja no vodno pripravljena.
Vsem prijateljem in znancem se priporoča udani	Ploder Anton.
Govoreč o italijanskem gospodarskem pod- } Brezuspešna rasa tava. Zc pred dolgim časom jarmljenju goriških Slovencev se je izrazil med ? se je vršila razstava načrtov za zgradbo spo -drugim lak o-le: «Cim več bomo gospodarsko S m enik a padlim Goričanom, na kateri je bilo zavoje vali tujerodne kraje, tem prej se uresni- j razšla v^eno preko 30 načrtov. Pod pritiskom či za prvi čas naša etična nadvlada, pozneje i javnega mnenja se je končno sestalo razsedi-pa popolna iialj anizacija goriških Slovencev,! ki jc izreklo nad vso razstavo strogo ob-
•rri vr lrr išlrn	T*	i ^__31__ V__f^f.
kar bo Gorici v veliko čast ia ponos«. To naj j sodbo, kajti izjavilo je, bi se zgodilo potom širjenja in krepljenja fa- j nikakih nagrad. Kot nap šistovskih strokovnih organizacij med Slo- [je proglasilo deli — i —
da
HIŠA, enonadstropna, v prijaznem kraju ca Dolenjskem, se zelo poceni proda. Naslov pri upravništvu.	54
V ROS>IXU 121 se proda lepa hi$a z 8 prostorih Pripravna za letoviščarje. Informacije isto-_ _ tam.	58
IZRED^ATPS^KA. Hiža v Gorici, z dvema nadstropjema, sc proda. V hiši« 2 prodajalni, 2 kleti, dvorišče in majhen vrt. Informacije daje oglasni zavod Vittorio Molesini, Gorica,
15/2
ZDRAVILA, zagotovljena, prvovrstna, za ljudi in živino. Lekarna — Sežana.	49
nek; bil je primoran krasti in ropati. «MoriI sem le v slučaju maščevanja-^, je dodal, <-dru-£ače sem se vedno izogibal prelivanja krvir>.
Prevoz zločinca v zapor.
Collarig je prebil noč v celici na orožniski postaji v ulici Istria. Včeraj zjutraj je tožil, da ga rana boli. Poveljnik tamošnje postaje je odredil, da se Collari^a prepelje v zapor v ulici Coroneo, Ta vest ni napravila .na rokov-njača posebnega vtisa; ostal jc miren in ni se kazal na kakršenkoli način ganjen. Okoli 11. ure so ga cožniki položili trdno zvezanega na avtomobil ter ga prepeljali v zapor.
ne more podeliti napnaaj slaba od slabih mottom «JRcma- Gorizia » i in «IX. Agosto*. Je pa docela mogoče, da so .	.	- , . ponesre-1 povzročile to strogo razsodbo kake zakulisne j OVČARSKI PES, dve leti star, se proda. Via
tenih poskusov ustvaaiti med našim ljudstvom j intrige,	' Commerciale 16.	51
fašistovske strokovne organizacije, ki naj bi
ga gospodarsko podjarmile in zasužnjile itali- { p ".
pmn t i vi in.	e« ifrkvA 1 !	OOriZlfi
obširen «interriew»
tVoce
na
kdo mu je pomagal nositi gospodarske okove za naše ljudstvo, kdo jc sodeloval pri tem zamišljenem raznarodovanju goriških Slovencev? — So to gg. Bandeli, Peterneli, Vin-cenzo Cigoi in dr., ki so kot zvesti oprode spremljali dr. Lessija na njegovih agitacijskih potovanjih ter prevajali njegove blagovesti iz italijanščine na slovenščino, da j3i je lahko razumelo naše ijudstvo.
Slovenec semj» Približno tako poje poslednja <-Nova doba a v uvodnem članku, ko z
___„i	. j	. . mastnimi črkami piše, da so sc njeni «možie»
^Splošno slov Z£T«sko društvo V Gonci» predstavili brez nobenega zatajevanja svo,e ima na razpolago le se nekaj vabil k svo- narodnosti vladnemu načelniku, ki jih* je nago-jemu L oruštvenemu plesu, ki S2 bo vršil i vovil kot Slovence in katere je cela Italija pri dne 19. t. m. v dvorani ^Trgovskega do- njihovem pohodu v Rim imenovala «allogenc», mar. Kot je že bilo naznanjeno, se dobe ia ^drugorodcc.
vabL'a pri g, LevpuŠčekovi, v L naslr. i Vclevažni možje! Saj ravno tej okolnosti, da
' sc izdajate za Slovence, pa delujete proti Slovencem, saj ravno temu se imate zahvaliti za vaše osebne uspehe in karjere, kajti če bi tega ne bilo, to bi Vam nikdar ne stiskal Mussolini
nc, g. Bandelj bi -----*----------—......P^ učitelj v kaki začasno oglasi, ako }e se kje kakšen. j kotni vasi ali pa že odstavljen, g. Peternelj bi Priprave so v polnem teku. Rada bi kaj ne bil prof, Peterneli m večkraten komisar, izdala o raznih stvareh, ki jih odbor skri- ampak odstavljen deželni uradnik in ravno-
Dramatičen raegovor. Sotrudnik
janskemu življu."Kakšna sredstva si'je izbrali*1 GorL£ia» g. Vittorio Graziani jc imel, dr. Lessi za dosego svojega nečednega name-
hiše Ljudske posojilnice« v ulici Carducci. Z zadoščenjem opažamo, da nam do sedaj ni zameril še nihče izmed onih ne sreč ni-
kov katerim pomotoma nismo- poslale j>okč," Rtaa^bi' s^oT^H vabila m prepričane smo, da se Še pravo- ne bil prol. BandeDi, ampak
časno otflasi. ako is šf» kie kak^pn	<	-»i;
\raj tuhta, prerešetava in izdelava. — toda nc upam se, da me ne obdolže klepeta-vosii. Sicer pa, zakaj neki ne bi povedala tega, kar že čivkajo vrabci v okolišu ljudskega vrta-, oni vrabci, kateri so videli na svoje oči, da se je pred par dnevi ustavil pred «Trgovskim domom» voz s sodom rujnega vinca? So sicer tudi povpraševali: ' odkod, odkod?toda kdo bi jim odgo-
tako bi tudi ostale člane komisije niti pes na uiici v Gorici ne oblaja?, kaj pa šele v Rimu, In se celo drznete skruoiti slavni iasistovski pohod v Rim s tem, da imenujete vaše klečeplazenje tudi pohod v Rim! Proti takemu skru-njenju bi bil prav zares potreben <manganel-
Koncert «Pevskega in glasbenega društva*.
V soboto zvečer in v nedeljo popoldne se je vršil v dvorani »Trgovskega doma? napo veda-
varjal, radovednežem radovednim? Naj po- ni zimski koncert ^Pevskega in glasbenega
trpijo: 19. t. m. ravno o polnoči, ob tiri, ko J—--— -	■ 1
ustajajo vsi duhovi, tedaj naj prislužkujejo ob oknu in slišali bodo njih zbor, ki bode ponavljal nekam znano se glaseče stihe: csred vipavske tam doline, Tabor stari grad stoji, tam prebiva Pepi M revije itd.»
Plesalke, ne pripravljajte si kotiljonskih znakov, kajti le društveni bodo veljavni in teh-le dobite toliko za 1 liro, da jih lahko seštejele na vseh prsiih ene same roke. Bodo mnogo cenejši nego oni, katere bi, si pri vsej štedljivosti mogle same napra-f
društva.® Ker se ne čutimo za to poklicane« sc ne maramo spuščati v podrobno oceno koo-certa, ampak beležimo samo kot kronisti, da jc padla tudi marsikaka ostra kritika od strani poslušalcev. Morda bi bilo v korist zbora, da «c javno oglasi s 6vojo sodbo kaka za to poklicana oseba, ki bi nepristransko in objektivno opozorila na defekte zbora, kajti dobra in odkrita kritika tvori zalog napredka in spo-polnjevanja. Najbolj je pač navdušil poslušalce g. Josip Bratuš, ki je s svojim srebrnočistim glasom zapel IpavČevo »Pozabil sem mnogo-kaj, dekle= in Michlovo «___da jo ljubim*
viti. In kaki bedo ljubki! Kako ponosen bo -ter vzbudil ceI vik*T aplavzov; na fiavirju ga
oni plesalec, na čigar prsih bo viselo največ punčk!
Radi ženskega laća. Kdor prečita ta naslov, si bo tak07 mislil, da se je zopet odigrala kaka tragična scena radi ženske ljubezni, toda temu ni tako, ker vsa zgodba diši bol) po prozi nego po romantiki.
Gotovo srečen zakonski mož Izidor Migr.e-roni je našel v juhi dolg ženski las, kar mu ni prav nič teknilo. Po natančni preiskavi je dognal, da je to las njegove hčerke in je vsled
je spretno spremljala gdčna E. Možetič. Tudi g. proL Lipizzer si znal osvojiti srca poslušalcev z izvajanjem Tartini-jeve sonate G-moI. Od zborovih točk so najbolj ugajala Devova •Njega ni*, Pavčičeva *Nocoj je prav lep večer*, zlasti pa Mokranjčev VILf. rukovet. Gospodična Hm a Mozetiče va je oskrbela sprem-Jjevanje raznih pevskih točk in Bertini-jeve sonate na klavir s priznano točnostjo.
Obisk je bil sicer razmeroma dober, toda moral bi biti mnogo boljši z ozirom na veliki kulturni pomen zbora in požrtvovalnost tako
tega pričel bruhati ogenj in žveplo proti njej, i pevcev kakor pevovodje g. Komela.
s političnim tajnikom; geriškega fašja, ki se je odigral v docela j prijateljskem temu najbrže v kaki goriški j | kavarni. Ta razgovor, ki ga g, Graziani; objavlja v celoti v četrtkovi številki «goriškega glasa*, ima docela prozoren namen delati med bedno goriško rajo «Šti-mungo;> za fašiste in odv. Capraro pred občinskimi voEtvami, ki bodo z dovoljenjem goriškega fašja v kratkem razpisane.
Odv. Caprara je na prijateljska vprašanja g. Graziani j a zelo Ijpbeznivo odgovarjal in obširno razlagal lepo bodočnost Gorice! Govoril je o soških hidro električnih napravah, za katere se še vedno pripravljajo pravila, o vojni odškodnini, ki bo izplačana našim potomcem, seveda tudi o drugorodcih, ki'nikakor nočejo postati domorodci, o zlatem gradu na goriškem j gradu in sploh o samih lepih in velikih rečeh, ki čakajo Gorico, katerih se pa tako zlepa ne dočaka.
Med razgovorom je g, Graziani spravil odv. Capraro v budo zadrego s sledečim ne delikatnim vprašanjem: «Kakšen sistem boste (fašisti) uporabljali pri volitvah?« Vendar se je g. Caprara zelo spretno izmazal iz zadrege, kajti mesto da bi odgovoril samo eno in edino zveličavno besedo (manganello), je uporabil celo strujo besed, da je z njimi prikril svojo zadrego in nerodnost svojega prijatelja. Zato pa ga je tudi on polomil, ko se je na drugem mestu izrazil z oči vidnim namenom, da se prilaska Goričanom, da živi Gorica silno duševno življenje, kajti s tem je spomnil Goričane na slabo gmotno življenje, ki le s trudom drži pokonci duh za silno duševno življenje, katerega sicer mi nikjer ne opažamo, povsod vidimo le obup in apatijo.
KRONE, 9 rebro, zlato in platin kupu jeni. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	?5
PITE
PODPiHTI
Iz pristnega kaučuka.
„PALMA" Trst, Via Coroneo
32
9
Kristjan Stopar
posestnik
je danes, po kratki i» mučni bolezni mirno v Gospodu preminul.
Žalujoča soproga M&rija por. Cule, bratje Franc, Angel« Josip« Anion« sestra
Karli« por. Kravos« svakinje, svak in nečaki, kakor tudi v.imenu oslaiih sorodnikov, naznanjajo lo prežalostno vest vsem prijateljem in znancem.
2emski ostanki predragega pokojnika se prepeljejo iz tržaške mestne bolnišnice .»a domače pokopališče v Sv. Križ {na Vipavskem) kjer se bode vršil pogreb v petek, dne t. m. ob 14 50 uri
TRST-SV. KRiŽ, 16. januarja 1924.
Novo pogrebno podjetje, Trsi, Corso 47.
io.
	liPillia&Si^SIS*		
			
Naročajte In Sirite „EDINOST"
Mfneria lelaimea
dražba z om. j.
Tnt - lita flrilsli 9 - Trst
Kupuje zlato, srebro, platin v vsaki obliki in srebrn denar. — Prodaja dragocene kovine izdelane in v kosih in kemične sestavine. — G1 a je nje, ploščenjc in nit-kanje. — Kemična delavnica za vsakovrstno preizkušanje.	(29)
nase
Konec nepreklicno 19. t. m.
	
	
'•SS '^'i-r - r	■
- 'vSi ^ *	1
<•-r--.fi	J
t. .	

PODLISTEK
Paul Bourgct:
JEČA
(La Gećle} Poslovenil F. P.
(38)
še tedaj, ko je kot mlad dijak hodil po stopnicah stare bolnišnice Hotel-Dieu poslagat istega Troussesu-a in ko je njegovo srce ra-
• !-VS€ to* kil samo njegov lepi dom, aiso bile samo njegove slike, njegovo redko J° in.nie^ovc preproge: bila je tudi najbolj vdana izmed družic, njegova soproga, nekoč dražestna lepa ieaa in ie tako ljubka tudi v svoji začenjajoči se starosti. Poročil jo je bil malo pred samomorom Ivana Vialisa, to» je bila nadalje njegova bolnišnica Charjfč, kjer je uredil vzorno službo in jo je ljubil, kakor je mogel ljubiti Napoleon kasarne svoje garde. Bilo je dalje več salonov, kjer je užival radi sprejemov, ki so mu jih prirejali s številnimi pokloni Bili so končno in predvsem njegovi bolniki. Ostal je vedno ravno tako vnet za svoj poklic, kakor je bil
Svoje plemenito geslo «Biti Pomoč*, ki se ga čitatelj spominja, je izvajal nadalje * vnemo, ki mu jo je ie razgrevalo prepričanje, da je njegov konec blizu. Edini otrok, ki ga je Imel, mu je umrl že ob rojstvu in tako je prenesel vso silo svoje ljubezni na bolnike, posebno pa na tiste, ki jih je zdravil od začetka svoje karijere. Razumljivo je torej, da so med vsemi obiski vzbujali pri njem posebno živo zanimanje obiski w pritličju v ulici Saint-Dora žnigue, kjer je če vedno stanovala gospa Vialis. Po samomoru svojega moža m nikdar hotela zapustiti tega stanovanja, v katerem je preživela nekoliko let svoje popolne sreče, ki pa jo je tragično ia nenadno upropastila ena izmed onih nesreč, izpod katerih se nekatere duše, namreč one duie, ki , znajo ljubiti, ne dvignejo več. Nobene izspre- j membe ni dovolila v njem. Is spoštovanja do j i spomina na svojega može je držala vse stvari'
j v istem redu, v katerem so se nahajale tedaj, ko je mladi kabinetni načelnik v naletu omotičnega razburjenja — ki ie bilo dedno, na žalosti — izvršil samomor. Nikdar se tudi ni nehala tresti od misli na grozečo nevarnost. In kako da se zdravnik ni vpraial spričo te obsedenosti, aH ni morda slabo storil, da jo Je izzval? Kolikokrat je mučil ta očitek njegovo vest, posebno pa ie v hipu, ko se ta povest »opet začenjal Kmalu bomo razumeli zakaj. Bilo je v zadnjem tednu meseca oktobra t 1904., par dni po obletnici drame iz 1. 1877. Tedaj je Vernat zopet izstopil iz svoje kočije pred istim peronom v ulici Saint-Dominique, ob isti uri, ob kateri je bil prišel ponj sluga Vialisovih 000 jstro, ki je bilo isto tako oblačno in žalostne. Ko se je prsbodil, je dobil od vdove listič, ki je bil le nrcveč podoben onemu prvemu pozivu. Prosila ga je, naj se zagotovo sglasi ori njej, ko bo iel v bolnišnico. Čuti se nekoliko slabo, je rekla, ker se je prehladila, a svoje pismo ie končala s sledečim značilnim stavkom: ne samo radi svojega zdravja a* moram posvetovati z Vami Vi me razumete. SBa {m
—« Sila J«», je ponovil on, a ona je pod-
črtala te besede. «2eli govoriti z menoj o svojem sinu. Zanašal sem se.»
En hip je postal na stopnicah, kakor da bi mu bilo treba obrati vse moči svojega duha, preden začne ta pogovor, Čigar nevarne resnosti se je dobro zavedal. Že dolgo ni več hotel spominjati gospe Vialis na ono, kar sta sicer mislila oba. Bil je tudi že popolnoma pomiril to mater s tem, da je izrabil v ta namen dejstvo, Id je sicer imelo velik pomen tudi za njega samega. Ivan Vialis se je umoril, ko mu je bilo osemindvajset let. Ivan-Marija jih je imel v 1. 1900., in to dobo je prekoračil, ne da bi se bilo kaj pripetilo. V dednosti samomorov pa je zakon, ki ga imenujejo moderni psihijatri (dušezdravci) homohronija (enakočasnost). Prostovoljna smrt se opaža v pokolenjih, Id so k temu nagnjena, v enaki starosti in največkrat tudi v enakem letnem Času. «Nevarna doba je minila,* je izjavil tedaj zdravnik vdovi. «Keši)i ste ga.» Toda sam pn sebi se jc vprašal: «Ksj U se pa bilo zgodilo, če bi se Ula pojavila zanj v isti starosti ensko porazna okoliščina kakor za njegovega očeta v 1 1877.7» Temu obče priljubljenemu zdravniku so bfle dobro znane tudi najne-
znatnejše govorice po salonih in je vsled tega dobro vedel, da se ta okoliščina sedaj luhko vsak hip pojavi in odpreže usodno gesto. AH je mati vedela kaj o razmerju, ki je bilo sices tajno, toda vendar ne toliko, da bi bilo ostalo Vernatu nepoznano? Kaj naj odgovori, ako ga bo vprašala o tej stvari? In ko ie potegnil za vrvico iz preprogovine, ki je kakor nekd*) zmajala zvonec v notranjosti, si jc nehot« mrmral obrazec klasične hipokratske priseg*;
>— «Nec visa, nec audita, nec intellecta. Ko mu je nato prišel odpreti — isti slug« kakor v L 1877., samo da je bil sedaj že dobro siv, je vprašal na glas:
—	Kaj je gospa bolna, Bourrachot?»
—	»Vsako leto v tem mesecu,s je odgovoril sluga, «vedno ista stvar, gospod doktor. Pre-. več jo spominja na našega ranjkega gospoda. Prav tako kakor mene, kadar pride julij, ko sem izgubil svojo ženo. Tedaj prebije gospa sama ure in ure, zaprta v oni peklenski pisarnici, kjer se je to zgodilo. Gospod doktor, ukažite ji vendar, naj vsaj gre v malo dvoran Tam si ne bo jedla zdravja in aastonj. Poglejte, gospod doktor..,*
(Dalje).
K?Uiž€V8iost In umetnost
L}ubi)anfiki Zvon t tel« 1924. Ljubljanski Lven ćtopa v svoje 44. leto. Delo, ki g& je izvršil v tej dobi, je ogromno, naloge, ki ga čakajo v bodočnosti, š« neprimerno težje, važnejše in polno odgovornosti Zato njegovo poslanstvo še davno ni zaključeno; dolžnost vsakega kulturnega Slovenca pa je, da s svojimi močmi, materi;*elniiai m duševnimi« p**d-pre to našo edino svobodouirmo literarno-umetniško revijo.
Zavest odgovornosti daje listu pečat resnosti, Zakaj umetnost je resna, stroga zadeva; aje zakoni so večni in ne od danes do jutri. Zato umetnost nikoli ni senzacija, ne spekulativno eksperimentiranje, pa najsi .to trdijo vsi krivi preroki naših dni. Tako «umetnoct» bo Ljubljanski Zvon tudi v bodoče odklanjaL Vse njegovo stremljenje pa bo težilo za tem, da poglobi in razširi svojo dosedanjo smer kot litcramo-umetniška revija. Čist in jasen ubran in globok je glas bronastega zvona. Vsem pro* ■stiir;, nevezanim duhovom, željnim lepote in resnice, velja njegov poziv!
Novi letnik bo otvoril Oton Župančič s pro-iogem s Veroniki Deseniškii - «P 1 a š č», ki mu bodo sledili še drugi odlomki njegove velike tragedije. Verzi so to. kakršnih še niste čitali v slovenski literaturi. Kolikor je sočnosti in zvočnosti v tem jeziku, jih je mojster Župančič iztisnil in uklonil v ritem svoje tragedije. Spoznali boste največjega sodobnega jugoslovanskega lirika od nove, povsem neslućene strani: kot graditelja davnih usod mogočnih Celjanov, kot tragika velikega stila. Pognalo je to delo iz kali, ki so v rodu s tistimi, iz katerih se je rodila žlahtna umetnost antike in gracdijozni spevi «s!adkega laboda avcr»kega». — Slovenci smo dobili tragedijo, s katero lahko stopimo pred svetovni forum.
Nagrado, iti ie bila lani in letos razpisana v Ljubljanskem Zvonu, je razsodišče priznalo Jušu Kozaku za njegov roman «Senlpeter». S tem delom, v katerem se je mladi pisatelj oprostil svojih hib, je dokazal, da mu je bilo vse njegovo dosedanje pisateljevanje več ali mani zgolj tipanje in iskanje, samo priprava
širok, smel epičen koncept. — Dejanje povesti je pisatelj postavil na zgodovinska tla Sentpeirskcga predmestja in okolice kot Skokov kozolec i. dr,, v domove starih rodbin jubljanskih mesarjev. Z elementarno sugestiv-no=iLjG in izredno barvitostjo razpreda usode treh takih rodbin, jih prepleta z zgodovinskimi remmiscencami in poji z napetimi, eruptivno pisanimi prizori teh grčavih napol kmečkih, napol mestnih tipov in značajev, lakrSni so skupina šentpetrskih beračev, rod Cunjarjcv, župnik Rozman, užitkar Luka i. dr. Marsikateri Ljubljančan in tudi drug slovenski človek bo utegnil v njih zagledati obraze svojih neposrednih prednikov. Roman bodo z užitkom čitali ne samo inteligenca, marveč tudi najširše piasti občinstva. Žel bo splošno priznal^.
Razen tega vodilnega romana bo Zvon objavil še celo serijo manjših pripovednih spisov. Vladimir Levstik priobči prevod doslej neznanega, Šele po vojni odkritega obširnega poglavja iz romana *Besi» F, M. Dostojevskega. Vsi, ki poznajo to veledelo svetovne literature, bodo z neprekinjenim zanikanjem použili Levstikov sijajni prevod. En prevod zanimivih Balzacovih «Contes drolatique»» objavi dr. A, Debeljak. Vsa pažnra pa bo oo-_sve£ena originalni neveli. Z njimi bodo zastopali: Ivan Albreht s »Povestjo iz Preloma*, Cvetko Golar s svežo kmečko povesijo »Zlato jabolko^, Anton NovaČan s krepkimi prizori in odlomki iz romana - Ugasli vulkani*, dalje Marija Kmetova, Miran Jarc i. dr. DaijSo dra-n: a Lično študijo objavi France Bevk,
V	opsniškem delu ostanejo listu zvesti vsi dosedanji sotrudniki, razen tega se objavijo prispevki nekaterih nadarjeni mlajših poetov,
V	esejističnem delu bo zastopan predvsem dr, Ivan Prijatelj z obiirno študijo o literaturi iMJadoslovencev. Vsakemu čitatelju Zvona jamči avtorjevo ime za izreden užitek. Daljši litfcrarno-estetski esej priobči dr. J. Kelemina; ta članek je zanimiv ne samo radi svojih izsledkov, marveč tudi, ker načenja za nas ^o\sem nova vprašanja. Dr. Fr. Kidrič je izroči' uredništvu dragoceno Iiterarno-zgodo-vin-ko razpravo, dr. M. Dolenc zanimivo zgodovinsko študijo iz preteklih stoletij naše Dolenjske, dr. Fr. Veaer esei o psihološki strani umetniškega ustvarjanja, dr. A.. Pirjevec toplo pisano ocenitev d^Ia našega pokojnega znanstvenika Pleteršnika, Hkratu bo prinašal list krajše eseje in članke iz vseh panog umetnosti, v prvi vrsti seveda inozemskih literatur, posebno slovanskih.
Književna poročila in Kronika se urede sistematične je, tako da bo poročanje o raznih panogah slovstva enotnejše. Predvs^jp bo uredništvo poročalo o znamenitejših pojavih v inozemskem slovstvu, da bo listek nudil inteligentnemu čitatelju pregled preko svetovnih umetniških pojavov. O drami bo poročal u'ednik lista, o operi Marij Kogoj.
Radi delnega, eventualnega povečanja Ljubljanskega Zvona, podražitve tiska in papirja ter povišanja pisateljskih honorarjev je bila itprava lista primorana povišati naročnino na 140 Din. letno za inozemstvo. Naročnina se plačuje polletno in četrtletno. List se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani,
Uredoišto is upr&vništro Ljublj. Zvona.
O Viiharjevih «Norih Djulabijah piše odlični glasbeni strokovnjak prof. Franjo Dugan v poslednji številki »Svete Cecilije®: <=Naš zaslužni kompozitor izdaje pod tim naslovom zbirku svojih novijih pjesama, komponiranih za " -dnje grlo uz pratnju klavira. Dosada je izsžrv prvi svezak «Novih djulabija», koji sadržaje Jri pjesme: cLastaviee* (Ant. Medved), * Noćna pjesma » (Josip Milakovič), te « Jelen i košuta* (A Šenoa). Sve su te kompozicije "ieane uzornim stilom, na kakvi smo kod Vil-tara navikJti, te odaju kompozitora, koji poz-aaje i ljudsko grlo i klavirnu tehniku.
Te kompozicije mogu se ubrojiti medju najin t ere satrlsija djela zaslužnoga autora, te se !odlikuju tlrae, što obiluju zanimljivim modulacija in* i harmonijskim kretnjam«, a da pri tom ipak ne zapadaju u hipermodernu kalto-fonijtL
Mi ie kompozicije našim pjevačima i klavi-laškna toplo preporučamo to vfše, Sto ni pjevačeva ni klavira« partija ne slavljaju prevelikih tehničkih zahtjeva kod izvedbe.
Eds&oiufa m Jslu de Goacaart: Reaee Manperio, Prevel P. V. B, Splošna knjižnica St. 15. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena bro£. Din. 15, vez. Din. 21.
Prevodna literatura zadnje čase med nami precej naritič*. Ta pojav ima precej zagovornikov in tudi dovolj nasprotnikov. Nam se vsekakor zdi potrebno, da se naš človek razgleda (udi po duševnem svetu velikih narodov. Tak razgled nam more samo koristiti. Zato ie
Sploina knjižnica tudi sprejela v ftvofc zbirke roman Reaea Manperin a jt predstavila s njim brata Goncoart, ustanovitelja francoskega naturalizma. Delo je polno fines in zanimivosti, zlasti v risanju značajev, in bo dobrodošlo tudi vsem onim, ki se oče francoskega jezika, ker jim bo v spremstvu prevoda omogočilo branje izvirnika. Na tak način postane izvirnik že začetniku dostopen, obenem pa č&atelj
vidi, kako je mogoč* osebnosti prenesti ▼ slovenski izraz. Sicer pa bo zanimalo življenje, ki ga rišeta brata Goaeovrt v tem dehi, tudi naše najiicia kroga. Namci Francoze slikajo vedno v taki Ina, da bi marsikdo hotel vedeti, kako gledajo Francozi samega sebe. Renee Mauperin prinaša odgovor na to vpra-i sanje. Skromna cena omogoča nakup knjige, solidna oprema pa jo ljubiteljem priporoča.
GOSPODARSTVO
«Gospodarski vestnik*. Izšla je I. številka novega letnika tega koristnega glasila naših najvažnejših gospodarskih organizacij s sledečo vsebino: 1. Ob novem letu. — 2. Nove smeri. — 3. Zadružništvo: Dr. K. M.: Posujilnice. — Zadružna zveza v Trstu: Ugodnosti zadrug pri odmeritvi davkov za leto 1924. — 4. Ušaj Just: Najvažnejši predpisi za žganjekuho. — 5. Zadružna zveza v Trstu: Zamenjava terjatev nasproti bivši poštni hranilnici. — 6. Živinoreja: Ing. Podgornik Anton: Krmljenje in oskrba plemenskih bikov. — Migljaji kunčjerejcem. — Pravilno podajanje zdravil živini. — 7. Sadjarstvo: Kofol Franjo, okrajni ekonom: Nekaj o deblu. — C. R.: Najvažnejša opravila v sadovnjaka. — 8. Mlekarstvo: Ing. Podgornik Anton: O sestavi mleka, — 9. Živinozdravnik G.: Odlomek iz naše govedoreje. — 10. Kmetijski poduk: Preuredba kmetijske propagande. — Državna kmetijska šola na Grmu. — 11. Kletarstvo: C.: Kedaj pričnemo s pretakanjem vina? — 12. Vrtnarstvo: C.: Boj vrtnemu bolhaču! — 13. Vprašanja in odgovori. — 14. Dopisi. — 15. Drobiž. — 16. Čebelarski vestaik: Dr. Bobič Leopold: Gospodarski pomen čebelarstva. — Škodljivci čebelarjev. — Važni sklepi «Sioven-ske čebelarske zadruge*. — Redllna
odnosno v Trstu, odnosno v Pulju) na dva načina. Za obrate, ki ne izdelujejo več kakor 10 hI alkohola, najsibo v Žganju ali Špiritu, določa finančna oblast visokost dnevne pristojbine po davka na 100$ alkohola, po velikosti kotla, število kotlov na dan in z ozirom na tvariao, iz katere se izdeluje žganje. Primer: Imamo kotel, ki drži 100 litrov. Financa določi, da gre vanj 50 kg tropin in da se ta kotel napolni dnevno (24 ur) desetkrat. Torej se skuha z njim dnevno 5 stotov tropin. Za to tvarino
In dr. Griža po 5 L, š£uka Ivan 4 L, Stolar August 3 L, Irma Čok, Dekleva Aagelj, Godina Štefan, Godina Franc, Mirko Cekada, Mike-luci Miček, Godina Juraj, Godina Jožef, Stegu Romano, Kolarič Jožef, Udovič Fran starii in Kovačič Jožefa po 2 L, Gradišar Anton 100 Din, Nenda in Ladi Požar po 20 Din; Slava in Karlo 10 Din. Skupno 191 L in 150 Din. Srčna hvala vsem darovalcem.
NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE!
vrednost meda, — Hud mraz postane čebelam škodljiv. — Obvestila. — 17. Na platnicah: Vabilo k občnemu zboru «Slo-venskega kmetijskega društva v Gorici*,, listnica uredništva in upravništva ter oglasi
Ltoriifanje vlssKib eflpailN — vsžes prlasaošeS za olojiaaje vlaske krize
Mnogostransko tehnično izkoriščanje vinskih odpadkov"" bi bil važen pripomoček k olajšanju težke vinske krize. Iz tropin« droiij in tudi pokvarjenega vina se lahko izdelujejo žgane pijače, vinski kamen in iz grozdnega semena se lahko izdeluje olje, ki služi ta obelo in razne industrijske svrhe. Najvažnejša pa je uporaba vinskih odpadkov za žganjekuho. Ta je žaiibog vsled visokih pristojbin za alkohol zelo otežkočena. Vendar si tudi v tem oziru lahko pomagamo in sicer z ustanovitvijo velikih zadružnih žganj aren s parnim obratom. Take žganjarne uživajo po zakonu, če so zadružniki vsi posestniki trtnih, ali sadnih nasadov in če se v žganjarni kuhajo le sirovine, ki so bile pridelane izključno le na zemljišču zadružnikov, 30—45« popusta pristojbine na pridelni alkohol. Prvo število velja za žganje, pridelano iz tropin, drugo pa ; za žganje, pridelano iz vina. Če hočejo biti te žganjarne deležne gornjega popusta, morajo biti njih destilacijiki aparati opremljeni s posebnim mehaničnim števcem, ki meri pridelano žganje. Take zadružne žganjame bi imele 'tudi nalogo, da prekuhajo ono vino v konjak, j ki bi se n« moglo prodati. Seveda bi faorale j biti take žgaujarne opremljene tudi z drugm* i stroii ki bi omogočali lzločenje seaeua s* j tropin, njih osušenje in s pripravami za rt- j delovanje vinskega kamna iz žganih tropin, j
Kakor so bili naši vinogradniki ▼ zadnji j številki obeh gospodarskih listov obveščeni, ] sc je vršilo na spodbudo bivše deželne uprave,< 23. decembra, javno . predavanje kl ustaao- , vite v takega obrata v Dooibergu. Nairaočm) vinogradniki so enoglasno izvolili nače 1*1 vi tamkajšnje posojilnice in vinarske zadruge v pripravljalni odbor. Ta je imel 6. t m. svojo prvo s9?o, pri kateri sc se prečKala pravila. Popoldne je bil ustanovni občni zbor m podpisal? n se pravila v svrho registracije. Nato se je zalelo z nabfraajem čfcoov. Zadruga se bo imeoovala: < Prva vipavska zadruga za vnovčev^nje vinskih odpadkov, vina in sadja«. Iz naslova je razvidno, da se sadruga ne bo pečala samo z žganjekuho, za katero bo imela lastno parno zganjamo, ampak tudi s pridelovanjem vinskega kamna, izločevanjem trt-n~ga semena v svrho prodaje oljarnam m z izdelovanjem sadnih konzerv, nakupovanjem
gramoe itd.	. ...•». •
K >ci zadrugi lahko pristopijo tudi vmo-^radn'ki iz drugih občin. (Za prevoz tropin oo žoiezoici do žgan;arne veljajo posebne znižane tarife). Žganjarna bo prevzemala tropine in druge sire vine za žganjekuho edinole od svojih članov in bo dajala že ob prevzemu blaga predujme, naj si bo v gotovim ah blagu.
(žganju).	... . .
Vinogradniki, mislite na bodočnost in pristopite čimprej k tej zadrugi! .Delež, so po 50 L s petkratnim jamstvom m pristopnina znaša 5 L. Za vsakih 15 stotov sirovm, kt se Hh misli oddati vsakoletno zadrugi, je plačati en delež. Oni, kateri želijo pristopiti, naj se oglasijo pismeno ali ustmeno pri posojilnici v Dornbergu, kjer se lahko tudi vplačajo deleži in pristopnine in kjer se lahko izve tudi podrobnosti. — Just U3m, oenotehnak, Gorica.
NsItfofBelii w&M za žmdI&bSo
(Ušaj Just).
V letu 1909 je bil objavljen zakon, ki vsebuje vse predpise za žganjekuho. Ta zakon je bil v letu 1913 nekoliko jM^dru-gačen. Visokost pristojbine pa je bda tudi pezneje večkrat izpremenjena. Zadnjic v juliju preteklega leta na 15 lir za liter čistega (100%) špirita. Po tej določbi se plača za vsak odstotek alkohola v žganju 15 stotink. Za 42 odstotno, žganje se plača torej 6 lir in 30 stotink za liter žganja.
Glede na tvarino, iz katere žganjarne izdelujejo špirit oziroma žganje, loči zakon žganjarne v dve vrsti V prvo spadajo žganjarne, ki izdelujejo žganje iz škrobovih tvarin, tako iz žita, krompirja itd., v drugo vrsto pa obrati, ki izdelujejo žganje iz sadja, vina, tropin, drožja itd. Predpisi za obrate teh dveh vrst se v marsičem razlikujejo. Nas zanimajo samo oni, ki veljajo za obrate druge vrste.
Koliko pristojbine plača ta ali ona žga-njarna, določa finančna oblast (Ufficio tecnico di Finanza), ki se nahaja v glavnem mestu vsake ookrajine fpri nas v Vidmu,
________ ________pri uporabi
večjih kotlov 3 1 čistega alkohola. V našem slučaju torej 5 krat 2^8, kar znaša 14 1 čistega alkohola dnevno. Za to množino alkohola bi ae plačalo torej 112 krat 15, kar znaša dnevno 180 lir. Po aakonu odbije H-naaca 15% od te svote za morebitne izgube alkohola vsled neprevidnosti in vsled morebitnih zamud časa pri kuhanju s popravo destilaciji g naprave itd. Tore; se plača 153 lir za 24 ur žganjekuhe. Če je žganjarna last zadruge vsaj desetih posestnikov, pa odbije financa mesto petnajst, osemnajst od sto.
Večje žganjarne, ki izdelajo letno več kakor 10 bi Čistega alkohola, najsibo v močnem alt šibkem žganju, pa morejo imeti od 11. novembra 1934 naprej mehanični števec, ki meri kofičmo izdelanega alkohola. Za take žgasijarne odbije financa 30 lir od izračunane pristojbine za 100 litrov alkohola, če so žganjarne last zasebnika in 30—45% celokupne pristojbine, če so last zadruge vsaj 10 posestnikov zemljišč. Prvo število velja za tropine, drugo za vino. To je za zadružne žganjarne zelo važno, ker je s tem onemogočena konkurenca zasebnih obratov. Zato je potrebno, da se čimprej ustanovijo tudi pri nas take zadružne žganjarne z namenom, da omogočijo zadružnikom čim boljše vnovčevanje njihovih tropin, drožja, pokvarjenega vina In sadja. V to svrho bi take zadruge prevzele od svojih zadružnikov tropine oziroma druge tvarine. Plačale bi jih po izvršenem letnem obračunu z ozirom na svojo letno bilanco.
Do 11. novembra 1924 je dovoljeno posestnikom kotlov, da skuhajo ono količino žganja, ki io je bivša avstrijska oblast določila na vsako osebo družine, po polovični pristojbini, to je 7.30 L za liter alkohola. Od gar&nenovanega dneva naprej, se to ne bo več dovode.
Važno je tudi, da se bo od tega dneva dalje smelo kuhati žganje le v vzidanih oziroma nepremakljivih kotlih
Konečno cmenjam, da po zakonu od 15. aprila 1918, st. 316, določajo prefekti posameznih pokrajin v sporazumu s finančno oblastjo in s strokovnjaki kmetijskih uradov (Cattedra ambulante agrioola) vsakoletno dan, do katerega smejo držati vinogradniki svoje tropine, ne da bi jih prej prijavili za žganjekuho, ali pa denaturiraii, to se pravi, napravifi neporabne za žganjekuho. Od tega dne naprej (laosko leto prvotno do 10. decembra, pozneje pa do 31. decembra) morajo tropine biti prijavljene za žganjekuho in so podvržene nadziranju finančne oblasti adi pa morajo biti dena-turirane. Kot denaturirane smatra oblast posoljene, aS močno skisane tropine. V slučaju, da se ne ravna ta ali oni vino-adnik po tej naredbi, zapade občutni {Gospodarski Vestnik).
Borzna poroflia.
Trst, dne 16. januarja 1924, Vabita na tržaški ogrske krone
avstrijske krone . ..«••• češkoslovaške krone • • • • • dinarji • • le j i
marke	• • •
dolarji
francoski franki
švicarski franki •••••• *
angleški funti papirnati • • • •
trti*	
. 0.7.-	0*850
.04818	0.0323
• h6.40	66.80
	26 4n
• 10.50	11.25
I 22.76	
• 106.—	107.—
• 395.—	397.—
• 9*. 40	97.40
RajM slsvsnsld M M

KajvfSJa cene plačujeta za
kun, zlatic« lisic,
dihurjev, vider, jazbece v, mačk, veveric, krtov, đ*v333i in dosnašiti zajcev«
D. WINDiPM
Trsi, Via Cessre Bažsšsti it. 10 iS. nadsti, vrata 16	17
Sprejemajo se pošiljatve po pošti, m
azm.
DAROVI
—. Za božičnico otroškega vrtca pri Sv. Ivanu so darovali na polo gdčne. Amalije C.: G.čna Košir V. 20 L, M. Peternel in Amalija C. po 10 L, Stree Maks in dr. Griža po 5 L, Albert Š., Pahor Mihael, KriŽmančič Ivan in Deiak po 2 L. Skupaj 60 L. — Za isto božič-nico so darovali na polo g. V. T.: Gg.: Gradi-šarjeva, dr. Sedmak, Stanko in Štefanija, Slava in Karlo Negode Anton in Stančič Andrej po 10 L, Irma Noth, Marija Čok, Bine Sancin, Prešel Mirko, MiliČ Franica, Jože s Fedri-govca, Golja Martin, Žgur Ivan, Kljun Ivan, Antončič Josip« Modic Ludvik, Albert Godina, Ivo Sorč, Rupeoa Fran, Kolombia Ivan, Stran-car Fran, Godina Stanko, Berta Požar, Anka
v Trstu
registrov »na zadr. z neomejanim jamstvom
Via Mer LoM da Pnlssiriaa 4,
TržoSKo posojilnica h hranilnica
registrovana zadruga s omejenim poroštvom
uraduv tvoji lastni blšl ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
Sprejema n&vadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
večje In stalne vloge po dogovora.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovora.
Uradne ure za siranks od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih |e urad zaprt Št. tele!. 25-67.	a
Večje vloge, vezane na odpoved po
dogovora. Sprejema tudi vloge na tekoči račun
SE£3T V DSSSftgJlH
ter jih obrestuje poet aajboljšiini pogoji.
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pusice na dom.
Daje posojila na poroštvo, zastavo | vrednostnih papirjev ali dragocenosti
Orsfiae are od 9-1 zj, sd v,4-1/ 6 m št. "/is«. »LMl
9
speclolist za bolezni u usliii in na
za m ZBfcridmnliks ia i^eSrssks &pavi!i
v Gorici, na TrcusiKs 20 (Pteza Sslla liiM m
©d S-12 ta && 3-5«	12't
Zdravnika
Dr. Dom, Carnmcich
in
dr. Fr. Gruden
v PssSsjaS
sla m svi iMMU amliifoiij
v hiši Pierice Kraigherjeve no
Ordinirala vsaki dan od 9-2,3-5.
LA CONVENIENTE
trsi, VSa đol	TrsS
Izdelane moške obleke in psietots od L 180 naprej, dežni plsšči, moški klobuki, perilo, ženske pletenine, ovratniki, ovratnice, rokavice, naramnice, nogavice. Bogata izbera blaga za moške obleke no meri,
Krojačnica prvega reda. Piačilo na obroUe ne vpliva na cene. Te J; so enake kakor pri takojšnjem plačilu.

Sa VIA TORRE BIANCA 32 TRST TELEFON ŠTEV. 29-83
Zastopstvo in zaloga:
|	LIVARNICE RODOLFO BERTOLI — PADERNO
g	OBRTNIJA KERAMIKE:
PAGLIERO MiCHELE — CASTELLAMON i E ^
ZALOGA IN DELAVNICA
MAfOLIČNIH PEČI — ŽELEZNIH PEČI IN ŠTEDILNIKOV IZBERA Predmetov iz litega železa za pečf, majoličnih in keramičnih plošč.
— „CiMBiottes* posebna opeka za tzlI —
f i lm
ffflmla
IMa 199S.
f Otttellka gMmša Lit. 15,OOMOO^- popolnoma vpis om Oiavoi sMS s Tret, Via S.	9 (UflSfia palača), Pe^rotelej s AZIA. ZARA.
OteM vsako trgovsko operacijo 1 z bgpsSavIso in s vzhodnimi
deželami
Daj* subvencij® na blago, efekte in vrednosti
•Ivaria ahradMv« In
up btafii — taki • Sm iiiIM—■ p!
v Dtearfm fter |Ui
aciDaaooaaoaaooaaoaaaoooaaoaaa a □ □ a o □□oaaoaaaaaaa
□ □ □ □ □
a □
ro a
a □
a a a a a a