<Čf?e&QtcL Uredništvo in upravništvo Kranj, Bleiweisova 7 — Čekovni račun št. 17.497 — Rokopisi se ne vračajo Izhaja vsako soboto — Naročnina mesečno Din 4‘—, četrtletno Din 12'—, polletno Din 23’—, celoletno Din 45’— — Inserati po tarifi Leto I. Kranj, 13. novembra 1937 Stev. 15. Ustava kralj. Jugoslavije § 4. Državljanstvp je v kraljevini eno. VSI DRŽAVLJANI SO PRED ZAKONOM ENAKI. Vsi uživajo enako zaščito oblasiev. Zakon o tisku § 1. Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega, da se neovirano izražajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih . . . Pakti in njihova vrednost Tlačanska kri Vsi naši neuspehi, vse kar nas Slovence v življenju domalega doleti, ima svojo globoko korenino v naši malodušnosti, prav v naši bojazljivosti, v naši nesamostojnosti, v našem tlačanskem duhu in v naši tlačanski vzgoji. Kadar gre za nastop celega naroda, nas izgovarja maloštevilnost. Toda, kaj naj nas izgovarja, kadar se posamezniki obnašamo kot šlape? Da ne bo mnogo modrovanja, raje dva primera. Kmetje se zedinijo, da zgrade zadružno žago. Lesni trgovci in njihova žlahta se od početka posmehujejo. Ko pa vidijo, da gre zares, vzkipijo. Eden izmed žlahte, advokat, katoliški pro-svetar, veleposestnik, steber stranke itd. v pijanem stanju ozmerja voditelje zadruge z barabami. Nihče od razžaljenih mu ni na licu mesta vrnil barabe s tako klofuto, da se pijani veleposestnik vsaj tisti večer ne bi več pobral. Niti si nihče^ od onečaščenih ni na kak drug način poiskal nazaj svoje časti. Na vprašanje, zakaj si vsaj potom sodnije ne terjajo nazaj omadeževane časti, odgovori eden izmed njih, res časten in dober kmet, da si svoje časti pri sodniji ne bo iskal. Drugi pa pravi, da ga taka »zguba", kot je dotični bo gataš in veleposestnik, sploh razžaliti ne more. Vidite, — tako govori prava tlačanska kri. Prav iz njenih globin je mogoč tako ponižujoč odgovor. Prvi si pri sodniji ne bo iskai svoje časti. Ali bo pa mogoče na sredi ceste, pred cerkvijo v nideljo po prvi maši nalomil debelušnega gospoda veleposestnika, poznega predstavnika starih graščakov? Ne, niti eno,„niti drugo! Barabo bo mirno požrl. Želodec ima tako dober, da mu ne bo ta baraba niti obleževala njegove notranjosti — ponosa, časti, vesti. Samo tlačanska čast prenese kaj takega! Toda ne čudite se! Saj ni preteklo niti 100 let, odkar je slovenskemu kmetu bilo odvzeto tlačanstvo. Zraven je treba vedeti, da mu tlačanstvo ni bilo odvzeto po njegovi zaslugi, temveč po zaslugi tistih ubogih študentov, ki so jih obešali na Dunaju naši knezi Windischgratzi leta 1848. Tudi je treba vedeti, da so še naši očetje poljubljali roke oblastnikom. Tudi na sredi ceste 1 In na zadnje nikar ne pozabimo šole, ki nas uči ponižnosti, vselej ponižnosti napram duhovni in posvetni oblasti. Tako boste razumeli, zakaj naenkrat taka borba za šolo po vsem svetu. Sola je dragocen instrument. Prej ko ponižnosti, bi morala šola učiti naše otroke časti! Tiste časti, ki se je mora vedno zavedati vsak človek in vsak narod. Ravno v našem primeru je jasno pokazano, da pošteno življenje še ni življenje v časti. Skoro bolj človeku imponira pijani advokat, ki si upa napasti številno okolico, kot oni štirje trezni in pošteni kmetje. Drugi izgovor, da ga taka ničvredna osebnost sploh razžaliti ne more, je pa samo kmečko zvit. Toda niti malo ne drži. Kajti veleposestnik se ne nahaja morda pod varuštvom. Ne, še dolgo ne! On je najčastnejša osebnost v okraju. Predsednik je, govornik na taboru, advokat, veleposestnik. Glavno je, da se ne pustimo od nikogar onečastiti, a najmanje od bogatih. Dve poti sta nam za to na razpolago: lastna pest ali pa oblastvena. Osebno višje cenimo lastno. Je bolj prirodne, bolj izdatna in pravilno diši. Oblastni pesti manjka pravi duh, manjka — po vinsko povedano — manjka ji pušeljc. Ako je pravkar opisano postopanje nečastno, potem pa smo v čast slo- Washingtonski dogovor devetih sil je bil sklenjen leta 1920. S tem dogovorom, katerega so podpisali tudi Japonci, je bila garantirana Kitajski samostojnost in neodvisnost: Kitajska je bila formalno zasigurana pred napadi od zunaj in japonski imperialistični poliiiki na Daljnjem vzhodu je bil postavljen vsaj navidezen jez. Japonci na zunaj rešpektirajo ta dogovor, saj Kitajski res niso napovedali vojne; res da so izstopili iz Društva narodov radi države Mandžu-kuo, toda Washingtonski dogovor še vedno priznavajo. Svojo osvajalno politiko zagovarjajo Japonci sklicujoč se na potrebo avtonomije za vse za- ! sedeno ozemlje. Zato so proglasili 1 Mandžukuo za svobodno državo in pod krinko borbe za avtonomijo zavojevali Severne province z ognjem in mečem. Japonska se torej vojuje, ne da bi napovedala vojno, največ radi možne mednarodne intervencije, ki bi morala glasom obstoječih dogovorov že davno stopiti v akcijo. Sedanja vojna na Kitajskem je v glavnem uperjena proti interesu Sovjetske Rusije, ogroženi pa so zelo tudi interesi Anglije in Amerike. Blokada kitajske obale zapira zelo važna tržišča Ameriki in Angliji. Samo naklonjenosti angleške vlade se imajo Japonci zahvaliti, da so brez resnejših potresljajev lahko zasedli 1.1931. sedanjo državo Mandžukuo. Nacijonalno močna Kitajska je sigurno nevarna angleškim kolonijalnim interesom v Aziji, ker podpira nacijo- »Slovenec" z dne 6. t. m. je priobčil pod naslovom »Nemški mojster psuje in pretepava slovenske delavce in delavke" članek, ki zasluži vso pozornost in splošno pohvalo, kljub temu, da se hoče tudi ob tem vnebovpijočem škandalu z gotovimi pripombami kovati — političen kapital. Beseda je o g. Maksu Silbermannu, inozemskem tekstilnem »strokovnjaku", s kakršnimi smo tudi mi tu v Kranju oblagodarjenl čez vse potrebe. Banska uprava je že pred tremi leti izdala odlok o izgonu tega »nenadomestljivega gospoda", toda s pomočjo neugotovljivih nadravnateljev, pravnih ali upravnih svetnikov nas je ta poštenjak osrečeval še cela tri leta. »Slovenec* se tudi zgraža, da se ta človek tekom šestletnega bivanja v Mariboru ni naučil slovenskega jezika, ker sigurno ne ve, da imamo v Kranju nebroj »nenadomestljivih" nadravnateljev in najrazličnejših »strokovnjakov" — naših in tujih državljanov — ki se venskega kmeta le dolžni povedati, da na malice k veleposestnikom ne bi hodil niti eden izmed razžaljenih kmetov. Tukaj bi se prebudila njegova trma, tukaj bi se uprla njegova čast, On bo jedel za svoje in na svojem! O slovensko delovno ljudstvo, kje je tvoja čast, o slovenski kmet in delavec, kje je tvoj napuh? Trdi časi prihajajo. Učimo se najprej stradati, potem šele jesti. Najprej umirati. potem šele živeti. Izčistimo našo tlačansko kri, vse mehkobe in gnilobe! Napolnimo jo predvsem s trdoto in zavestjo časti! Stisnimo pesti in skupaj držimo, ne več rod tlačanov, temveč kot narod svobodnjakov! To je naša nova pravda. nalne težnje v Indiji in drugih sosednih deželah in postane lahko nevarnejša od japonskega imperijalizme, zato bi Angleže padec Sangaja pa tudi Nankinga toliko ne dimil. Toda ravno radi takih angleških računov se Amerika in Rusija vedno bolj približujeta in s tem dokazujeta, da ne bosta trpeli še ene države Mandžukuo. Združene Države Amerike se skupno z Rusijo in Kitajsko pripravljajo prav vidno na I nove energične korake. Baš Amerika je odločila zadnjo svetovno vojno; v bodoči svetovni vojni bo Amerika osredotočila vse svoje sile v Tihem oceanu v zvezi s Sovjetsko Rusijo in nacijonalno Kitajsko. Japonci so se že davno bali angleško-amerikanskega bloka, sedaj pa vohajo že še nevarnejši blok Amerike, Rusije in Kitajske. Ta novi blok razpolaga z ogromnimi ljudskimi masami prostrane Kine, z dobro oboroženo Rusijo, ki predstavlja najmočnejšo zračno silo na svetu in z Združenimi Državami Amarike, ki imajo najboljšo vojno mornarico in i največjo vojno industrijo sveta. Vojno-[ politično sodelovanje Rusije in Amerike je gotova stvar. Amerika gradi rusko vojno brodovje v Tihem oceanu, ameriško vojno brodovje pa more računati s sigurnim uspehom, ker mu bodo v slučaju resnih zapletljajev vse ruske luke na razpolago. Japonci so se podali v zelo nevarno pustolovščino, iz katere jih zna rešiti ravno tisti washingionski pakt, na katerega se v današnjih kritičnih časih sklicujejo — Kitajci. | tekom dvanajstih in več let niso naučili našega jezika in da je v večini naših velikih tovarn še vedno: Umgangs-sprache deutsch, le kadar so gospodje zelo dobre volje, takrat nas pa počaste z devetkrat prelomljeno srbo-hrvaško-slovensko mešanico, garnirano z judov-sko-švabskimi prikuhami. Toda vrnimo se k našemu Maksu! Ta človek, kateremu je bilo le milostno dovoljeno, da si sme tukaj služiti svoj kruh (izraženo točno po »Slovencu*), je zmerjal slovenske delavce in delavke s “Slovenischer Hund*, ,Windische Horde*, »Idiotenpakage* in slično. »Slovenec* pa ne sme pozabiti, da prebiva v naši ožji domovini na stotine inozemskih »strokovnjakov", ki so prepričani, da jim naša prokleta gostoljubnost ni milostno dovoljena, ampak da imajo pravo na njo: kakšno postopanje pa ravno iz tega njihovega zmotnega prepričanja izvira, o tem bi pa ravno naši delavci govorili debele zvezke. Toda temu poštenjaku niso zadostovale psovke, dokazati je hotel, da je na naši zemlji on gospod in sledile so klofute ter brce! Sedaj pa glejte in strmite! Naš delavec, naša delavka sta to početje prenašala leta in leta in molčala. Tri leta so se dogajale te urnebesne svinjarije, naši ljudje pa so trpeli in molčali 1 Cena: dva do tri dinarje na uro, to je kruh in najpotrebnejše za ženo in otroke. Drugače se to žalostno dejstvo ne more razlagati: samo strah je to, strah pred izgubo še tega bornega koščka kruha! In zato, samo zato, molče naši ljudje naprej: v Kranju, v Mariboru, v Ljubljani in na vseh štirinajstih in več postajah njihovega križevega potal Ob koncu se sprašuje »Slovenec*, kje so strokovne organizacije in kje je oblast? Kje je inšpekcijadela in sploh vse nadzorstvo, da ni bilo mogoče že pri prvih pojavih trpinčenja delavstva v kali zadušiti in krivca naj-strože kaznovati in ga pognati tja, odkoder je prišel? Tudi mi se sprašujemo dan na dan, ni pa ne odgovora, ne pomoči — mi pa molčimo naprej v strahu za kruh naših ljudi! »Slovenec* zaključuje svoja žnlibog tako utemeljena izvajanja s pozivom na javnost, naj na primeren način pokaže svoje ogorčenje, ki bo oblast prisililo, preprečiti enkrat za vselej sramotno delo tujih nameščencev, ki jih naj že vendar enkrat zamenjajo domači. K zadnji točki pa povemo prav zaupno »Slovencu*, da smo baš zadnje dni dobili v roke dragocene, zanesljive podatke o najraznovrstm jših načinih in najnesramnejših spletkah, s pomočjo katerih se vsi ti tuji »strokovnjaki" drže še vedno v naši mili domovini in se mislijo — ker jih nihče niti v tovarnah, niti izven pri tem razdiralnem delu ne ovira — še leta in leta tu držati in nas osrečevati, dokler bo to osrečevanje neslo »našim*' tovarnam in njihovim .strokovnjakom". Vse te podatke z vsemi potrebnimi komentarji ter s točnimi imeni vseh prizadetih oseb odstopimo radevolje »Slovencu* brezplačno, če se obveže, da jih bo po proveritvi objavil in da noben naš človek ne bo radi tega prišel — ob kruh vsaj toliko časa, dokler bo imela JRZ vajeti v rokah. Zakaj jih sami ne priobčimo? Za naše borne finance je papir predrag in uradnim pečem se je najbrže vsled bližajoče se zime zahotelo baš našega papirja! Res da čast, toda za naše razmere predraga!!! Končamo pa s Fran Albrecht-om : Ni ga danes med nami, ki bi zakričal, zatulil, zalajal... Maks Silhermann in vsi Maksi in Silbermani: marš 1 Borbe delavskih zaupnikov Po skoro 14 mesecev trajajoči pre-! iskavi se je končno te dni vendar le zaključila pred okrožnim kot prizivnim sodiščem v Ljubljani zadeva, ki bo kot prvi člen pravne zadeve mnogo pripomogla k ugodni rešitvi ostalih. Mnogim je gotovo še v spominu kako so podjetja „Westen in drug" v Celju, tekstilni podjetji .Jugočeška" in »Jugobruna" v Kranju ter »Kranjska industrijska družba* na Jesenicah po predhodno dobro pripravljenem načrtu s svojimi janičarji hkratu naskočili v mesecu septembru lanskega leta v omenjenih podjetjih z zakonom zavarovane postojanke delavskih zaupnikov. Ker pa KID ni imela drugega vzroka za preganjanje v njenih obratih izvoljenih delavskih zaupnikov, se je za pretvezo vzroka za naskok po-služila slučaja lanske stavke stavbin-skega delavstva pri firmi »Slograd", ki je sicer z nizkimi plačami in odurnim zavračanjem delavskih zahtev povzročila stavko, za katero pa je bilo treba KID iskati krivcev v vrstah v njenih v obratu zaposlenih in poslujočih delavskih zaupnikov, da se jih na ta način onemogoči ter dobi priliko za njihov odpust. Ce se vpošteva celoten potek preiskave in pa silo razmer, je KID kljub številnim in izbranim pričam doživela poraz, kakor ga je po njenih lastnih organih, ki so po svojem značaju zgrešili pravi poklic, tudi pošteno zaslužila. Kakor že omenjeno, je z zaključkom te zadeve dano razrešenim in odpuščenim delavskim zaupnikom prvo zadoščenje, a bodo prizadeti z vso resnostjo . vstrajali do konca v borbi do popolnega in upravičenega zadoščenja. Naši ljudje v „naših“ tovarnah Bravo „ Slovenec“! PO TUJINI Čehoslov, zunanji minister dr. Krofta je povodom proslave 20-letnice obstoja Sovj. Rusije poslal komisarju za zunanje zadeve Litwinovu sledeči pozdravni telegram: Med tem ko se spominjam napredka in neumornih stremljenj Sovjetske Rusije ob sodelovanju z našo državo pri delu za mir, porabljam priložnost proslave, da Vam izrekam najiskrenejše častitke in naj-prisrčnejše želje za stalno rastoče blagostanje Vaše dežele. Za župana New-Yorka je bil izvoljen z večino 400.000 (ne 40.000!) dosedanji župan La Guardia. Volitve so bile seveda tajne. ltaljanski inženir Patrone je bil v Leningradu aretiran radi špijonaže: sodeloval je pri gradnji velike sovjetske križarke kot inozemski »strokovnjak". Arhitekt Heinz Ruther, navdušen nacijonalni socijalist in najožji sodelavec Heinlein-a se je obesil v zaporu v Češki Lipi. Aretiran je bil radi homoseksualnih odnosov z znanimi fašističnimi mladeniči. Kitajski poslanik v Rimu je bil pozvan v italjansko zunanje minstrstvo, kjer mu je bilo sporočeno, da ostane Italija kljub podpisu protikomunističnega pakta prijateljica Kitajske. Italija vabi v deželo tuji kapital in nudi vse mogoče olajšave. Nedavno je vlada izdala naredbo, glasom katere bo ta privabljeni kapital prost večine davkov in se v slučaju vojne sploh ne more zapleniti. Dvorana bivše palače Društva narodov v Ženevi, v kateri so se preje vršile glavne seje, je bila spremenjena v areno za boksarske tekme. Papanjin in njegovi trije tovariši, ki žive na severnem tečaju, bodo ravnotako kakor vsi prebivalci prostrane Rusije volili dne 12. decembra. „Ewening News“ piše: Prva posledica rimskega pakta proti komin-terni bo priznanje gotovih gospodarskih ugodnosti Italiji in Nemčiji v tistih Kitajskih provincah, katere so Japonci že zasedli. Te ugodnosti so direktna nevarnost za angleška tržišča. Na seji socialistične stranke je rekel Leon Blum: Danes smo tam, kjer smo bili leta 1914, ko se je šlo za zbližanje Francije z Anglijo in Rusijo. Glavno kar moremo storiti zn ohranitev miru, je favoriziranje in zboljšanje zaupanja med Rusijo in Anglijo. Polkovnik de la Rocque, vodja francoskih fašistov, je bil na podlagi tožbe svojega bivšega sodelavca Pozzo di Borgo obsojen od sodišča v Lyonu na 200 frankov denarne kazni, 300 frankov odškodnine in na plačilo pravdnih stroškov. De la Rocque je imenoval Pozza di Borgo, ki mu je predba-cival. da je sprejemal denarne nagrade od Tardieu-a in Laval-a, obrekovalca ni lažnjivca. Moralno blato Za sestavljanje neštevilnih programov, za utemeljevanje vseh mogočih idejnih ali drugačnih pokretov ter struj in za ocenjevanje narodnega življenja služijo navadno veliki dokumenti iz zgodovine in sedanjosti. Tudi velikih mož ne pozabljamo omenjati pri tem. Na ta način je na primer postala doba izza I. 1848 za Slovence slavna doba predvsem zato, ker so takrat ustvarili slovenski voditelji prvi slovenski politični program. Tudi vsem drugim dogodkom, ki so sledili, ne manjka navadno slavnostnega izraza, ki že obenem označuje njihovo vsebino. Bog obvaruj, da bi slavnostni govornik, ki govori o zgodovini slovenskega naroda, pustil pri letih 1848 ob strani iz zadrege napravljeni, pa slavnostno povdarjeni znameniti politični načrt, pa da bi začel pripovedovati o neštevilnih vstajah slovenskih kmetov proti gosposki, o demonstracijah po slovenskih mestih, in o vseh tistih majhnih, toda pogostih zločinih, ki so se v tistih letih s strani oblasti izvršili nad preprostim ljudstvom, katero si je v naivni veri v boljšo bodočnost na lastno pest iskalo rešitve. Vse to so namreč dogodki, ki po naziranju nekaterih ljudi nikakor ne morejo ustvarjati zgodovine, ampak jo kvečjemu samo spremljajo. In vendar so vprav množice obubožanega ljudstva v onem času s svojim nastopom zrušile najbolj mračne režimske sile in pridobile svobodo zlasti kmetskemu ljudstvu in celotnemu političnemu življenju. Toda ravno ta doba, ki v svoji resnični podobi ni prav nič slovesna, ampak nasprotno prav posebno groba in zamazana s krvjo, je na Slovenskem enako kot v marsikateri drugi deželi znamenita in poučna še z neke druge strani. Odpor proti borbi združenih kmetov, malomeščanov in delavcev je bil toliko bolj otežkočen, ker je bila taka borba le preveč opravičena in so se zato oblastniki poslužili čisto posebnega načina, s katerim bi jo radi potlačili. Pričeli so jo predstavljati kot upor, ki so ga povzročile nevarne ideje s Francoskega, katere so pol stoletja preje rušile stoletne plodove človeške kulture v Franciji. Pa še druga pošast je bila že tedaj, ki je strašila po Evropi in hujskala ljudi k nepokorščini: to je bila pošast komunizma, ki je prav tako grozila izpodkopati temelje dosedanji družbi. Ne zaradi krivic, ki so se godile s strani nazadnjaških režimov in zemljiške gospode, ne zaradi popolne politične nesvobode, ampak radi tega se ljudje upirajo, ker so nahujskani od prevratnih idej. Tako je govorila gospoda tistega časa in v imenu tega preganjala vsakogar, ki se ni hotel pokoriti. To se je delalo zavestno in s posebnim namenom. Tak način borbe proti vsem, ki ne prisegajo na evangelij mračnjakov, ki se ne strinjajo s krivicami današnjih dni, ki zahtevajo pravičnejše odnose med ljudmi, pa najsi bodo po svojem prepričanju katoličani ali svobodoumni, je postal zelo priljubljen tudi v našem času. V imenu obrambe kulture in krščanske vere, ki ju nihče ne preganja, lajajo nasprotniki na vsakogar, ki odpre usta, da bi obsodil katerokoli nepravično početje. Delavec se prične boriti za svoje mezde, pa glej, že so v nevarnosti vse večne vrednote duhovnega in tvarnega sveta, in že je treba nastopiti in razkrinkati »zločince". Ti zločinci so vsemogoči temni elementi, navadno komunisti, ki rujejo proti redu in postavi. Oblast nastopi proti njim, pa se iskaže, da so to preprosti miroljubni državljani, katerih krivda je samo v tem, da hočejo z delom kljubovati neznosnim razmeram, v katerih živijo. Izobraženci se z delavci postavijo za kulturnejše in realnejše politične razmere, pa jih preglasi živčno kričanje, ki jih oblati na najbolj grob način kot nevarne prevratneže Po tem potu prično ljudje obsojati vsevprek napredne podvige v kulturi, borbo za izboljšanje gospodarskega položaja kateregakoli stanu, borbo za narodne in politične svoboščine in vse to pojmujejo kot prevratno delo komunistov. Neodgovorni komurkoli pogrezajo ljudje s takim početjem svojo kulturnost vse globlje v blato moralne propalosti, koristoljubja in ozkosrčnega ravnanja, mračne sile pa žanjejo, kar so sejale K pojasnilu OUZD o inšpekcijah V zadnji številki smo priobčili pojasnilo OUZD, glasom katerega se od nas omenjene inšpekcije OUZD sploh še ne vrše. O zadevi pa smo sedaj izvedeli sledeče podrobnosti: Letos poleti so obiskali dvakrat neko veliko tovarno v našem mestu vodilni funkci-jonarji OUZD, dalje najvišja osebnost iz resora socijalne politike in še par zelo vplivnih gospodov. Obakrat se je po štirinajst dni preje hitelo s čiščen- jem v obratih dotične velike tovarne (v drugih velikih tovarnah pa seveda ne). V prepričanju, da ti visoki gospodje niso prišli kontrolirat plačevanja prispevkov in da niso prišli na privaten obisk v tovarno, smo sklepali, da je to bila inšpekcija. Kdo jo je priredil, ne vemo, prepričani pa smo, da tako postopanje ni pravilno, ker zgreši svoj — cilj. PODLISTEK Spomenik žrtev Vašemu članku: ,25-a obletnica balkanske vojno" nedostaje poročila o tem veličastnem slavju. Narod, ki se je boril do zadnje kaplje krvi za svojo svobodo, ve, kaj tako slavje pomeni in ga je tudi slavilo na povse drugačen način kot je to običajno. Žalobno-vzvišeni vtis, kakor ga napravlja pogreb junaka, ki ga ves narod slavi — saj so ob tej priliki prepeljali kosti junakov, ki so trohneli 25 let na bojnem polju, da jih položč v grobnico pod spomenikom. Spomenik — 58 m visok, oddaljen 9 km od mesta Kumanovo — stoji sredi bojnega polja na strmem griču, zvsnem Zebrnjak. Sestoji iz 3 delov: najvišji del je tristranska piramida s 3 marmornatimi križi na vrhu. Ob straneh nosi — poleg različnih emblemov starosrbski grb : C C C C — kar pomeni: Samo sloga Srbe spasi. Pod to piramido je kapelica — nje zunanjost tvorijo velikanske skaline, v kojih votlinah stojita dva topa — proti severu in vzhodu — a 3. top stoji nk platformi proti Jugu. Kapelico dičijo fresko-slike svetnikov — dar kola srpskih sestara v Beogradu. Pod kapelico je širne, prostorna kosturnica — (grobnica) kamor so ta dan pripeljali kosti z bojnega polja. Na višino so jih vozili 4 pari vrancev in ogromni tovorni avtomobil. Pričakovala jih je vsa generaliteta, ki je bila za drugi dan namenjena v Skoplje, sve-čeništvo (5 metropolitov) potem četa zastavonoscev s starimi vojnimi prapori — in poleg starih vojnikov — četašev in invalidov — nepregledna množica naroda. Po opelu svečeništva so se vršili razni govori predvsem vojn. ministra. Najdaljši je bil govor komandanta vojnega okružj a Kumanovo; to pa radi tega, ker je razlagal pozicije raznih oddelkov — divizij — srbske vojske — in one Turčinov, da je bilo možno razumeti popoldanski manever, ki je prikazoval to bitko. Ko je končala svoj govor podpredsednica kola srp. sestara v Beogradu, je prišla na vrsto tudi Slovenka, ki je, uvažujoč dejstvo, da Slovenci nikdar ne smejo pozabiti one junaške dobe, ko so Slovenci — dobrovoljci pohiteli na pomoč svojim južnim bratom — s svojo tovaršico nabrala z grobov umrlih naših dobrovoljcev — grudo slovenske zemlje, ter jo ponesla na to slavje. Tam si je pri slavnostnem odboru izvojevala pravico, da spregovori v spomin junakom ob predaji te bratske zemlje par besed. Rekla je: Bratje 1 Sestre! Junači! Sveta je zemlja, na koji se nahajamo. Sveta, ker je prepojena s krvjo najboljših sinov domovine. Junači, kojih trupla krije ta zemlja so sinovi staro-slavne Šumadije, Makedonije in krše-vite Črnegore. V teh krvavih bojih so se jim pridružili sinovi dobrovoljci iz šumne Bosne, plodne Vojvodine, junaške Ercegovine i sinjega Jadrana. Iz najsevernejše pokrajine so Jim prihiteli v pomoč i bratje Slovenci! Danes pošilja slovenska zemlja — bratski zemlji srpski — grudo zemlje, koja krije trupla slovenskih dobrovoljcev: Slovitega zdravnika dr. E. Šlajmerja, mecena slovenskega dijastva dr. Oražen-a, lekarnarja I. Peharca in četničara I. Satlerja. Zemlja teh grobov naj se spoji z bratsko zemljo srpsko, v veden spomin, kako so ljubili svoje slovenske brate! Vazo z zemljo je prevzel sam metropolit skopljanski z besedami: Cete meni predati ovu vazu: ja ču imati brigu, da dojde na pravo, odlično mesto. Nameščena bo v kapelici nad grobnico. Kakor sem še poizvedela, je spomenik na Zebrnjaku postavil narod sam. 12 let so ga delali. Čestokrat so morali prenehati, da so nabrali novih sredstev. To vzmore le junaški, samozavestni — v trpljenju preizkušeni narod. — V DOMOVINI Vzoren duhovnik. »Politika" od 10. t. m. prinaša sliko in kratek življenjepis duhovnika Petra Magazinoviča iz Pančeva, ki kljub svojim sedemdesetim letom še ni bil član nobene stranke in se tudi ni še nikdar udeležil kakršnihkoli volitev. Med svetovno vojno je bil sicer tudi interniran od Avstrijcev, toda drugače šeni bil nikdar kaznovan ali zaprt. Pri vseh faranih je zelo priljubljen ir: nima neprijafelja daleč na okoli. Armadni general in poveljnik mesta Belgrada je poskusil izvršiti samomor. Takoj po poskusu so vojaška oblastva izvedla preiskavo, vendar se ni moglo ničesar zanesljivega zvedeti, kajti Tomič ni pustil nobenega pisma, v katerem bi pojasnil to svoje dejanje. Predsednik „Udruženja Ratnika* v Belgradu Milan Radosavljevič je glasom trditve državnega pravdnika Didanoviča porabil materijal, namenjen gradnji spominske grobnice padlim junakom, za zidanje svoje lastne hiše. Oj Milane . .. Državno pravdništvo v Zagrebu je prepovedalo prodajo in razširjanje: časopisa „Savremenik“ štev. 11; letaka z naslovom „Sporazum" in letaka, ki se začne z besedami: »P. N. Prema zaključku ... ugroženog opstanka* od 3. novembra. Državno pravdništvo v Zagrebu je prepovedalo prodajo in razširjanje: lista „Nova Riječ" št. 49 od 21. okt., lista »Hrv. Dnevnik" št. 523 od 26. okt, tednika »Novi list" št. 3 od 24. okt., in lista »Hrvat" št. 3 posebna izdaja za november. Večja grupa izseljencev je odpotovala pretekli teden s trebuhom za kruhom iz Splita v Južno Ameriko. Krojaško osobje v Dubrovniku stavka že par dni, ker jim mojstri kljub dokazani podražitvi življenskih potrebščin nočejo povišati plač. Večina novoimenovanih občinskih odbornikov mesta Virovitice je odstopila. Drugi obrok zaščitenih kmečkih dolgov je zapadel 1. novembra. Plačuje in iztirjava se izključno po davčnih upravah, s čimer so Privilegirani agrarni banki prihranjeni vsi sicer ogromni stroški in — delo. Ravnatelj banke za parcelacijo in kolonizacijo Ivan Maršalek je bil obsojen radi poneverbe dveh miljonov dinarjev od sodišča v Petrogradu na dve leti robije. Proti odvetniku dr. Mihajloviču, ki je bil soobtoženec, bo razprava naknadno. Istočasno javlja »Jugosl. Lloyd“, da je bil v Belgradu izvoljen v upravni odbor Suhomesnate i mlinske industrije d. d. tudi neki Ivan Maršalek in sprašuje, če sta ta dva gospoda Indentična, česar pa mi ne verjamemo. V Zagrebu stavkajo šoferji taksijev in zahtevajo povišanje plač ter zboljšanje pogojev. Sedem novih občinskih odbornikov je postavila banska uprava mestu Vinkovci, da bi se lažje vodili občinski posli. Glasom preiskave banske uprave v Novem Sadu je poneveril občinski blagajnik občine Sonta 3 milj one dinarjev. Minister trg, in ind. je na svojem potovanju po Dalmaciji obljubil vpeljavo turističnega dinarja. Glasom »Delavske Politike" so se vršile volitve v železničarski bolniški fond dne 6. oktohra t. I., rezultati pa do danes še niso objavljeni. Kaj le bi utegnilo biti, da je rezultat tajnih volitev sam postal tajen? Novo tobačno skladišče, katero zidajo v Novem Sadu, bo stalo nad 5 mijjonov dinarjev. Stavka krojaških pomočnikov v Dubrovniku je končana, ker so delodajalci pristali na kolektivno pogodbo. Dr. Ivo Jelavič in tovariši iz Vr-govca so bili pred okrožnim sodiščem v Splitu oproščeni vsake krivde in kazni. Zadnji teden so propadle sledeče italjanske lesne tvrdke: Antonio Giuseppe MIcali, Capodistria; Conte Gian Galeazzo Calciate, Milano in Luigi Puichera, Run; slovenskim dobaviteljem so sigurno že pred polomom plačali vse terjatve. Domače vesti Šolski upravitelj Anton Sepaher Mirno in dostojanstveno, kakršen je bil vedno, da je dotrpel minuli petek v Leonišču šolski upravitelj gospod Anton Sepaher. Ravno pred tednom je urejal še pozno zvečer svoje uradne posle, da bi se mogel o Vseh svetih nemoteno pokloniti spominu mrtvih. Ko je zapuščal šolo, na kateri je deloval 25 let, pač ni slutil, da se poslavlja za vedno. Že naslednje jutro je moral iskati zdravniško pomoč, a neisprosne nujnosti niso mogli zadržati niti uspela težka operacija, nili naj-skrbnejša nega, niti trdna narava. Pokojni se je rodil pred 57 leti v prijaznem Semiču. V Kranju je dovršil 6 gimnazijskih razredov in nato učilišče v Ljubljani. Ljubezen do lepega, težkega, a tudi trpkega učiteljskega stanu mu je vlil stari oče, učitelj, h kateremu je zahajal na počitnice, in častno je preskušal 33 let vse lepo, težko, pa tudi trpko poklica, katerega si je izbral. Služboval je v Postojni in v Tržiču, neto pa od š. 1. 1912/13 v Kranju. Povsod je bil znan kot priznan vzgojitelj in odličen metodik, ki je vedno dosegal vzgledne učne in 7 vzgojne uspehe. V Kranju je prevzel v š. 1. 1920/21 upraviteljske posle na osnovni in obrtni nadaljevalni šoli. Sam odličen risar je imel na slednji kljub najrazličnejšim strokam pri učencih in učenkah vzorne uspehe, kar so dokazale številne razstave risarskih izdelkov. Uvidel je, da obrtna nad. šola ne more nuditi trg. narašačju potrebnega znanja, zato je napravil vse potrebno, da se je ustanovila pred 15 leti ločena trgovska nadaljevalna šola, ki je popolnoma upravičila svoj obstoj. Kljub zaposlitvi v šoli je našel pokojni še vedno časa, da je pomagal pri društvenem delu. Poleg članstva v odborih je nastopal na gledaliških odrih, posebno pa je ljubil petje. Ves ■čas svojega bivanja v Kranju je pel prej v čitalniškem, zdaj v sokolskem pevskem zboru, kjer ni zamudil niti vaje, niti nastopa brez resnično utemeljenega razloga. Kakor v svojem poklicnem, tako je hotel vzgajati tudi v izvenšolskem delu, da z lastnim ogledom dokaže resnost istega. Z vso pevsko duš0 se je oklepal pokojnega skladatelja Oskarja Deva in nadzornika Vilka Rusa. Z veseljem je pripovedoval, kako so nastajale v družbi Devove skladbe, ki so jih peli še isti večer in z njimi Pohiteli v razne kraje budit s pesmijo narodno zavest. V neizbris- > nem spominu mu je ostal izlet s pok. Devom v B0jance, kjer so peli pri ženitovanju in zvesto je hranil sliko, ko so stopalj za srbsko narodno tro-bojko, kar je bil tudi vzrok, da sta se morala med v0jno ponovno zagovarjati. Pokojni Anton Sepaher je bil iskren, zvest in veder značaj. Kot učitelj je vedno čuval £ast svojemu stanu, kot upravitelj je^ bi\ vesten, resen a prizanesljiv, kot člQvek odločen narodnjak, j ki ni klonil m\\ ob najtežjih prilikah | in odločitvah. Preostali prosti čas je uporabil, da je pohitel v lepo kranjsko okolico, od kavere se ni mogel ločiti. V zadnjem času je bil poživljen in vesel, da je doživel čas, ko se je uresničila davna želja, katero sta gojila in se zanjo borila s pokojnim nadzornikom Vilkom Rusom, novo šolsko . poslopje, saj je vedel in čutil bolj kot drugi, da tesni jn neprimerni prostori ovirajo razvoj šol, ki jih vodi. Z ljubeznijo je gledal, kako raste nova zgradba, ko so zasajali smrečico vrh nje, je odšel, da se ne vrne več. Nagljev, rožmarina in roženkravta na tesni domek, tako je zaključil, ko je je zadnje jutro naročal ljubljeni ženki poslednje želje. In ko se je nagnil dan, se je poslovil blagi pokojnik za vedno. K težkemu slovesu so prihiteli njegovi dragi: hvaležni učenci, dobri tovariši, vdani prijatelji. In ko je legal na pokojnikov poslednji domek pri Sv. Križu pozni mrak, je tolažila zapuščeno ljubljeno soprogo toina pesem zvestih pevcev in svežo gomilo so prekrili rdeči naglji, dehteča roženkravt in rožmarin. Slava pokojnikovemu spominu ! Zahtevajte „Soboto" v vseh javnih lokalih! Sedemdesetletnico rojstva je praznovala v ponedeljek ga. Magda Sirc-Rantova. Jubilantka izhaja iz znane, ugledne rodbine Franchetti iz Ljub-l/ane, odkoder je sledila svojemu prvemu soprogu v Kranj. Iz prvega zakona je vzgojila dva sina in sicer Franja, tovarnarja v Kranju in Vinka, ki se nahaja sedaj v Ljubljani. Dokler je gospej dopuščalo zdravje, je mnogo delovala v karitativnih in narodnih društvih, zlasti je rada podpirala gasilstvo, kasneje pa se je morala podvreči težki operaciji na želodcu in ji je opešalo zdravje tako, da je morala opustiti vse posle kakor tudi udejstvovanje v društvih. Kljub rahlemu zdravju pa je gospa še izredno čila in sveža, tako da bi, ji nihče ne prisodil sedem križev. Želimo ji tudi mi v tej čilosti še mnogo let! Narodno - obrambna matineja. Meddruštveni odbor priredi v nedeljo 14. novembra 1937 ob V211. uri dop. v gledališki dvorani Narodnega doma narodno-obrambno matinejo, z zelo pestrim sporedom. Sodelovali bodo: pevka ga. Tinka Tomšičeva, g. dr.Branko Vrčon, pevski zbor Sokolskega društva Kranj pod vodstvom g. D. Matul-a in moški zbor Primorskega društva „Sloga“ pod vodstvom g. F. Lasiča. Dolžnost narodno-zavednega občinstva je, da se te prireditve polnoštevilno udeleži! Vstopnine ni! Vse čitatelje opozarjamo na naš današnji podlistek izpod peresa ugledne gorenjske javne delavke, ki se je kot edina zastopnica slovenskih ženskih društev udeležila spominskih svečanosti ob proslavi 25-letnice balkanske vojne in počastitve v tej vojni padlih žrtev. ZANIMIVA RAZSTAVA ROČNIH DEL V KRANJU v petek 22. t. m. in soboto 13. t. m. dnevno od 10—1878 ure v hotelu »Stara Pošta. Vsa ročna dela so izdelana iz MEZ prediva in to v raznih tehnikah vezenja, pletenja in kvačkanja. Ne prodaja se. Vstop je prost. Kalmanovo opereto »Silva* (Car-daška kneginja) ponovi gledal, oder Nar. čitalnice v nedeljo ob 4. uri pop. Opozarjamo na prvo popoldansko predstavo splošno znane in izvrstno uspele operete zlasti posetnike iz okolice. Železniške zveze so zelo ugodne. Konec predstave je okoli pol sedme ure NOVA ZALOGA klobukov pravkar dospela. Cene brez konkurence. Suknje, površnike, damske plašče nudi tvrdka Albin Jazbec, Kranj. Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovozačev motornih vozil, se bodo vršili za srez Kranj, Radovljica in Šk. Loka, pri sreskem načelstvu v Kranju, v prvi polovici meseca decembra 1937. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju najpozneje do 6. decembra 1937. Sreski načelnik. Javno kopaliiCe v Zdravstvenem domu je odprto v ponedeljek cel dan, v četrtek in soboto popoldne, v nedeljo dopoldne Od uglednega trgovca smo prejeli: Nedavno sem bil v tukajšnji tekstilni tovarni »Inteks* in sem se zelo čudil, da ravnateljstvo dopusti tako grdo zmerjanje delavcev in tudi nižjih nameščencev. V Kranju smo sicer navajeni, da tuji .strokovnjaki" ne hodijo z rokavicami okoli naših ljudi, gledamo in prenašamo pa veliko težje, če celo neka domača ženska v v skladišču vpije in robanti nad delavci, kot da bi bila sama najmanj ravnatelj. Ako je tt. ravnateljstvu kaj za ugled tovarne in javno mnenje svojih odjemalcev, potem naj to zmerjanje delavcev vpričo kupujočih strank najstrožje prepove, ker povzroči tako postopanje z delavstvom slabo mnenje o celi tovarni, pa tudi o vodstvu iste. Drugače je po mojem mnenju ravna-teljsto zelo dobro, samo take ljudi naj odločno posvari, če to ne pomaga, pa odstrani ali vsaj izključi od občevanja s strankami. Če pa ravnateljstvo časopisju ne verjame (na slabem glasu smo res, opomba uredništva), potem naj vpraša kranjske trgovce in delavce ter nameščence lastne tovarne. Trgovec. Agilne članice Vincencijeve družbe pobirajo kljub najslabšim vremenskim prilikam po mestu in okolici prispevke, s katerimi naj bi se podprlo vse potrebne in priredilo tistim nesrečnežem, ki nimajo ne doma ne kruha, skromno božičnico. Pozivamo vse meščane in okoličane, da to vse hvalevredno prizadevanje podpirajo in da vsak prispeva — res po svojih močeh. II. javna pismena licitacija za sprameksiranje državne ceste Naklo— Brezje se bo vršila dne 24. novembra ob 11. uri dop. v uradnih prostorih XII. sekcije za gradnjo državne ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani. Upoštevale se bodo le ponudbe, ki bodo nižje od 2,022.000 dinarjev. V našem uredništvu sneži že tri tedne, ostali meščani pa so zapazili šele v četrtek prvi sneg, ki izgleda skoraj ravno tako kakor lansko leto; večji del telefonskega omrežja je potrgan ravnotako kakor lansko leto in električno omrežje je — kjub temu, da je bivši solastnik postal predsednik parlamentarnega odbora „za molbe i žalbe" — bilo ne večih mestih vsled prevelike teže snega prekinjeno ravnotako kakor lansko leto, tako da pravzaprav ni ničesar novega v mestu. Prejeli smo in priobčujemo: Dr. MegušarAnton odvetnik Kranj, dne 3.11.1937. Gospod Čolnar Lojze, odgovorni urednik tednika »Sobote" Kranj, Bleiweisova 7. Pošiljam Vam popravek g. Gorjanca Franca, veletrgovca v Kranju z dne 3.11.1937, katerega blagovolite v smislu zahtevka priobčiti v tedniku »Sobola*. Obenem Vas obveščam, da bo g. Gorjanc vložil tiskovno tožbo ter zahteval zasebno odškodnino. Pripravljen pa bi bil opustiti to tožbo le pod pogojem, če plačate zasebno odškodnino v znesku 20.500'— Din, najkasneje do 10. t. m. Moj klijent bo izročil to zasebno odškodnino socijalnemu odseku krajevne organizacije JRZ prip. — s povratnim recepisom z odličnim spoštovanjem! (podpis nečitljiv). PLAČAJTE NAROČNINO! Prejšnji številki smo priložili položnice in prosimo ponovno, da nam vsi nakažete odpadajočo naročnino 1 Primskovo „Rožmarin“. Dramatični odsek Prosi. gas. čete vprizori v nedeljo 14. t. m. ob 7*4. uri popoldne V. Pfeifer-jevo dramo »Rožmarin*. Igrajo domači diletanti. Gasilci vabijo vse občinstvo k obilni udeležbi 1 Šlcofja Loka V soboto 13. t. m. se vrši v prostorih Sokolskega doma kakor vsako leto tudi letos »Družabni večer*, katerega prirede podčastniki I. plan. polka. Ta prireditev je že leta ena najbolj družabnih in najboljše obiskanih prireditev v Škofji Loki. Igral bo vojaški jazz-orkester, za jedila bo skrbel sokolski buffet, pijačo pa bodo točili iz priznane Hafnerjeve kleti. Vsem kličemo dobrodošli! Francoski krožek je zopet začel z uradnim poukom. Tečaj začetnikov vodi prof. Stanko Hafner, višji nadaljevalni tečaj pa prof. P. Šušnik. Vsi, ki bi hoteli vstopiti še v krožek, se lahko prijavijo pri tajniku Lendovšku v Okrajni hranilnici. Zelo uspeli sadni sejem se je v torek 3. novembra zaključil. Sadjarji so lahko ponosni na sadeže iz svojih sadovnjakov. Razstava, katero je s spretno roko uredil g. Ivan Grum, je popolno uspela. Vsak, ki želi za zimo dobrega sadja, ga še lahko kupi pri razstavnem odboru v meščanski šoli. Trg pred kapucinsko cerkvijo dobiva vedno lepše Hče. Res je, da je bjla odstranitev kapucinskega zidu skoraj potrebna. Z ureditvijo trga bo Škofja Loka močno napredovala, na drugi strani pa bo izgubila precej na tipičnosti; zato je želeti, da se stare zgodovinske stvari mesta puste pri miru. Dne 29. novembra ob 10 uri dop. se vrši na Okr. glav. v sobi štev. 4. javna dražba pbčinskega lovišča Sk. Loka, ki meri 852 ha. Izklicua cena in varščina znaša Din 1000’—. Bled »Pri belem konjičku", veseloigro s petjem v treh dejanjih je vpri-zoril Sokolski oder preteklo nedeljo. Reči moramo, da že dolgo časa nismo videli tako prisrčnega nastopa. Nabito polna dvorana in navdušenje publike keže uspeh Sokolskega odra. Igra se ponovi v nedeljo 14. L m. popoldne. Gasilsko društvo na Rečici povečuje in slika dvorano. Če se bo letošnji program predstav tudi tako izboljšal, potem bomo vsi napredka zelo veseli' Izredni občni zbor Hipo-banke, ki se nahaja v likvidaciji, se je vršil 7. nov. v hotelu Union. Likvidator g. Ambrožič je navzoče člane obvestil o stanju. Gre predvsem za dolg pri Zvezi slov. zadrug v znesku D 400.0001-Člani so se obvezali, da bodo plačali prostovoljno jamstvo za svoje deleže, kar bo zneslo nad 100.000 dinarjev. Ostanek primankljaja bodo izplačali člani načelstva. — Torej bodo zopet Blejci plačevali za grehe drugih; saj je vsem znano, da je bila Hipo banka vknjižena pri Kendu na drugem mestu, z 18 miljonsko terjatvijo. Ko je Zadružna gosp. banka prevzela vse vknjižbe, je bila Hipo-banka pomaknjena na tretje mesto; čeprav je bilo Kendovo posestvo prodano za 23 miljonov, ni dobila Hipo-banka ničesar, še celo Zadružna je ^izgubila* pet miljonov. Blejski računi in kupčije so zamotana stvar. Stražo, kolikor jo je spadalo h Kendovim posestvom, kupuje Zdraviliška komisija za 150.000 Din. Obdavčenje kmečkih mlinov Od mlinarja iz radovljiškega okraja smo prejeli: 2e lansko leto je bila večina obrtnikov pavšalirana pri odmeri davkov. Postavila se je meja, da je pavšaliran oni obrtnik, ki nima več kot dveh pomočnikov in ne porabi več kot 300 kilovatnih ur električnega toka. Imam kmečki mlin na štiri kamne in meljem izključno samo kmetom (na merico in od vage). Vendar sem plačal lani davka (pridobnine in prometnega davka) preko 2300, letos pa preko 2700 dinarjev. Tako so n. pr. pavša-lirani obrtniki, ki delajo z elektr. silo, pomočnikom in par vajenci, jaz pa, ki delam sam, in mi znaša povprečni zaslužek po 35 dinarjev dnevno, moram plačevati petkrat več. Na davkariji so mi rekli, da ne morem biti pavšaliran, ker imam prevelik obrati Posebno letos, ko sem moral mlin precej popravljati, ne morem plačati tako ogromnega davka, ki mi odnese celo četrtino vseh prejemkov v denarju. Zato mislim, da bi bilo zelo potrebno, da bi mlinarji napravili po posameznih obrtnih združenjih sestanke in zahtevali, da zbornica za TOI posreduje, da se loči trgovske in kmečke mline ter zadnje pavšalira. Nezaposlenost po svetu in pri nas Po podatkih iz 25 držav je nezaposlenih preko 40 miljonov delavcev. Ker pa v tej številki niso vštete proste sile na kmetih in med mladino, se ceni, da je na celem svetp 100 miljonov ljudi nezaposlenih. Tako je na primer v Nemčiji 10’5 miljonov brezposelnih, v Ameriki 12 milonov. V Nemčiji je od skupno 22 miljonov delavcev za-poselnih samo nekaj več kot polovico. Isto se pojavlja drugod, in tudi pri nas. V Jugoslaviji je na razpolago 1.200.000 delavcev, brezposelnih je 140.000 v industriji, 300.000 v kmetijstvu. Sedanja konjunktura je povišala zaposlenost; novih delavcev je 70.000. Vendar pa ta povišek odvzame komaj polovico rednega prirastka delovne sile (mladina). Delavstvo je izgubilo v zadnjih 5 letih na mezdah 8 miljard dinarjev. L. 1936 seje povprečna mezda dvignila za 8 para na uro, toda vsled draginje je stvarni položaj delavcev za 20% poslabšan. Bertie, razširjajte, naročajte SOBOTO Dopis iz Cerkelj Nehvaležnost je plačilo sveta.. To je že tako star pregovor, da se ga sramujem ponavljati, toda kaj, ko na žalost še vedno drži in menda ne bo spustil, dokler bo človek lazil bo zemlji. Primer, ki ga navajam, je čisto svež in priča tudi o krščanski ljubezni do bližnjega, o usmiljenju itd. tistih, ki to pridigajo. Pri nas živi stara gospodična, ki je prišla na našo šolo leta 1890 in po petintridesetih letih marljivega dela to je leta 1925. zaprosila za pokoj. Vsa ta leta, do pred kratkim je stanovala v šoli, ker pokojni upravitelj ni rabil šolskih sob. Sedanji upravitelj pa potrebuje vse tri sobe s kuhinjo in gospodična se je morala izseliti v kaplanijo, kamor jo je g. župnik vzel po pogodbi, s katero se je obvezala, da jo zapusti, čim pride novi kaplan. Gospodična ne miruje nili zdaj, ko bi jo morale že te prilike dovesti do tega. Vsa ta leta se ukvarja z kuharskimi tečaji in marsikatero dekle se ji ima zphvaliti, da je danes vešča kuharske umetnosti. Da je delala in dela vse to za božji Ion, ni treba pripominjati. Po vsem tem plodonosnem delu za izobrazbo kmečkega dekleta, poleg svoje dolgoletne odgovorne službe, od leta 1890. v našem kraju, se mora zdaj na stara leta seliti v mesto, čeprav si je tudi svoj posmrtni domek tu kupila. Vzljubila je svoje službeno mesto kot svoj rodni kraj z ljudstvom in cerkvijo, za katero je izdelala nešteto prtov in prtičev ter jo krasila z rožami .. . G. župnik potrebuje svojo palačo sam zase, to je jasno, ker bi drugače vzel kaplana k sebi, g. upravitelj tudi nima prostora v šoli — kdo se bo potem usmilil sirote stare? Če že ne gre za hvaležnost in usmiljenje do uboge gospodične, bi jo morda pridržali ;z koristoljubja, ker je še vedno agilna in koristna za naša dekleta. Toda so ljudje, ki niso še nikdar cenili dela in požrtvovalnosti, njim je klečeplaztvo in hinavščina višek človeške osebnosti. Svoje lastne ljudi preganj j > čim postanejo betežni, ne-oziraje se na plodonosno delo dolgih let. Razglas. V smislu §§ 110. do 120. zakona o občinah sklicujem krajevni zbor v svrho volitev krajevnega starešine in dveh odbornikov. Krajevni zbor tvorijo v volilni imenik vpisani volilci dotičnega dela občine. Na krajevnem zboru se glasuje javno in sklepa z večino glasov. Zbor more veljavno sklepati, ako je na njem prisotna najmanj ena tretina vpisanih volilcev. Krajevni starešina, ki je krajevni pomožni organ predsednika občine mora imeti iste pogoje, kakršni se zahtevajo občine in traja njegov mandat tri leta. Krajevni zbor se vrši: a) za vasi Primskovo in Gorenje v nedeljo, dne 14. novembra 1937. ob 10. uri v Gasilskem domu na Primskovem, b) za vas Klanc v nedeljo, dne 14. novembra 1937. ob 11. uri pri posestniku Grašič Francu, c) za vas Huje v nedeljo, dne 14. novembra 1937. ob 14. uri pri posestniku Žebre Janezu, č) za vas Rupa v ponedeljek, dne 15. novembra 1937. ob 19. uri v soseskini hiši in d) za vas Cirčiče v ponedeljek, dne 15. novembra ob 19. uri pri posestniku Strupi Francu. Proti nepravilnosti v postopku krajevnega zbora se more vsak volilec v roku osmih dni pritožiti na občinski odbor. Občina Kranj. SPOR T Gorenjska zimsko-sportna podzveza Jesenice (Službeno) Dnevni red seje širše uprave Gzsp. 1. poročilo predsednika o stanju Gzsp. 2. Splošna organizacija Gzsp. 3. Poročilo tehničnega referenta. 4. Vsedržavni smuški izlet. 5. Finančni položaj Gzsp. 6. Slučajnosti. Odbori klubov. Vsi klubi naj javijo imena svojih predsednikov in tajnikov, radi evidence. Tečaj sodniških kandidatov. GZSP organizira tečaj za sodniške kandidate dne 19. decembra t. 1. v prostorih hotela Triglav na Jesenicah s pričetkom ob 14. uri pop. Prijavljeni kandidati klubov naj ta termin upoštevajo. Dopis SK Rateče Planica se vzame na znanje. Termini se odstopijo teh. referentu. Poslano JZSS se odpo-šlje. Dopis tednika „Sobate“ se vzame na znanje. Odgovor sledi v posebnem dopisu. Dopis TK Skala Jesenice se vzame na znanje, ter se predlagane termine odstopi tehničnemu referentu. TPD ter SPD Kranjska gora. Dopis se vzame na znanje. Radi članarine se obvesti JZSS. Ravnotako se odpošle predlagane smuške učitelje v nadalnje postopanje savezu. Termine se odstopi teh. referentu. Prošnja za načrte za izgraditev skakalnice se odpošlje savezu. SK Poljane Kranj. Dopis se vzame na znanje. Termine se odstopi teh. ref. Predlagane za smuške učitelje se odpošlje savezu. Na znanje se vzame prijava sodniških kandidajov. V Širšo upravo GZSP predlagani zastopniki klubov od SPD Kranjska gora, TPD Kranjska gora, TK Skala, SK Bratstvo-Jesenice se odobrijo. Klubski dan GZSP se za vse klube Verifikacija. Vse urgence klubov glede verifikacij se vzamejo na znanje, ter se bodo uredile na seji širše upra-14. novembra. Poravnanje naročnine za tednik »Soboto". Vsi klubi, ki prejemajo imenovani tednik naj po priloženih položnicah poravnajo naročnino. Obenem se vsi klubi opozarjajo, da je »Sobota“ službeno glasilo GZSP in naj ga radi tega ne vračajo, ker se vsi sklepi upravnega odbora podzveze v tem tedniku objavljajo vsako soboto, in je na ta način ustvarjena najboljša zveza med klubi in podzvezo. SK Dovje Mojstrana se naproša, da z ozirom na svojo nedavno uspelo izvedeno smučarsko »prireditev" v Mojstrani javi ali je pripravljeno s svojimi odličnimi močmi pomagati, da bi še podzveza priredila slično propagandno veselico. Uprava Gzsp. MULI BILKI Vsaka beseda Din 1*—; Iskanje služb in mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para ; prve tri besede debeleje tiskane. Uprava »Sobote" Kranj, Bleiweisova 7 Mizarskega vajenca in mlado pomožno silo za vsa dela sprejme solidno mizarsko podjetje. Naslov v upravi lista Kupim vlogo Hr n. in posoj. v Kranju ali zamenjam z vlogo Zadr. gosp. banke do vsote 25.000. Ponudbe s pogoji na upravo »Sobote" Tkalka išče stalnega mesta; sprejme tudi drugo delo. Naslov v upravi. Na Jesenicah Kranj : Bratstvo v nedeljo, 14. nov. ob pol 3. uri Gorenjski derby. V nedeljo se srečata stara rivala Kranj in Bratstvo v prvenstveni tekmi na Jesenicah. V prvi tekmi je Kranj doma porazil Jeseničane 3:0, v nedeljo bo skušalo Bratstvo na domačih tleh povrniti milo za drago. Borba bo trda, saj se obe enajstorici poznata dodobra in bosta zato skušali izrabili vse znane slabosti tu in tam. Poleg vsega ali pravzaprav predvsem pa gre še za točke. Kranj bo seveda stremel za tem, da si ohrani dominantno pozicijo na čelu tabele in da si zagotovi zalogo točk tudi za naprej, kajti do konca tekmovanja je vendarle še daleč in pike so na ljubljanskih tleh, kamor mora pred zaključkom še parkrat ponje, dragocena reč. Pa tudi Bratstvo jih potrebuje. Četudi mu zaenkrat na sedanjem mestu v tabeli še ni sile in čeprav še lahko računa na pozitivne rezultate, ker igra večino preostalih tekem doma in to z nasprotniki, ki je že na tujih tleh obračunavalo z njimi, vendar točk tudi v nedeljo ne bo zametavalo.. če se mu ponudi prilika priti do njih. Na prvi dve mesti ob koncu tekmovanja sicer ne more več računati, tudi teoretično je to že nemogoče, skušalo pa bo utrditi si pozicijo kje v sredini tabele in se otresti nevarnega priključka k repu, — Tudi ob tej priliki opozarjamo igrače obeh enajstoric, zlasti pa prijatelje obeh klubov k fairnesi in medsebojnemu spoštovanju. Navdušenje in kritika naj nikdar ne prekoračita dovoljenih mej in naj ne kvarita res prijateljskih odnošajev med kluboma. Enajstorica Kranja potuje na Jesenice z vlakom ob 13. uri in jo bo spremljalo večje število prijateljev Mlad močen delavec lesne stroke sprejme vsako zaposlenje. Reflektante prosi da puste naslove v upravi „Sobote“. Harmonij dobi o ohranjeni se proda. Cojzova cesta 12. Prazne kante kupujem stalno; vsebina 5— 25 kg. Na upravo pod nDobro ohranjene". Kupujem steklenice, rabljene, od črnila in podobne vseh vrst velikosti. Ponudbe na upravo pod -Steklenice". Prodam vlogo Jadrarisko-podunavske banke na 22.000 dinarjev. Naslov v upravi. Stanovanje dveh sob s pritiklinami išče mirna stranka. Naslov pustiti v upravi za „Zračno“, Nameščeuja išče mlada, tudi lažjih pisarniških, del zmožna moč, pripravljena sprejeti vsako delo. Naslov v upravi. OPOZORILO! Gospod Stefan Varl iz Kranja-Klanc ni več v naši službi in ne more za nas v nobenem oziru posredovali. Groatia, zavarovalna zadruga podružnica v Ljubljani- Kdo je danes^ zadovoljen • Zares zadovoljne so dame, katere svoje modne potrebščine Klobuke, nogavice, rokavice perilo, pasove, torbice PLETENINE i. t. d. kupujejo V MODNEM SALONU OROSEL KRANJ, TAVČARJEVA UL. 5 Vzamem v najem najraje v bližini Dubrovnika (eventuelno tudi Splita) boljši hotel s 15 do 20 sobami, tekočo vodo, samov zelo dobrem stanju. Izčrpne ponudbe na upravo »Sobote* pod »Strokovnjak. Vsakovrstno zimsko, moško in damsko HVIOMBBILISTI POZO«! 111M44 TVORNICA ČRNILA IN (TDIIUl KEMIČNIH IZDELKOV UlUlillJ perilo, mniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii nogavice, rokavice, kravate, damske torbice itd. dobite v modni trgovini IVO WENDLING Jenkova ulica Lastniki Diesel avtomobilov zahtevajte povsod novo „DianaM rumeno Diesel avto-olje Varuje — Motor — Štedi PETRONAFTA K. D., ZAGREB Čistilo asa kovine v pločevinastih flašicah ali odprto Trgovci en gros cene! DELAVCI, KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI IN URADNIKI KUPUJTE LE DOMAČE BLAGO Domače pa je le ono blago, katerega izdela naš domač obrtnik, naš domač tovarnar in katerega prodaja naš domač trgovccl NEVESTE! VSE KAR RABITE V KUHINJI TO JE: PORCELAN, EMAJL POSODO, JE-D1LNO ORODJE, SLIKE, OGLEDALA SI OGLEJTE PRI COLNAR-JU KJER KUPITE DOBRO IN POCENI Urejuje Čolnar Lojze — Za konzorcij »Sobote' Čolnar Lojze, Kranj, Bleiweisova 7. — Tiskarna „Sava“ d. d., Kranj. — Za tiskarno Vilče Pesi, Kranj