Po5?n!«B pIsBiH W Leto XILj štev. 128 EfntOana, sobota S. junija t Cena 2 Din U pravu ištvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125. 312& Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL 3. — TeL 3492 k 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Koceoova ulica št 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub* [jana St 11.842. Praha čislo 78 180 Wieo St 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din sa inozemstvo 40.— Dia Uredništvo: L^obtjana: Knafljeva obča 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 ki 3126 Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te> lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8 Telef. št 190 Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi pc tarifa Briining ln Curtius y Londonu Nemška državnika, ki sta prispela včeraj popoldne v London, sta bila od zastopnikov angleške vlade prisrčno sprejeta London. 5. junija, AA. Danes ob 14.45 sta prispela v London državni kancelar dr. Bruning in zunanji minister dr. Curtius. Na postaji Waterloo sta ju pozdravila predsednik angleške vlade Macdonald in zunanji minister Hendereon. London, 5. junija, s. V Southamptonu (t/i se danes zbrali mnog ohromi zastopniki angleškega tiska, da bi podrobno opisali prihod nemških ministrov na angleška tla. Ministra dr. Bruning in dr. Curtius sta se pripeljala v Southampton točno po progra* mu s Hapaigovim pa makom »Hamburg« ter se nato takoj s posebnim vlakom odpeljala v London. Postaja Waterloo v Londonu je nudila pred prihodom obeh ministrov sliko napetega pričakovanja. Peron, ki ga je po* lici i a strogo zaprla, je bil natlačeno poln odličnih angleških in nemških osebnosti. Med navzočima sta bila tudi ministrski predsednik Macdonald im zunanja minister Henderson. Ministra sta bila sprejeta _ z živahnimi ovacijami. nakar sta takoj priče« la razgovore z vodilnimi angleškimi oseb* n ostmi. Posebno prisrčno sta se pozdravila dr. Curtius in Henderson. ki se poznata ze iz Ženeve in ki sta si v živahnem razgovo« ru večkrat medsebojno potrkala na rame« na. Tudi državni kancelar dr. Bruning in ministrski predsednik MacSonald, ki se prej še nista srečala, sta bila kmalu v ži. vahnem razgovoru. Fotografi rn novinarji so imeli polne roke posla, dokler se niso od* Jični gostje v spremstvu najvišjih predstav« nikov angleške vlade odpeljali z avtomo« bili v hotel »Charlton«, kjer bodo stanovali Berlin, 5. junija, s. V političnih krogih v> povzročilo razočaranje, ker ie smatral »Da-ily Herald« prav na dan prihoda nem« Skih državnikov v London za primerno razpravljati v članku pod naslovom »Ali bo Nemčija bankrotirala«« o vprašanju, ali bo Nemčija prisiljena ustaviti ne samo reparacijske dajatve, temveč tudi plačilo obresti svojih zunanjih posojil. Na mero« dajnih nemških mestih izjavljajo na to, da nihče v Nemčiji niti od daleč ni mislil na to, da bi se upiral plačevati obresti in go« voriti o državnem bankrotu, kajti ravno Youngov načrt do'oča za zaščito plačeva* nja obresti možnost moratorija. London. 5. junija. AA. Nemški kancelar Briining in zunanji minister Curtius sta sprejela najprej avstrijske in nemške, nato pa angleške in inozemske novinarje. Izjavila sta novinarjem, da sta prispela v Anglijo na posvetovanja z angleškimi državniki o gospodarskem položaju in posebno o ležki gospodarski krizi, ki je zajela Nemčijo. Bruning je poudaril velike težkoče, ki jih ima nemška vlada pri uravnoteženju državnega proračuna. Zato bo v kratkem objavila nove izredne odredbe, ki bodo naložile nemškemu narodu ogromne žrtve. Ker je današnji »Daily Herald« v uvodniku dejal, da je Nemčija pred gospodarskim polomom, je kancelar Bruning najbrž prav zato naglasil, da so terjatve mozemskih upnikov" popolnoma varne. Končal je, da so krivi nemški gospodarski krizi deloma reparacijske dajatve, da pa ne bo predložil nobenega osnutka za njihovo revizijo ansfeškim državnikom. Ministra sta popoldne posetila londonsko City in zapadni del mesta. Nocoj je priredil ministrski predsednik Macdonald gostoma v zunanjem ministrstvu slavnosten banket. Francosko-ruska pogajanja V Pariz je dospela ruska delegacija za pogajanja o obnovi gospodarskih zvez Pariz, 5. junija, d. Pod vodstvom na« mestnika ljudskega komisarja za zunanjo trgovino v Moskvi Dvolajskega je danes dospela v Pariz delegacija ruskih strokov* n;akov, da obnovi pogajanja s francosko vlado o gospodarskem modusu vivendi. Kakor poroča »Petit Parisien«, pogajanja ne bodo prekoračila povsem gospodarskega obeležja. Gre samo zato, da ee konča ca. rinska vojna, ki je nastala z ruskim dum« pingom. Ko so prispeli prvi veliki dum« p m Ski eksporti iz Rusje, je francoska v I a« da lani 20. oktobra izdala odredbo, po ka* teri se ruski uvoz kontingentira in podreja posebnemu dovoljenju. Na ta ukrep je Ru« pija odgovorila z bojkotom vsega franco* pkega blaga. Z izjavami Litvinova Brian« d-J v Ženevi je bfla olajšana obnova go* spodarskih pogajanj. , Kakor poroča »Journee IndustneHe« eo Rusi izjavili že v naprej pripravljene pristati na to, da ostane v veljavi tudi v hodoče sistem kontingentiranja uvoza. Isto* časno so zahtevali Rusi zaključitev franco« sko*ruske pogodbe o nenapadanju. Francija je na to zahtevo odgovorila, da je taka po« godba po zaključitvi Keiloggovega pakta prav za prav odveč, vendar pa se je izja« vila za pripravljeno za pričetek diplomatskih pogajanj, da bi tako jasno pokazala svojo dobro volio. Na obnovo pogajanj o ure« ditvi ruskih predvojnih dolgov Franciji za enkrat še ne mislijo. Berlin, 5. junija, č. Besedovski, ki se mu« di te dni v Berlinu, je izjavil, da mu .je le« ta 1928, ko je šel v Pariz, naročil Stalin, naj o predvojnih ruskih dolgovih ničesar ne govori. Mi nočemo ničesar plačati, obe« tali bomo vse, izvršili pa ničesar, je pri* pomnil Stalin. New York, 5. junija, č. Trgovska zbor« niča države New York je soglasno spreje« la predlog, da »e ne uvedejo trgovinski od* nošaji z Rusijo in izda prepoved za uvoz ruskega blaga. Dosledno s tem zahteva t r* govinska zbornica, da se tudi ameriški stroji ne smejo več izvažati v Rusijo. „Do X" prispel v Brazilijo Veliko nemško letalo je srečno preletelo s Kapverdskih otokov Atlantski ocean do Brazilije in pristalo v Port Natalu L'.zbona, 5. junija, d. Kakor se je izkazalo, so vesti iiz Porte Praia, po katerih je letalo sDo X« padlo v morje kakih 100 kilometrov južno-vzhodno od Kapverdskih otokov, povsem neutemeljene. Letalo »Do X«. čegar polet je potekel po vesteh francoske brezžične postaje na Kajpverdskih otokih do včeraj ob 5. popoldne popolnoma gladko, so na označenem mestu opazili par niki, kako se je v hitrem poletu iz velike višine sroustilo v bližino morske no ivršine. Opazovalci na parnikih so mislili, da je letalo padlo v morje ter so odposlali siično poročilo, ki ga je brezžična postaja t Porto Praia sprejela in fci jo je smatrala za brezžično vest letala samega Nato so javili alarmantno vest o nesreči letala v Lizbono. Porto Pra.la, 5. junija. d. Včeraj} ob 19.20 srednje evropskega časa so sprejeli brezžično brzojavko letala »Do X«, v kateri sporoča, da je na letalu vse v redu in da na svojem polete uspešno napreduje. Vodstvo letala je izrabilo uipanje, da bo okoli 2. ure srednjeevropskega časa doseglo otok Fernando Noranha ob brazilski obali. Berlin, 5. junija AA Veleletalo »Do X« je preletelo Ocean ln pristalo malo pred 5. uro lokalnega časa na otoku Fernando No-ronha. Nato je nadaljevalo polet do brazilske obale, kjer je prispelo malo po 6. url lokalnega časa v Natal. Port Natal, 5. junija g. Ogromno vodno letalo »Do X« je danes ob 17.15 srednjeevropskega časa gladko pristalo v pristanišču Port Natala. V pristanišču je sprejela zmagovalce oceana zelo ogromna množica Mesto je svečano okrašeno z brazilskimi in nemškimi zastaivami. Vrhovni predstavniki državnih oblasti ln mestne občine so najprisrčnejše pozdravili posadko in njenega kapitana Chrieti.jansena. Vse moštvo je nastanjeno v Grandhotelu kot gostje mestne občine. Prod hotelom se neprestano zbirajo tisoči iin tisoči ljudi, ki prirejajo nemškim letalcem viharne ova-cije. V zraku in pod vodo na Severni fečaj Berlin, 5. junija, d. Zrakoplov »Zeppe* fin« bo odplul na Severni tečaj v drugi po« lovici meseca julija. Bržkone bo startal 20. julija na letališču Staaken pri Berlinu. Prva pot polarne vožnje bo vodila v Leningrad, odkoder bo plul dalje v Arhangelsk in na« to proti skoro še nepoznanemu otoku Se* verni zemlji v Severnem ledenem morju, za čigar raziskanje si v zadnjem času v Rusiji zelo prizadevajo. Nadaljnji polet zrakoplova »Zeppelina« bo šele pozneje določen glede na vremenske razmere. Ves polet bo vodil dr. Eckener. Zrakoplov bo imel na krovu s posadko vred približno 45 oseb, med njimi 10 znanstvenikov iz Nemčije, Rusije, Švedske in Amerike. Vod« stvo znanstvenih raziskavanj bo poverjeno profesorju Samojloviču, ki je vodil ledo* lomca »Krasina« pri reševanju Nobilove ekspedicije. Vožnje se bosta udeležila tudi dva bogata mlada Američana, ki bosta pla« čala bogato potnino, da bosta prišla kot pr« va turista na Severni teraj. New York, 5. junija, d. Podmorica »Nan« tilus«, s katero namerava Hubert Wilkans doseči pod polarnim ledom Severni tečaj, je včeraj zapustila pristanišče v New Lon« donu v Connecticutu. Podmornica pluje najprej v Provdncetown v državi Massa« chusetts. Od tu bo po 48 urnem odmoru nadaljevala pot preko Atlantskega oceana do Spitzbergov. New London, 5. junija, d. Polanrf raz« Iskovalec Wil;kins se bo na poti do Spitz* bergov ustavil s podmornico »Nautilus« v Londonu, kjer hoče nuditi angleškim znan« stvenikom priliko za ogled podmornice. Njegova žena se mu bo v Londonu pridTu« zala, ker ga namerava spremljati do Siptz« bergov, „ NJ. VEL. KRALJ V VARAŽDINU je nas kralj zopet prebil ves dan med prebivalstvom, po* vsod sprejet s prekipevajočim navdušenjem Varaždin, 5. junija, r. V prekrasnem vremenu je odpotoval Nj. Vel. kralj s spremstvom davi ob 8.15 iz Zagreba. Pot ga je vodila najprej čez Sesvete v slavnost. no okrašena Soblinec, kjer so kmetje z ve* likim veseljem in navdušenjem pričakali svojega vladarja. V Belovaru—Moravčah se je okoli slavoloka zbrala velika množi« ca ljudi iz vsega Prigorja. Na čelu krneč« kih množic je župnik Jambreščak ginjen pozdravil kralja, dve deklici pa sta kralju izročili šopek cvetja in deklamirali prigod« no pesmico. Za njima je neki kmet v krat« kem govoru naglasil veliko veselje hrvat« skih kmetov, da vidijo kralja v svoji sredi. Pri Sv. Ivanu Žalnem je bil enako po« stavljen velik slavolok, ob prihodu knflja so pokal? možnarji in zvonili zvonovi, ljudje pa so vladarja pozdravljali z navdu« šenim vzklikanjem. Tudi tukaj je poleg drugih pozdravil kralja priprost seljak. ki je poudarjal, kako neomejeno zaupanje ima kmečko ljudstvo v svojega ljubljenega vla* darja. Nj. Vel. kralj se je ljubeznivo raz« govarjal z ljudmi, nato na med zopetnimi viharnimi ovacijami nadaljeval pot proti VaTaždlnu. Po vseh krajih na potu so ga pozdravljale velike množice, gasilci in So« koli, skoro vsaka vas je postavila slavo« lok. povsod so grm p1 i možn arii in zvonili zvonovi. Zlasti mogočna sta bila spreiema v Brežničkem Humu in Novem Marofu. Ob 10.45 dopoldne je orispel Nj. Vel. kralj v Varaždin. Ze daleč iz mesta se je bila postavila gasilska godba, ki ie z zvoki državne himne pozdravili vladarja. Ob vhodu v mesto je stal velik slavolok z napi« som: »Dobro došel, kralj ujedinitelj!« Tam je stal tudi varaždinski pešpolk z godbo. Poveljnik polka polkovnik Miloje Popadič je Nj. Vel. kralju predal raport, medtem pa ie godba svirala državno himno. Sokoli, šol« ska deca, gasilci in druga d-ruštva ter ne« pregledna množica ljudstva je napravila špalir do središča mesta pred staro mest* no posvetovalnico, kjer je stal drugi slavo« lok z napisom: »Živel naš kralj!« S prekipe« vajočim navdušenjem so množice pozdrav« Ijale vladarja na niegovi triumfalni poti po mestnih ulicah. Zvonjenje je utonilo ▼ gromkem vzklikanju. V središču mesta se je zanosno vzklikamo e še stopnjevalo. Kralja je prvi pozdravil mestni župan, mala deklica mn je ponudila kruha in soli, neka gospodična pa miu je izročila v imenu mladine šopek cvetlic. Ko je govoril še varaždinski banski svetnik, se je Nj. Vel. kralj med neprestanimi burnimi ovacijami množic podal v zgodovinsko varaždinsko mestno posvetovalnico. Ker se ovacije na trgu kar niso mogle poleči, je stopil kralj na balkon mestne hiše in smehljaje odadravijal vzklikajoči mu množici. V lepo okrašeni posvetovalnici sta mu nato ban in okrožni inšpektor predstavila zastopnike mesta, oblasti. šol in korporacij. Kralj se je prijazno ra/agovardal z vsemi prisotnimi, se zanimal za kulturne in gospodarske razmere Varaždina in okolice in se zlasti po-mudil pri kmetskih deputacijah, ki so ga vedno znova navdušeno pozdravljale. Kmetje so vladarju izrekali razne svoje prošnje Jn se razgovarjali z njim tako prostodušno in prisrčno, kakor se more človek raagovarjati le s človekom, ki mu lz srca zaupa ln mn je iz srca vdan. Zelo se je zanimal vladar tudi za razvoj in napredek Radikalne finančne odredbe v Nema j Vlada hoče zmanjšati državne izdatke za 900, dohodke pa zvišati za 1800 milijonov mark Berlin, 5. junija d. »Vorw&rts«< objavlja razne podrobnosti o novi zasilni odredih!. Ukrepi za pokritje državnega primanjkljaja odrejajo zmanjšanja.- i®datkov in povečanje dohodkov. Zmanjšanje izdatkov se namerava doseči z novim znižanjem plač, s prihranki v državnem gospodarstvu in pri zavarovanju zoper brezposelnost Plače javnih nameščencev bodo znižane za 4 do 8 odstotkov, rajzen tega pa bo zmanjšana tudi dokla/da za prvega otroka za polovico. Na ta način bi se prihranilo 391 milijonov mark. Prihranki v državnem gospodarstvu so proračun ani na 202 milijona mark, od česar odpade 50 milijonov za državno bramlbo in 30 milijonov na Invalidnine, ki bodo zmanjšane za 4 odstotke. Pri zavarovanju zoper brezposelnost naj bi se prihranilo z notranjimi reformami 309 mili- jonov mark. Napram tem Skupnim prihrankom T vl91-ni 902 milijonov mark je določeno »višanje dohodkov za 1.813 milijonov. Zvišanje dohodkov hočedo doseči s povečanjem usluž-bensfkega davka, kar bi prineslo 440 milijonov mark, s povečanjem carine na mineralna olja za 75 milijonov mark, s podvojitvijo davka na sladkor r znesku 110 milijonov mark, z uvedbo mesečnih plačil prometnega davka v višini 115 milijonov mark in z ukinjenjem povračila uslužben-skega davka v višini 60 milijonov mark. Iz presežka, ki bo ostal po pokritju primanjkljaja, se bo odlkazalo 160 milijonov državnim železnicam za nove dobave, z ostalo vsoto pa se bo osnoval poseben rezervni fond. Redukcija brezposelnih podpor v Angliji Brezposelna podpora naj se zniža in omeji na pol leta Odpor delavske stranke London, 5. Junija d. Komisija za proučitev reforme zavarovanja za primer brezposelnosti je objavila včeraj svoje predloge. Poročilo ugotavlja veliko obremenitev države s podpiranjem brezposelnih in zahteva: 1. omejitev podpiranja brezposelnih na največ 36 tednov v enem letu, 2. zvišanje zavarovalnih prispevkov. 3. zmanjšanje podpor. Nadalje predlaga ukrepe za pre-prečenje neopravičenega prejemanja pod-oor za brezposelne. Ti predlogi predstavljajo v celoti prihranek 41 milijonov funtov šterlingov pri državnih nakazilih za brezposelno zavarovanje. Rešiti bo treba še težavni problem, kako naj se likvidira dolg zavarovalnega fonda državi, ki bo do jeseni presegal 100 milijonov funtov šterlin-gov. London. 5. Junija AA. Olasflo delavske stranke »Daily Herald« pravi k poročilu komisije za reformo zavarovanja proti brezposelnosti, da se bodo delavske organizacije odločno uprle vsakemu znižanin podpor brezposelnim. »Times« poudarja, da so Sani veKne razdelili bremena reforme za zavarovanje proti brezposelnosti med industrijo, davkoplačevalce rn brezposelne in tako pripomogli. da bo podporni zaklad za brezposelne postal vendarle enkrat solventen. Rešitev kraljeve komisije pomeni a, da bo raje vsakdo delal, kakor pa iskal podpore. »Manchester Guardian« piše, da je poročilo kraljeve komisije pogumna listina, ki daje prave nasvet* v teh hudih časih. List končno poudarja, da Je vsaka nova pot težavna, in poziva vlado, naj modro reši socialni problem. Zastopnika delavske stranke ▼ komisfft sta izdelala manjšinsko poročilo, ki odklanja predloge večme in zahteva, naj delavci tako dolgo uživajo svoje dosedanje pravice. dokler komisija p<» izpremeui izdelanega načrta za zavarovanje Droti brezposelnosti. i i Volitve v rumunski sena! T«fi pri senatnih volitvah fe dosegla Jorgova vlada znaten nspefi Službeni izid poslanskih volitev novno Izjavlja, da B volitvami hi tudi z rezultati ni vse v redu. Proti volitvam v poslansko zbornico je bilo včeraj vloženih več novih protestov. Notranji minister Argetojanu je že priznal, da bo treba volitve v nekaterih okrajih razveljaviti. Bukarešta, 5. junija, s. Notranje ministrstvo objavlja naslednji pregled izida zborničnih volitev. Enotna nacijonalna lista (vladni blok) je dobila 287, narodna kmet-ska stranka 30, liberalna stranka (Jurija Bratiana) 12, ljudska stranka Avaresca 10, kmetska stranka Lupua 7, protisemitska liga 8, s Stereovo skupino združena liga proti izkoriščevalcem 6, socijalisti 7, madžarska stranka 11, židovska stranka 4 ln komunistični delavski blok 5 mandatov- V narodnem enotnem bloku bo zastopana liberalna stranka z 68, nemška pa s 13 poslanci. Vsi voditelji opozicijskih strank so bili izvoljeni. Izmed vodilnih osebnosti narodne kmetske stranke sta podlegla le Mi-ronescu in Madgearu. Bukarešta, 8. fmrffa. p. V Rumuniji so včeraj volila občinska in okrajna zastopstva člane senata. Izvoliti je bflo treba 114 senatorjev. Končni rezultat še ni znan, vendar pa je gotovo, da je vlada dobila v 71 volilnih okrajih 60 mandatov, kar pomeni ogromno večino. V istih okrajih je narodna kmeiska stranka dobila le 2 mandata, madžarska stranka pa 2 mandata. Ker se senatorji volijo z večino glasov, ie uspeh vlade še večji kakor pri zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so se vršile po volilnem sistemu, s katerim se favorizirajo velike strRTik© Bukarešta, 5. junija g. Izmed 113 včeraj izvoljenih senatorjev odpade 100 senatorjev na vladno, 2 na madžarsko in 1 mandat na narodno caranistično stranko. En mandat je še dvomljiv in bo najbrž pripadel narodnim caranistom. Jutri bodo bodo vršile volitve senatorjev po občinskih sploSne volitve senatorjev. Vladne kroge je uspeh pri volitvah presenetil. Opozicija po- Sokolstva ln med drugim obljubil starosti sokolskega društva v Kotoribi, da bo ali sam prišel na svečanost razvitja sokolske zastave 14. junija, ali pa poslal svojega zastopnika Ko se je kralj zopet pojavil na trgu prod mestno hišo, ga je sprejel nov orkan navdušenega vzklikanja. Komaj in komai so med množico naredili pot, da se je mose.1 vladar odneljati v staro mesto, kjer si je ogledal znani varaždinski muzej. Vse mesto je bilo slavnostno okrašeno, vse ulice prenapolnjene s prebivalstvom iz mesta in okolic«. OkoM poldneva se Je Nj. VeL kralj poslovil od Varaždana in se med nenrestanim burnim vzklikanjem množic odpeljal v Vidov ec. kjer je bil od tamošnjesa prebdval-sbva enako prisrčno in navdušeno sprejet z VBklikanjem, streljanjem \Poilu d' Orient« z zastavo. Kbrana je bila v velikem številu tudi Jugoslovanska kolonija v Parizu. Na čelu so ji bili zastopnik našega poslanika, svetnik poslaništva Cincar Markovič in tajniki fmiljanič, Mirkovič in Pandurovič ter šef presbiroja pri poslaništvu Vučetič. Jugo- slovenske bojevnike so na postaji pozdravili z vzkliki »Vive la YougosIavie!c. Ju-gosloveni pa so gromko odgovarjali s klici »Vive la Frano^!« Bivši jugoslovensiki bojevnik! so s kolodvora odšla v spremstvu francoskih tovarišev v mesto. Z ozirom na pozni čas, ko mora vladati na ulicah mir, je šla povorka po ulicah mirno, brez vzklikov, vendar pa so jugoslovenske goste pasanti povsod prisrčno pozdravljali. Govorov na kolodvoru ni bilo, temveč so odšdi jugoslo venski bojevniki takoj v hotel". Danes dopoldne ob 10. so odšli jugoslovenski bojevniki v slavnostni povorkl na grob neznanega junaka, nakar je bil v občinski palači sprejem. Ob 17. uri je siprejel jugoslovensko delegate minister za zunanje zadeve Briand. v svojem govoru sc je v toplih besedah spominjal francosko-juigoslovenskesa prijateljstva. Naš pariški poslamšk Spalajkovič je dal pariškemu dopisniku Avale o obisku naših bojevnikov naslednjo izjavo: »Prihod bivših jugoslovenskih bojevnikov v Francijo je zbudil naivečje zanimanje pri vseh Fran-coziih, posebno pa med bivšimi francoskimi bojevniki, ki se še živo spominjajo težkih dni vojne in časov skupnih junaških bojev. Francoski narod, ki je, enako kakor naš, mnogo prefcnpe' za časa vojne, nikoli ni pozabil onih svojih zaveznikov, ki se niso ustrašili največjih žrtev za obrambo svoje domovine pred osvojevalniml napadi. Francija je viteška in plemenita In zelo visoiko ceni svobodo in junaška domoljubje. Tako je naravno, da uživa ravno Jugoslavija največje simpatije v Franciji. To dejstvo pojasnjuje simpatije do Jugoslavije v vseh slojih francoskega naroda in on! junaki, ki pridejo zdaj v Pariz in ki imajo čast predstavljati vso našo vojsko In tako-rekoč ves naš narod, se bodo prepričali o ljubezni Francozov do' Jugoslavije. To bo ponovna prilika doka.zov simpatij in prijateljstva ter skupnega dp-la za ohranitev miru v Evropi.« Prometni minister na inšpekciji v Sloveniji Pregledal je v četrtek in petek del naših železniških prog in ljubljansko direkcijo - Obljubil je vso pomoč za nujne železniške potrebe dravske banovine M fm Danes premiera ob 4*» in %10. zvečer ob znižanih letnih cenah! Opereta razkošja, lepote ln najslajših melodij. »Ljubavna parada" V glavni vlogi najslavnejši kupletist, ljubljenec Pariza MAURICE CHEVALIER Predprodaja vstopnic od 11. — pol 13. ure. Elitni kino Matica Telefon 2124. Mednarodni agrarni kongres v Pragi Včeraj je bil otvorjen v Pragi ob prisotnosti prezidenta Masaryka in diplomatskih zastopnikov XV. mednarodni agrarni kongres Ljubljana, 5. junija. AA. Prometni mini« ster g. inž. Lazar Radivojevič je v sprem« stvu generalnega direktorja železnic g. inž. Dimitrija Šroploviča posetil včeraj Slove« nijo. Inspiciral je progo in postaje od Za« greba do Ljubljane, danes pa v Ljubljani železniško direkcijo, kjer je imel z vod« stvom večurno konferenco. Direktor in na« čelniki so gg. ministra in generalnega di« rektorja podrobno seznanili s tekočim 6ta« njem poslov in tudi z vsemi personalnimi težkočarni; detajlno so jima poročali o potrebah ljubljanske direkcije, o potrebah, ki so obenem želje najširše javnosti. Mini« 6ter Radivojevič 6e je za vse stvari živah« no zanimal ter pokazal izredno razumeva« ti je in mnogo volje, da se čimprej odpo« more vsaj najnujnejšim potrebam. Tudi g. minister je odločno za to, da se moderni« žira in spopolni vozni park, posebno z no« virai stroji in motornimi vozili; da 6e glav« ne proge dovedejo v prvovrstno stanje, pa tudi ostale po potrebi pojač'jo, in da se vsa ostala dela, posefeno na progi Zidani most—Zagreb, forsirajo; da se nujno reši vprašanje obmejnih postaj, njihovih po« 6trojenj in poslopij; da 6e najde možnost elektrificiranja še nekaterih postaj. Z re« šitvijo vseh navedenih in še drugih odpr« tih vprašanj bo g minister naše pokrajine zelo zadolžil; vsekakor je na mestu, da na« ša javnost primerno ceni to zdravo voljo kraljevske vlade, ki ima, kakor vidimo, 6talno pred očmi napredek države, oziroma njenih ustanov v zvezi z važnimi gospo« darskimi problem: našega naroda. Katoliško-Iiberalna vlada v Belgiji Bruselj, 5. Junija, s. Nova vlada Je bila sestavljena naslednje: ministrsko predsedstvo in notranje zadeve; Renkin (katolik), zunanje zadeve: Hymans (liberalec), pravosodje: Kock (liberalec), umetnost in znanost: Petitjean (llberaL), promet: Dens (liberalec), finance: Houtert (katolik), industrija ln delo: Heyman (flamski katolik), kolonije: Crokaert (katolik), javna dela: Van Caeneghem (flamski katolik), kmetijstvo: Van Dievoet (flam. katolik), pošta: Van Isacken (katolik). Vojno ministrstvo še ni zasedeno in bo najbrž poverjeno enemu izmed liberalcev. Smrt poljskega politika Varšava, 5. junija. AA. V 51. letu je umrl voditelj poljske kmetske stranke Jan Dombski. Bil je svojčas predsednik par« lamenta in voditelj poljske mirovne de« legacije po ruski vojni. Mussoliniiev brat o sporu z Vatikanom Rim. 5. junija, s. Arnaldo Mussolini piše v uvodniku ?Popolo d'Italiai o sporu med fašizmom in Vatikanom in izjavlja na koncu, da bi bilo treba člen 43 konkordata, ki je dal povod za incidente, točneje raztolma-čiti. Fašizem zastopa stališče priznanja in spoštovanja katoliške cerkve, zagovarja pa tudi tezo, da mora politično in gospodarsko življenje države urejati izključno država. Posamezne sekcije Katoliške akcije, v katerih je bilo precej ostankov bivših katoliških popolarov, je treba brezpogojno razpustiti- Mussolinijev brat izraža končno željo, da bi zopet prišlo do sporazuma, pri čemer odločno zanika, da bj bil sam pri katerikoli priliki pozival na izgrede in sra-motenja proti cerkvi. Demonstracija pred fašističnim glasilom MIlan, 5. junija č. Četudi je poslopje, v katerem ie redakcija »Popolo d' Italia«. ki jo vodi Mussolinijev brat Arnaldo, zastraže no z močnimi policijskimi oddelki, se ie vendar posrečilo nekemu delavcu, da je prodrl kordon miličnikov ter z veliko rdečo zastavo v rokah prispel v bližino poslopja in z velikim kamnom razbil neko okno. Bil je seveda takoj aretiran. Ta korak napadalca je dokazal, da ni doceia izključena možnost atentata na poslopje »Popolo d' Italia« ter ie zato izzval veliko paniko med fašisti, ki se ne zanesejo več samo na svoje miličnike in ie bilo zato danes poslopje zastraženo z močnim oddelkom redne vojske " Glavna skupščina Zveze privatnih nameščencev Ljubljana, 5. junija V sredo zvečer se je vršila giavna skupščina Zveze društev privatnih nameščencev, kateri so prisostvovali delegati: Društev rudniških nameščencev iz Trbovelj, Zagorja, Rajhenburga, Mežice in Krmelja. Društva odvetniških in notarskih uradnikov iz Maribora, Društva nameščencev KID na Jesenicah, Društva nameščencev Združenih papirnic iz Vevč, Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev iz Ljubljane, Zveze delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani, Organizacije praktičnih elektro-strojnih tehnikov v Ljubljani in Društva nameščencev nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Ljubljani. V Zvezi so še organizirani Društvo privatnih nameščencev v št. Pavlu, enako društvo v Guštanju in Sekcija zveze lekarniških sodelavcev v Ljubljani. Skupščino je vodil predsednik Zveze g. Zemljič, ki je pozdravil zastopstvo Delavske zbornice, Pomočniškega zbora ter Zveze bančnih uradnikov, katero je zastopal njen predsednik g. Vrančič. Zveza je imela v minulem letu za 131.868 Din denarnega prometa. Njen Splošni podporni fond znaša 59.864 Din in je naložen v Mestni hranilnici ljubljanski. Za današnje čase vsekakor prav lepa podporna rezerva. Vsa poročila so bila sprejeta z odobravanjem, Na predlog nadzorstva se je odboru in blagajniku podala odveza. Pri volitvah nove uprave so bili izvoljeni za predsednika Joško Zemljič, za podpredsednike Ladislav Cargonja, Franjo Volčanšek iz Trbovelj in Dragotin Gilč-vert iz Maribora, za tajnika Lavoslav Slamič, za blagajnika Evgen Lovšin, v nadzorstvo pa Ciril Likar, Rudolf Gonelli in Jože Velepič. Zveza je nastavila svojega strokovnega tajnika v osebi g. Janka Ske-ta. Svoje prostore ima v palači Delavske zbornice, Miklošičeva cesta, prvi vhod, n. nadstropje. Občni zbor je pokazal, da se Zveza prav lepo razvija in da imajo nameščenci v njej močno oporo in zaščito. Trgovina z dekleti v Vojvodini Beograd, 5. junija, p. Iz Sente poročajo, da je policija odkrila tamkaj obsežno tr» govino z dekleti. V zadnjem času so opa» ziJi, da je izginilo več mladih deklet, po» izvedovanja za njimi pa so ostala brez uspeha. Te dni pa so nekateri kmečki fantje, ki so na trgu dobro prodali živi« no, pri veseljačenju naleteli na neko sta« rejšo ženo, ki jim je obljubila, da jim pre« skrbi žensko družbo. Med mladeniči je b?I tudi Laško Buran, ki mu je nedavno izginila lTletna sestra Aranka. Ko jih je omenjena ženska pri* peljala v neko hišo, je Buran zagledal tam« kaj med dekleti svojo sestro Aranko. Ta« koj je odhitel na policijo in prijavil, kaj je razkril. Toda ko so došli policisti v označeno hišo, niso v njej nikogar več našli. Policija je uvedla obširno zasledo* vanje in je res v neki hiši na periferiji mesta našla zvodnico, v podstrešju hiše, ki je bila zelo dobro opremljena, pa je dobila 26 mladih deklet, od katerih ni hi« lo nobeno staro nad 19 let. Dekleta so deloma iz Jugoslavije, deloma iz Rumu« nije in Madžarske. Praga, 5. junija, h. Danes je bil v praškem parlamentu najslovesneje otvorjen XV. mednarodni agrarni kongres, ki Je obenem največiji, kar jih je doslej videla Praga. Kongresu je v diplomatski loži prisostvoval prezident Masaxyk, poleg njega so bili navzoči še ministrski predsednik, zelo številni člani vlade, predsednika obeh zbornic ter skoraj vsi diplomatski zastopniki '.n uradniki v Pragi. Med češkoslovaškimi ministri so zavzeli mesta na ministrskih klopeh bivši jugoslovenski minister za kmetijstvo dr. Frangeš, bivši rumunski minister Camaracesou, nekateri bivši francoski ministri ter bivši zvezni predsednik Avstrije dr. Hainisch. Zagrebški proces Zagreb. 5. junija n. Danes je bil 25 .dan procesa zoper Hraniloviča in tovariše. Zaslišan je bil priča šofer Janko Mislang. ki je izpovedal, da je b'i zvečer, ko je bil usmrčen Toni Sclilegel. s svojim avtomobilom pred gledališčem. Prišel je k njemu neki mladenič, okoli 19 let star s športno čepico na glavi ter ga naprosil, nai ga prepelje do Krajske ulice na vogalu Prilaza. Šofer je mladeniča prepeljal, ko pa mu ie plačal, ie izstopil in odšel v smer. ki je šofer ne zna navesti. Dotični mladenič je bil podoben Hraniloviču, zagotovo pa ne more reči. če je v resnici bil. Ko mu je prispel nasproti šofer Mundier s svojim avtomobilom s Prilaza in ga vprašal, če je videl kakega stražnika, ker so na Prilazu pred kratkim usmrtili nekega moža, mu ie na vprašanje, kdo ga je usmrtil, pokazal dva možka. od katerih je bil eden manjši, drugi visok ki sta hitela do Krajski ulici proti tobačni tovarni. Pohitel je za njima, prijel večjega za roko in ga vprašal, kaj je storil na Prilazu. Moški mu ie odgovoril »Jaz ničesar evo. oni tam«. Vprašanja. aH ie bil dotičnik Soldin. Mislang ni mogel z gotovostjo potrditi. Razprava se nadaljuje jutri ob 8. zjutraj. Nastop duševno bolnega Ljubljana, 5. junija. Na mostu čez Gruberjev kanal na Karlov-ški cesti se je dopoldne odigral razburljiv prizor. Okrog 10. je prišel ob obrežju neznan možak, oblečen v bolniško obleko, star okrog 50. let. Obnašal se je precej čudno ln •e zaradi svoje obleke vzbujal pozornost. Tu pa tam se je priklanjal ali se sukal na mestu, nato' pa zopet hitro stopil naprej. Zaradi tega je postal nanj pozoren tudi stražnik, ki je stopil do njega in ga hotel povprašati, kdo je in kam je namenjen. Čim pa ga ie prijel, že se mu je neznanec, ki je izpregovoril samo par nerazumljivih besed, iztrgal in skočil pri mostu naravnost v vodo. Potopil se je, nato pa prišel^ zopet na površje in udarjal okrog sebe. Vpil je na vse prelese. Na pomoč v vodo se je podal stražnik Zajšek, ki je priplaval do moža in ga z največjo težavo spravil k bregu. Cin požrtvovalnega stražnika je opazovalo mnoco občinstva. Ker je bil neznanec v bolniški obleki in precej slab, je takoj nekdo telefouiral reševalni postaji m je prišel do mosta avto, ki je odpeljal neznanca v splošno bolnico. . — Mož je 50-let ni umobolni posestnik Lovro Proj doma iz Pevme, občina Stara Loka, ki se nahaja že dalie časa na opazovalnem oddelku splošne bolnice. Bil je miren bolnik, zato so ga puščali ven, da je na vrtu opravljal razna dela. Na delo je šel tudi danes, potem pa se je nekje zmuznil skozi ograjo na prosto in izginil ob vodi proti karlovske-mu mostu- Skok dirkalnega konja iz drvečega vlaka Litija, 5. junija. Pred tedni so vozili mimo Litije trans« port goveje živine. Takrat je skočil _ pri Zagorju iz vagona lepo rejen vol, ki se je ubil. Našel ga je neki brezposelne?, ki si je privoščil ceneno pečenko. Dtu?! vol pa je odskočil v bližini Gornjega Loga. Ta ie ostal živ. pri padcu se je ukopal v peščino. Izgubljenca je našel progovni ob« hodoilk in ga oddal v hlev bližnjega kme« ta. Te dni pa je iz popoldanske«?* drveče« ga brzotovornega vlaka, ki je bil name« njen za Italijo, skočil iz vagona lep dir« kalni konj, vreden dobrih 20 jurjev. Zaradi vročine so bile vrata vagona od« prta. konj se je v nerodnem vozu izmotal, nakar se je prevalil skozi odortimo. Moč« no splašeno a prav nič poškodovano žival ie našel naš progovni nadzornik g. Ronko. Zaman jo je skušal ujeti, vedno znova se mu je iztrgala in pobegnila po nrogi. Da obvarujejo iskrega konjiča pred nesrečo, saj sta se že bližala dva vlaka, so hiteli za beguncem tudi železniški delavci. Nastala je pravcata prerijska gonja no nros?i. Ze se je bližati koniičku brzovlak. ki bi ffa ?otovo razmesaril. da se ni žival ustavila. Obdržali so konjička le slabih 20 korakov prfd strojem. Dirkača so soravili nato v hlev pri go« spodu Vojku Hribarju, kier <«o imeli T>o» noči z nrim veliko ooravka. bivati ie bila kakor zbesnete. Razbila je slamoreznico. ograje, hlaočevo postelio. Z največjo te« žflvo so ponorelo žival nalili na želez« ni§ki voz in odo ra vili dalie. Za dirko me i« da ne bo več. Tme lastnika ni znano. Spominjajte se slepih! Na kongresu so zastopane naslednje države: Nemčija, Argentina, Avstrija, Belgija, Brazilija, Bolgarija, čile, Danska, Egipt, Španija, Amerika, Francija, Finska, Grška, Madžarska, Italija, Japonska, Litva, Lu-ksemburška, Mehika, Norveška, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Rumunija, švedska, Švica, Uruguay, Jugoslavija in češkoslovaška Najštevilnejša je francoska delegacija, ki šteje 128 članov, nadalje poljska z 98 člani, nemška z 48, jugoelovenska s 37 člani Itd. Kongres je bil otvorjen s predvajanjem Smetanove »Rojmicke« nakar je imel bivši češkoslovaški minister za kmetijstvo Brd-lik slavnostni govor. Pred zaključkom Ljubljanskega velesejma Čim bolj se bližajo velesejmski dnevi koncu, tem bolj se množi obisk, zlasti zunanjih posetnikov. Do včeraj zvečer je velesejem posetilo že okrog 55.000 ljudi. Zadnje dni ja prišlo zopet mnogo šol iz vse naše banovine. Med številnimi zunanjimi posetnjki, ki so si včeraj ogledali prireditev, je omeniti rektorja zagrebške ekonomsko - komere.ijalne visoke šole dr. Nagya. Kupčije se nadalje prav ugodno razvijajo. Sklenjene so bile nove kupčije v gospodarsko - obrtnih strojih, zlasti kosilnicah, slamoreznicah. cirkularnih žagah in klepal-nikih. Zabeležene pa so bile tudi prodate v aparatih za avtogensko varenje, v hladilnih strojih, v pršilnih stroiih za soboslikar-je in pršilnih aparatih za nitrocelulozne lake. Navzlic težki krizi v lesni stroki se prodajajo tudi razni stroji za obdelovanje lesa, kakor skobelni stroji, vrtalni stroji itd. Zanimivo je tudi, da so bile zabeležene tudi že številne prodaje v perzijskih preprogah. Prav zadovoljivo se razvija tudi kupčija s harmonikami, z motornimi kolesi in raznimi kovinskimi izdelki. Veliko zanimanje vlada tudi za krasno izdelane sode in za vozove zapravljivčke, kakor tudi za posode iz železa, ki ne rjave in kjer se lahko spravljajo tudi kisline. Originalnih opank je bilo prodanih že nekaj sto parov. Obrtnike opozarjamo, da bo v nedeljo ob 11- dopoldne v paviljonu tvornice za dušik Ruše praktično razkazovanje avtogenske til slabega, je» sedel na klop dn omahnil, zadet od kapi. Iz pokojnikovega življenja Gotovo je strah pni padcu iz tramvaja tako vplival na moža visokih let, da ga je zadela kap. S pokojnim Benedekom je odšla v več* nost ena najmarkantnejših oseb najstarej« še učiteljske garde. Ma.rca meseca je do« poinil 83 let. Kljub visoki starosti je imel mož še čvrst korak in je bil še čil na duhu. Vsak dan je prečital dopoldne »Ju* tro«, popoldne »Narod« in poleg še dru« ge liste. Bil je pristna gorenjska koreni« na iz Mavčič pri Kranju. Mnogo je držal na svojo zunanjost kar je bilo pri njem nekaj posebnega. Kot učitelj je bil nad vse vesten in natančen. Mnogo se je pe* čal s sadjarstvom in vrtnarstvom. V mla« dih letih je bil tudi vnet pevec. Četudi je bil izmed zadnjih treh, ki so še dovršili idrijsko učiteljišče, je vzpored* no korakal s šolskim in splošnim najjred* kom. Služboval je 44 let po večini na No* tranjskem. Na Krasu v Matenjd vasi se je seznanil s pokojnim pisateljem Haramba* šemfPodkrajškom, ki je bil kot mlad že* lezniški uradnik na Prestramku, dalje s pesnikom Leopoldom Gorenjcem, ki je ka« planoval v Silavini, in z odločnim tabor* skkn govornikom in politikom Domice* ljam, ki je bil ekspozit v Orehku. Ti trije, on in župnik Ivan Čadež, vnet narodnjak, so se shajali svoje dni na Pre* atranku, politizirali in kovali načrte proti narodnim nasprotnikom. Najdaljša njegova službena doba, 37 let je bila v Planini pri Rakeku, kjer je razvil vse svo[je zmožnosti v dobro in napredek šole in kraja. Na njegovo inicijatdvo se bo tu odkril spomenik pesniku Miroslavu Vilharju. Veselil se. je njegovega odkritja, katerega se je nameraval udeležiti. Dolgo dobo je zastopal učiteljstvo T logaškem okrajnem šolskem svetu, kjer je branil neustrašeno napredek šole in pra* vice učiteljstva. Poleg tega je bil predsed* nik Učiteljskega društva po prerani smr* ti Vojteha Ribnnkarja,_ s katerim ga je ve* zalo najiskrenejše prijateljstvo. Ko je stopil L 1911. v pokoj, se je pre* selil s soprogo, ki mu je lansko jesen umrla, v Gorico k zetu Kačiču, ki je bS ravnatelj taimošnje podružnice Lijubljan* ske kreditne banke, in hčenki Mariji, Voj* na ga je pregnala iz Gorice in se je pre* selil v Ljubljano. Piri tem je prišel ob precej svoje oprave, posebno knjig. Za* pušča poleg hčere in treh vnukinj še sina, ki je višji uradnik pri železniški direkciji v Ljubljana. Možu dela. naprednijaku hi kresnearite* mu značaju bodri ohranjen časten spomin, žalujočim naše najiskrenejše sožaljel Na slavi gosposvetskih topničar jev Lepa proslava praznika Ljubljana, 5. junija. Vojašnica 16 art. polka na Dunajski cesti je bila danes v zastavah in okrašena 6 cvetjem in zelenjem. Polk praznuje ob* letnico, ko je prispel 1919 na Gosposvet* gko polje. To je dan njegove krstne slave. Goste sta sprejemala dopoldne domačin komandant polka polkovnik Radovan Jo* vanovič in komandant art. brigade gene* ral Gjorgje Popovič z oficirji polka. Na f-lavo so prišli ban dr. Drago Marušič, pod* ban dr. Pirkmajer s soprogo, škof dr. Gre* gorij Rožman, zastopnk župana mag. nad* svetnik Fran Govekar, železniški direktor dr. Borko in šef računskega oddelka Zupa* nič, danski konzul Zdenko Knez, delegacija 40. pp. s polkovnikom Cvejičem, drektor pošte dr. Gregorič, direktor Trgovske akademije Pirjevec, starosta JGS Josip Turk, za posavsko gasilsko župo Engels« berger, za JS podpredsednik Stupica, sta* roste ljubljanskega Sokola br. Kajzelj, za* stooniki Sokola III. in mnoge dame. Ob 10. je prispel tudi komandant Drav* 16. artiljerijskega polka ske divizije general Bogoljub Hič s sopro* go. Njegov prihod so pozdravili topovski streli, godba pa je zaigrala znano pesem (Eto našeg kralja). Zatem so opravili oer* kvene obrede prota Dimitrije Jankovič, ku* rat Josip Cudennan in imam Mehmed Ah* metaševič. Rezanje kolača so opravili ko* mandant polka, en narednik in en redov. Nato je nagovoril komandant vojaštvo, na* glasujoč, da se polk lahko ponaša 6 slavo, ki je je bil deležen, ko je dosegel najslav* nejšo točko, tužno Gosposvetsko polje. Pozval je vojake, naj bodo ponosni na ta čin in naj skušajo vedno in povsod po* snemati svoje prednike. Vzor naj jim bo pokojni kralj Peter Osvoboditelj in sedanji vrhovni komandant vojske, modri vladar kralj Aleksander. Vojaštvo se je odzvalo pozivu g. polkovnika z gromkim trikrat« mm t »Živio!« Nato je polk nagovoril z ix« branimi besedami trudi g. divizionar, ki je toplo čestital k slavi. Pod vodstvom po!« kovnika Svetisava Popoviča je na to sle* dil paradni marš. y slavnostno okrašena dvorani je bfla prirejena zakuska, na kateri je domačin najnl kralju Aleksandru, ki je poslal iz ZagTeba naslednjo brzojavno čestitko: »U današnjoj slavi svojoj, vi dragi moji juna* cd, čuvajte od zaborava 6iaino delo 6vojih predhodnika. Uveren, da čete se pokazati dostojni sledbenkfi njih, vama srdačno če« stitam slavu. Živeli! Aleksandar«. — Kra* lieva čestitka je bila sprejeta z ogromnim navdušenjem, ovacijami kralju in domovini, nakar so bile prečitane še brzojavne če* stitke ministra vojske in mornarice ar* mijskega generala Dragomira Stojanoviča in komandanta orožniške divizije generala Dušana Markoviča. Po zakuski 60 nastopili pevci in razni deklamatorji, vmes pa je igrala godba 40. pp. Popoldne je bila vo» jaška veselica z zelo pestrim sporedom. Stara mati žrtev plamenov Strašna nesreča pri Maribor, 5. junija Davi okoli pol 5. je izbruhnil v občini Zg. Hajdini pri posestniku Ivanu Kartlu požar. Ogenj se je bliskovito razširil ter zajel v nekoliko minutah vse s slamo krito gospodarsko poslopje. Družini posestnika se je z velikim naporom posrečilo rešiti del notranje oprave in nekaj poljedelskega orodja, pri reševanju pa se je pripetila strašna nesreča. Ko so namreč ljudje nosili iz goreče hiše posamezne stvari, se je vdrla nanje go- požaru v Hajdini reča streha ter pokopala pod seboj 72-let-no mater Ivana Kartla, nadalje 24-letnega kovaškega pomočnika Frana Kosija in 22-letnega posestnikovega sina Maksa Frie-dla Dočim sta bila obadva mladeniča še rešena in sta dobila težke opekline, pa je 72-letna Kartlova podlegla poškodbam. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci iz Hajdi-ne in Ptuja, ki pa so morali svoje reševalno delo omejiti le na lokaliziranje požara, škoda znaša okoli 50.000 Din. Vzrok požara ni znan. Smrtna žrtev vinjenih kopačev Grd poboj v dolenjskih goricah Brežice, 2. junija. Vprašanie omejitve pijančevanja po >gor-eah« stopa znova v ospredje in treba bo ostrih ukrepov zlasti za one vinogradnike, ki dajejo delavcem-kopačem preobilo pijače, da v pijanosti zagreše težka dejanja. Tako se je dogodil zopet žalosten, krvav fantovski pretepr ki je zapustil hude posle- Bilo je v torek okrog 21. ure, ko so se vinjeni kopači z drugimi delavci vračali !z gorce »Groblje« skozi Gadovo peč in Vini vrh- Kakor je bilo pričakovati, so vsi spotoma >aufbiksali«, da izzovejo koga k pretepu. V svojo nesrečo jim je nasproti prišel posestnikov sin Unetič Franc iz Vinega vr- ha in jih srečal ravno na razpotju. Baje jih je vprašal: >Ali na mene aufbiksatec?, nakar se je razvilo glasno prerekanje in Je že nastal spopad. Pa so trije kopači D D. in Š. navalili nanj in Unetiča tako obdelali, da se je v mlaki krvi nezavesten zgrudil na tla z več .smrtnimi poškodbami na glavi. Zadovoljni s svojim divjaškim delom so kopači po poboju Unetiča pustili brez vsake pomoči na občinski poti in se še pohvalili: >Kar smo želeli, to smo tudi dobilic Niso pa vedeli, da so Unr«ča tako hudo pretepli, da bodo za posledice dajali dolg odgovor. Težko ranjenega Unetiča so po najdbi prepeljali v bolnico v Brežice, kjer pa je drugi dan poškodbam podlegeL Huda avtomobilska nesreča pri Trojanah Avto se je ponoči razbil ob Celje, 5. junija Ponoči ob 1.30 se je pripetila na kranjski strani znanega trojanskega klanca pri vasi Očak težka avtomobilska nesreča, ki pa je ostala le po srečnem naključju brez smrtnih žrtev. Iz Celja je vozil proti Ljubljani šofer France Sitar z osebnim avtomobilom svoje delodajalke Terezije Krem-puševe tri potnike. Pri km 37.770 je približno v sredini klanca nenadoma ugasnila luč v žarometih, zaradi česar je izgubil šofer orientacijo in je zavozil v temi v obcestni veliki konfin. Luč se je sicer zopet prižgala, toda bilo je že prepozno. Avtomobil, ki je drvel po klancu navzdol z veliko brzino, je prvi konfin, težak okoli 200 kg, popolnoma izruval iz zemlje, drugega nekaj metrov dalje pa je odbil. V stranski legi se je avto trikrat prekucnil in obležal na cesti popolnoma razbit. Odtrgano ima prednjo os z obema prednjima kolesoma, razbit je hladilnik kakor tudi blatniki in žarometi. Motor k sreči ni dobil nobenih težjih poškodb. Potniki, ki so preživeli pač precejšen strah, so ostali po čudnem naključju nepoškodovani, izvzem-ši nekaj majhnih prask in odrgnin, ki pa so skoro brezpomembne. Kmalu po nesreči je privozil iz Ljubljane glavni zastopnik avtomobilov Tatra g. Stiger iz Celja, ki je naložil potnike na svoj avtomobil in jih odpeljal v Celje. Razbiti avtomobil je ostal na cesti Se ves današnji dan. Isti šofer je že pred nekaj dnevi po stičnem naključju zadel tudi v jablano. Podrl je precej močno drevo, sam pa ostal k sreči brez poškodb. Umestna bi bila odredba, da bi ne smel izvrševati avtomobilskih voženj v javnem osebnem pro- konfinu — Sreča v nesreči metu nihče, ki se ni izkazal z zanesljivostjo in točnostjo v najmanj dveletni praksi. Žalosten konec avtomobila Višnja gora, 5. junija. Naš višnjegoreki klanec je sila trd ^reh za uprežno živino in kolesarje, a tudi avto* mobil: dostikrat z veliko muko hropejo po njegovi strmini. V ponedeljek je na njem končal 6voje življenje avto znanega lesne* ga trgovca in sokolskega delavca Ivana Rupene iz Mirne peči. Rupena je kup;l nedavno večji kompleks gozda v bližini Starega trga pri Ložu, kjer ima pri kuhanju oglja zaposlenih okrog 30 delavcev. Hodil jih je od časa do časa sam nadzorovat 'n v ta namen mu je doslej vedno marljivo služil mali avto Peugeot, ki se je tudi ta dan izborno obnašal. Na povratku pa je v klancu nad vasjo Blato začel kazati znake oslabelosti. Sicer je se premagal veliki cestni vzpon, na pol pota proti vrhu pa je bušil iz motorja ogenj ki je mahoma objel ves prvi del voza. G. Ru* peni ni preostalo drugega, kakor da se je z vso naglico rešil od volana. Na reš;tev avta na bilo misliti, ker je utegnila nastati eksplozija. Rupena se je podal do Novljanove gostilne nad Višnjo goro, da prikliče ljudi, a ko se je z njimi vrnil na kraj požara, so se tam že nabrali neki kmetiči, t so z vejama gasila ogenj. Avto so slednjič s konji potegnili do prve hiše, kjer pa je lastnik ugotovi, da je z voza izginilo vse, kar ni zgorelo ah bilo prib;to. Na Telovo se je vršil komisijski ogled od strani družbe, pri kateri je bil av« to zavarovan. Beograd dobi nebotičnik s 25 nadstropji Načrt arhitekta Saviča za najvišjo palačo v Evropi Beograd, 2. junija. Ljubljančani ste silno ponosni, da gra* dite prvi nebotičnik v Jugoslaviji, Lepo in vam radi privoščimo Beograjčani to rast in slavo, tem bolj, ko smo skoraj prepričani, da vas kmalu posekamo. Pa še kako! Sicer že sedaj ne zaostajamo bog* ve kako daleč za vami, ko imamo vendar našo »sedmeronadstropnico« ne samo že pod streho, temvč tudi že naseljeno, dočim vaš nebotičnik šele raste iz tal; toda ko se uresničijo naši načrti, pa zaostanete za nami kar za sto in še več odstotkov: naš nebotičnik bo imel 25 nadstropij! tn če se pošteno lotimo dela, vas morda ce« k) še prehitimo, kajti arhitekt Savič, ki v Chicagu postavlja tudi 52 nadstropne »hi* šice«, je dejal, da se taka »malenkost« zgradi v šestih do osnrih mesecih. I Arhitekt Savič, ki je Leskovčan, pa živi že od svojega osmega leta v Ameriki, kjer se je tudi izučil v svoji stroki, je član družbe, ki gradi nebotičnike. Bil je v Za* grebu, kjer so se vršila pogajanja za tako zgradbo mestne občine zagrebške, pa so se, ne ve se iz kakih razlogov, ustavila. Menda Zagrebčani menijo, da je Posavje dovolj razsežno, da morejo zidati v šir. V Beogradu pa menimo, da bi nam pet* indvajsetnadstropna »kula« prav imenitno pristojiala. Ce bi bilo po mojem, bi po* stavil tak nebotičnik prav tja na vrh sta« re trdnjave, da bi se videlo z njega vse tja gori do Subotice na eni in »o stolpov djakovske katedrale na drugi strani Pa je dejal arhitekt Savič, da bi 25nad* stropna kaj žica stala samo okoli dvesto milijonov dinarjev, — malenkost, ki jo zmoremo mimogrede. Stavba bi veljala 35 odstotkov manj kakor v Ameriki, a bila bi tudi za 25 odstotkov cenejša od do* sedanjega beograjskega načina zidanja. Arhitekt Savič sicer nd povedal nič toč-nejšega. o stvari, toda iz njegovih ameriško kratkih in previdnih besedi bi se dalo sklepata, da se više neka pogajanja v tem pogledu ki da ne potekajo neugodno. Menil pa je ,da imamo tu vse pogoje za Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno. — Tndi na obroke 1 A.PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Din 10.000 ni treba izdati, da dobite lastno kamero. Že za 180 Din dobite v vsaki boljši fototrgo-vini majhno zanesljivo Zeiss Ikon kamero BABY - B0X Za 19 Din 16 posnetkov. Zahtevajte Zeiss Ikon brošuro z mnogimi lepimi slikami brezplačno v kaki trgovini fotografskih potrebščin. Toda moa rate povedati IKON Zeiss Ikon zastopstvo: M. Pavlovič Beograd 456 Poštni predal 411. gradnjo takih stavb, zlasti pa vse potreb* no gradivo odlične kakovosti. In če se v resnici zgradi 25nadstropni nebotičnik v Beogradu, bo naša prestolnica prvo mesto v Evropi 6 tako visokim poslopjem, ker je doslej najvišje samo 18 nadstropno (v Londonu). Slika kaže arhitekta Saviča m nebotičnike v Chicagu, zgrajene po njegovih načrtih. Stavbišče za 35 milijonov dinarjev Beograd, 5. junija. Okrog stare jahabrice Maneže je veliko stavbišče, ki je bilo prvotno namenjeno za opero, pozneje pa »a večje občinske zgradbe. Stavbišče je last vojnega ministrstva. Beograjska občina, ki se je žo prej enkrat pogajala za nakup zemljišča, a je potem ponudbo umaknila, se je sedaj zopet prijavila kot kupec celega stavbišč« nega kompleksa, ki znaša okrog 36 tisoč kvadratnih metrov. Med občino in vojnim ministrstvom so se začela zopet pogajanja in je dosežen sporazum. Za ves stavb iščni kompleks je ponudila občina 35 milijonov Din. To ho plačala za 23.800 m*, ker odpade 13.000 m* po novem regulacijskem načrtu za nova ulice. Plačilni pogoji so ugodni. Na tem stavb iš5u namerava občina zgraditi svoj dom, ki mora biti monumentalna stavba. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev« pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo zato, da cesto očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in dragih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Jose-fova« grenčica se dobi v vseh lekarnah* drogerijah in špecerijskih trgovinah. Za boljši ugled in boljšo prodajo našega sadja Ljutomer, 5. jun?}«. DruStro sadnih trgovcev za dravsko banovino je priredilo zadnjega maja. v hotelu Zavratnik v Ljutomeru poučni tečaj in sadjarsko zborovanje za okolico Ljutorme* ra in bližnje Medmurje. Udeležilo se je zbora okoli 100 interesentov, sadjarjev in izvoznikov. Predsednik Društva sadnih trgovcev gospod Rudolf Pevec iz Ormoža je otvaril zborovanje in očrta! položaj v sadjarstvu. Poročal je tudi, kakšne so težnije in zahteve tujih sadnih trgovcev. Nato je sreski kmetijski referent g. Žnidarič predaval o gojitvi in pripravi sadja za prodajo in priporočal posamezne sadne vrste iz sadnega izbora, ki so za naš oko'iš najpri« mernejše. K temu so tudi izvozniki dodali svoje pripombe, tako da je vsakdo spoznal, katere sadne vrste pri nas najbolj uspevajo in so hkratu najboljše za prodajo. Poudarjala se je potreba sodelovanja sadjarjev in sadnih trgovcev m zahtevala zabranitev mešetarstva v sadni trgovini. Zatem je bila navdušeno sprejeta vdanost* na brzojavka Nj. Vel. kralju. Resolucije, ki jih je predložil g. predsednik, so zbo-Tovailci soglasno odobrili. Stvarna izvajanja strokovnjakov 9® vzbudila med sadjarji veliko zanimanje, iai pričakovati je, da se bo sadna trgovina letošnjo jesen razvila v pravcu, ki sd ga ie* lijo sadjarji in izvozniki. Pred zaključkom se je predsednik src skega kmetijskega odbora g. Jakob Rh$j zahvalil za pouk in prosil, naj bd društvo meseca avgusta, pred pričetkom sadne se* zone, priredilo še en tak tečaj v Ljutomeru. Predsednik g. Pevec je zaključil pomembno gospodarsko zborovanje z izjavo, da bo društvo ugodilo tej želji. Priredilo bo enake tečaje tudi v drugih sadjarskih okoliših. Sadjarji, ne zamudite ugodne prtUke in posetite vsi take tečaje, da izboljšano in dvignemo ugled našega sadja v svetu. Go* tovo še celo desetletje bo sadjarstvo edi* na dobičkonosna panoga našega kmetij stva. Domače vesti * Naša delegacija na mednarodnem kmetijskem kongresa. V sredo zvečer so odpotovali v Prago delegati nase države na mednarodni kmetijski kongres, ki bo trajal oa 5. do 8. t m. Šef delegacije je minister na razpoloženju dr. Oton Frangeš. * Priznanje prosvetnemu delavcu. Danes bo v Smartnem pn Litiji zborovanje Okrajnega učiteljskega društva UJU za litijski srez. Ob 9. bo v poslopju šmarske šole interno društveno zborovanje, nato pa bo slavnostno zborovanje v počastitev g. inšpektorja Ivana Bezeliaka, ki dokončuje pravkar 10-let odkar vrši v litijskem srezu nadzorniško službo, pred tem pa je učiteljeva! na Vačah in v Žalni, ter se je v vseh sokolskih, pevskih io naprednih društvih vneto uveljavljal. Gospod Bezeljak je sploh kot šolnik ia javni delavec znan daleč okrog; čestitke, ki mu jih danes izrečejo učitelji in učiteljice, dokazujejo zgolj veliko ljubezen m spoštovanje, ki jih g oje brez izjeme zanj vsi UJU priredi v počast vsem ndeležnikom skupno kosilo v znani Rabav-sovi gostilni + Premeščena t železniški stnžbL Z odlokom prometnega ministra so premeščeni: Jožef Jekiikar. uradnik postaje Trbovlje, na postajo Maribor; Jožef Verhunc. šef postaje Rožni dol-Prfbišje. za šefa postaje Jarše-Mengeš, Frančišek Lovrec, šef postaje Rimske Toplice, oa za šefa postaie Poljčane. * Francoski dom v Beogradu. Deputaci-Ja uprave Društva prijateljev Francije v Beogradu je posetSa predsednika beograjske občine Nešiča in ga zaprosila, nad bi občina odstopila primerno stavb išče za /gradbo Francoskega doma v Beogradu. Predsednik je izjava! da bo občina rada ustregla izraženi žel-H. * VeKk izlet Društva Jugoslovenske turistke. Kakor poročajo iz Beograda, organizira Društvo jugoslovenske turistike velik izlet preko Gjurgjeva, Bukarešte, Sina je, Konstance, Carigrada. Atena in Soluna, Potovanje se prične 18. t. m. ki bo trajalo do 3, julija. * Prvi tufi turist? na Dnrmitor!n. V Jugoslavijo je prispela skupina avstrijskih io nemških alpinistov pod vodstvom dr. Ober-sterneria iz Gradca hi Bernharda Banerja iz Munchena, Skupina potuje v črno goro, kjer bo posetila najvišjo tamošnjo goro, Dnrmitor. Nedavno so videli film dr. Gušiča ki Koraneka in so bili tako navdušeni nad lepoto teh naših krajev, da so se odločili za poset teh krajev. Potujoči preko Zagreba so nemški trsti bi& gosti turističnega kluba »Sljerne«. * Pisatelji m dobrodelni nameni. Od pisatelja g. L A. smo prejeli: Dobrodelne namene visoko cenim, pa zato trrbi et orbi tantijeme odpuščam. Pričakujem pa od p. t društev in drugih, ki moje malenkostno delo uprizarjajo, da me puste vsaj v miru si mi ne izvlečejo ob vsaki priliki uprizoritve iz že itak suhega žepa po 2 Din. Doslej sem namreč po takih zneskih izdal preko pol tisočaka, a se še ni oglasil nihče, ki bi hotei v dobrodelne namene prevzeti na pr. moje dolgove. Če se hoče kdo javiti, jih rade volje spregledani jn ma jih sine ira odstopim. Skoro izzivanje pa je, če se kako društvo čez mesec dni po uprizoritvi dela spomni avtorja z dopisom, naj se odpove tantijemi. Ne, za odgovor na tak dopis ne dam več dveh dinarjev. * Novi grobovi V četrtek zjutraj Je umri ▼ Mariboru v 82. letu starosti nad učitelj ▼ n. g. Josip Mavrič. Pogreb pokojnika bo danes ob 16. na magdalensko pokopališče. Pokojni Josip Mavrič je služboval dolga leta pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Bil je blaea duša šn si je v srcih celih generacij zagotovil najlepši spomin, — Nadalje ie v Mariboru umrl g. Polde Modlc. Kdo ga ni poznal bohema mariborskih ulic, 56 letnega upokojenega policijskega pristava, prijatelja mladine in revežev! Mnogo je prehodil sveta, mnogo je znal jezikov, bil je duhovit in nežno — pesniško navdahnjen. V četrtek popoldne ga je zadela kap in še tisto popoldne ie v bolnici umit V mariborski bolnici je umrla ga. Magdalena Turnškova. vdova po rudniškem uradniku. Blago pokojnico bodo jutri ob 15. prepeljali v Limbuš. — Na Cojzovi cesti 1. v Ljubljani je umri g. Franc Grobe!nik. upokojen? preglednik mestnega dohodar-stvenega urada. — V celjski bolnici ie umrla 63 letna Jožefa Planinčeva, vdova po slugi celjske mestne občine. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Višji strokovni tepft davčnih uradnikov. Po izpremenjenem pravilniku za polaganje višjega držav, strokovnega izpita davčnih uradnikov, ki ga je finančni minister predpisal dne 26. mata letos, imajo pravico do pologanja višjega državnega strokovnega izpita uradniki, ki so odslužili dve let? v osmi skupini Uradnikom, ki polagajo izpit izven kraja svojega službovanj a. pripadaio potni stroški, ako so iznit opravili z uspehom. * Učitelji narodnih šol. ki žele ▼ šolskem letu 1931-32 poučevati na meščanskih šolah, naj vlože do 10. junija s 5 Din kolko-vane prošnje za premestitev na meščansko šolo pri neposrednem starešini Ti pošljejo prošnje takoj po službeni poti banski upravi. Prošnje je opremiti z' izvidom iz služ- Vremensfeo poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani Številke za označbo kraja pomenijo! L čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativno vlago y 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, padavine v mm. 5. Junija 1931. Ljubljana: 7. 763.3. 14.2, 78. tiho,, 0, »-v —; Maribor: 7. 762.1. 15.6. 85, tiho, 0, —, —; Zagreb: 7. 763.3, 15.7, 82. SW;1, 0, —; Beograd: 7. 762.4, 16.8. 84, Wl, 0, —; Sarajevo: 7, 763.9. 13.4. 88. tiho, 5, —; Kkoplje: 7, 759.9. 18.6, 83. \VNW4, 9, —, —; Kumbor: 7. 758.8. 24.6, 41. E2, 0, —> —: Split: 7. 7612. 20.6. 56, SSW2, 0, —. —; Rab: 7, 763.1, 17.8. 46, tiho, 0. —; Vis: 7. 761.1, 18.7, 55, N4, 0, —. —; Mostar: 7. 760.6. 19.6, 63. NEl. 4, —> —. Najvišja temperatura (v oklepaju najnižja): v Ljubljani 26.2 (11.3). v Mariboru 222 (12.7), v Zagrebu 262 (13.8), v Beogradn 25.3 (13.1). v Sarajevu 21.5 (9.3). v Skoplju 21.4 (16.6). v Kumboru 29.9 (212.0), v Splitu 28.5 (17.9), na Rabu 27.4 (16.2), na Visu 27.9 (16.8). v Mostaru 25.3 (16.8). Solnce vzhaja ob 4.15, zahaja ob 19.42; luna vzhaja ob 23-58, zahaja ob 820. besnega banskega tista, na katerem obrazloži starešina prosilčevo oceno. V prošnjah je navesti katere predmete želi prosilec poučevati Prošnje, ki bi se glasile le za mesta Ljubljano. Maribor in Celje se ne bodo upoštevale. * Sadna aleja od Hoč do Maribora. Prejeli smo: Prosili bi pristojne činitelje, da ukrenejo potrebno za pokonča vanje gosenic, ki vise v celih rojih po sadnem drevju na državni cesti od Hoč do Maribora. Kmetu se sicer priporoča škropljenje in pokon-čavanje golazni, a tu, kjer naj bi se ustvaril dober vzgled, se ne napravi nič. V interesu sadjarstva je, da se ta legla sadnih škodljivcev odpravijo. * Sodišče je oprostilo vse obtožence v suboški železniški aferi. Znana velika afera v subotiški direkciji državnih železnic, je v četrtek zvečer dobila svoj epilog ored tamkajšnjim okrožnim sodiščem. Po tridnevni obravnavi je sodišče izreklo razsodbo, s katero so bili dr. Miloš Tupanjanin in vsi ostali uslužbenci oproščeni * Velik požar v Pollakovl tovarnL V Novem Sadu je v noči od 3. na 4. junija do tal pogorela tovarna ursnja Pollak & Riesner. Ustanovljena je bila leta 1848. in je bila ena najstarejših tovarn usnja v Jugoslaviji. Gasilci so z velikim naporom preprečili da se ogenj ni razširil tudi na druge objekte. Skoda se ceni na dva milijona, tovarna pa je bila zavarovana le za 850.000 dinarjev. Krema Cflt^!^^ (zagorelost po solncu) ščiti kožo pred opaljenjem. Daje koB prirod- temnorujavo barvo. * Radi iS vas poznali, da bi vam pokazali kako lahko hitrejše, natančnejše in na zelo enostaven način uredite svoje knjigovodstva Mi vodimo najmodernejše RO-LEX knjigovodstvo na ljubljanskem velesejmu v paviljonu G-217. kjer se lahko vsak prepriča kolike vrednosti je to za poslovno delovanje. Požurite se in prepričajte »Kartoteka«, d. z o. z^ Ljubljana, Selen-burgova 6-1. * Kadar kupujete gramofone in plošče, oglejte si prej zalogo tvrdke A. Rasberger »Jugosport« r. z. z o. z. v Ljubljani Miklošičeva cesta 34 * PAiN ovratnik, vedno čist brez pranja. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in Bka tovarna .los. Reich. Iz Ljubljane u— Razstava Centralnega presbirola ▼ Jakopičevem paviljonu o napredku naše kraljevine od 1919. do 1929. Leta je vzbudUa med našim prebivalstvom veliko zanimanje. Vsak dan si prihaja ogledat te dokumente našega dela mnogobrojno občinstva. Jasen pregled, pestrost in zanimivost razstavljenega gradiva zadovoljuje vsakega obiskovalca. Razstava ostane v Ljubljani še danes, v nedeljo in v ponedeljek ter se nato preseli v Šibenik. Zaradi tega se vabijo vsi oni. ki še niso posetili razstave, da te dni izkoristijo to ugodno priliko. Zlasti se vabijo pesetniki velesejma z dežele in podeželske šole. ki bodo te dni prišle v Ljubljano. Vstopnine ni u— Javna telovadba Sokola I. združena z ljudsko zabavo in plesom bo v nedeljo 7. t m. ob 17. na Taboru. Vabimo vse brate in sestre ter sokolstvu naklonjeno občinstvo, da v čim večjem številu posetijo naš letošnji javni telovadni nastop. — Prireditveni odsek Sokola L n— Sokol L svojemu članstvu! Bratje! Sestre! Sokol I. priredi v nedeljo 7. t m. svoj običajni letni društveni nastop, na katerega vas bratsko vabi Baš za ta dan m Vas vabijo na razne strani Za kam se boste odločili? Nadejamo se. da se odzovete našemu vabilu in posetite domačo prireditev ter s svojim obiskom daste novega poguma telovadeči mladini in članstvu, obenem pa podprete društvo, ki je še vedno v težkem gmotnem položaja. Bratje M sestre, ne pozabite na svojo sokolsko dolžnost! — Zdravo! Uprava. u— Za dovoz v Beričevo k proslavi Flajš-mana je v polni meri poskrbljeno. Do Device Marije v Polju vozita dva vlaka popoldne ob 12.4S in 13. 45. Od postaie je lep enoornf sprehod do Beričevega. Iz Ljubljane pa bodo vozili tudi avtobusi začenši ob pol 13 vsak Si 20 minut. Odkritje in veselica se vrši ob vsakem vremenu, ker bo za goste poskrbljeno tudi za primer dežia. u— Skupna vaja za odkritje Flajšmano-▼ega spomenika v nedeljo popoldne v Beračevem bo drevi ob 20. v pevski dvorani Glasbene Matice. Priglašeni zbori naj se je polnoštevHno udeleže! Arhivarji naj prinese s seboj note: »Himnus na Vodnika«, »Triglav« in »Luna sije«. — Na vaji dobe pevci in pevke za izlet podrobna navodila. u— Iz gledališča. Schnitzlerjeva groteska »Zeleni kakaduj« in Tolstega komedija »On je vsega kriv« se vprizorita poslednjič v sezoni drevi za red C. Prihodnji teden bo premijera Fraaikove drame »Vzrok«, ki jo režira režiser g. Ciril Debevec, ki je oskrbel tudi prevod. Drama ima izredno močne scene, ki globoko delujejo na poslušalca. Glavne vloge so ▼ rokah gg. Marije Vere, Kralja. Skrbinška, Cesarja, Debevca in Železnika. V operi nastopi tenorist Svetozar Banovec drevi v vlogi vojvode Man-tuanskega. Naslovno vlogo Rigoletta poje g. Primožič, {ki šteje to partijo med svoje najboljše in najuspelejše. V vlogi Gilde gostuje ponovno gospa Obenvalderjeva iz Domžal. Predstava je ljudska po znižanih opernih cenah. — Izmed operetnih predstav v sezoni je imela Mascota največji uspeh. Poslednjič se vprizoii jutri kot ljudska predstaava po znižanih cenah. — Prihodnji teden bo v operi premijera Kalmanove operete »Vijolica z Montmartra« z go. Ribičevo v naslovni pariti! Opereto odlikuje vžiga-joča melodijozna glasba ter živa vsebina pariškega bohemskega življenja. Pripravljata jo kapelnik Neffat in režiser Povhe. u— Starešinska družina K hiba Jugoslovanskih primorskih akademikov. Jutri ob 10. bo v beE dvorani Uniona izredni občni zbor »Kluba jugoslo venskih primorskih aka demikov«, kjer bo ustanovljena starešinska družina kluba. Vabljeni so vsi Primorci z akademsko izobrazbo. Ker niso znani točni naslovi vseh, so vabljeni tudi oni, ki vabil morda niso prejela. u— Sočane ki vse drage Primorce vab odbor »Soče«, da se udeleže poinoštevSno mladinske pravljične igre »Zaromi«, ki je uspelo delo mlade pisateljice Rože Lucije Petelinove. Predprodaja vstopnic je v pisarni Atene. Dunajska cesta št. la-0. Igra prikazuje priroduo tragiko in tajne čare našega Krasa. u— Pravljični odsek TKD Atena ▼ Ljubljani priredi danes v soboto 6. t m. ob 16. popoldne v operi mladinsko igro »Žaromil«, ki jo je spisala učiteljica Ruža Lucija Petelinova »Žaromil« je pravljična igra v štirih dejanjih, ki prikazujejo prirodno tragiko in tajne čare našega Krasa, Igra podaja otroku v obliki pravljičnosti mnogo resnic, ki zamorejo v domoljubnem in prirodoljub-nem pogledu obogatiti njegovo dušo. V okrilju Atene je režiral igro prof. Sest Zaromira igra Matija Goreč, ostale vloge so v rokah poklicnih igralcev Slavčeve. Ra-karjeve. Kukčeve in Skrbinška. V drugih vlogah nastopa članstvo Atene. Godbene točke je skomponirala žena, ki dela v in teresu žene. Atena bo skušala vprizoriti igro kar najbolje, da pride do zasluženega uspeha. Cenjeno občkistvo vabimo, da ker najhitreje poseže po vstopnicah, ki so že na razpolago v pisarni Atene do sobote 6. t ra. do 12. ure in pred predstavo v operi. u— Nova mladinska igra Marije Grošlje-ve. Osnovna šola »Mladika« priredi s sodelovanjem mestne ženske realne gimnazije in akademikov v ponedeljek 8. t. m ob 18. v opernem gledališču v prid sokolske-mu skladu mično gledališko predstavo. — Igrala bo mladina Grošljeve novo pravljično igro »Zlati šah«, nadve zanimivo odrsko delo za naše mlade oči in otroška srca. Dejanje živahno poteka na zemlji pod zemljo in v oblakih. V igri nastopijo kraljična Luč, njene družice z dvornim norcem, podaniki duhovi in še več zabavnih osebic, ki bodo znale izvabiti tudi resnim gledalcem obilo smeha m pravega pravljičnega razpoloženja u— Ljubljanski Sokol. V nedeljo 21. t m. bo izlet moške in ženske dece v naravo. Zbirali se bomo pred Narodnim domom. Odhod točno ob 8. Prehrano naj vzame vsakdo s seboj. Na izletni točki bosta na razpolago samo znani »Račičev golaž«, porcija po 4 Din ta pa čista stndenčnica. Na izlet vabimo vse roditelje in prijatelje sokolske mladine. — V mesecu juliju pa bo taborenje društvenega naraščaja v slikoviti gorski pokrajini v neposredni bližini Ljubljane. — V nedelio 14. t m. bo društveni zlet. združen z javno telovadbo, v našo obmejno postojanko, v lepe, prijazne Zire. Za ta izlet so prijavila svodo udeležbo društva Tabor. Vrhnika. Dol Logatec in Ruski Sokol v Ljubljani Nadaljnje prir jave sprejema društvena pisarna v Narodnem domu do 10. t m u— Slovenska služba božja se vrši redno vsako nedeljo in praznik ob 9. na Gospo-svetski cesti št. 9.. pritličje leva Vsakdo je vabljen in dobrodošei u— Na mestni ženski realni gimnaziji ie otvorjena razstava risb in ženskih ročnih del danes v soboto, od 14. do 18. ure. v nedeljo od 9 do 13. ure in v ponedeljek od 9. do 13. ure. Starši gojenk, sorodniki, znanci in prijatelji zavoda so iskreno vabljeni u— Občni zbor oblastne organizacije Udruženja Jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev bo jutri ob 8. v dvorani OUZD. Vabljeni vsi tovariši člani u— Oblastna strelska družina priredi jutri ob a strelske vaje na vojaškem strelišču. u— Nesreče na GosposvetskJ cesti. Pred dohodarstvenim uradom se je včeraj dopoldne malo pred 11. pripetila huda nesreča, katere žrtev je postala 85-letna zaseb-nica Marija Savinšek iz Rožne doline. Skušala je prekoračiti cesta zaradi naglušnosti pa ie preslišala signale avtomobilov, ki ob času velesejma brze gor in doi Neki avto je Savinškovo podrl in jo nekoliko povlekel s seboj. Pri padcu si je uboga starka zlomila desno noga poškodbe pa ima tudi na levi nogi in na glavi Ponesrečenko so prepeljali z rešilnim avtom v splošno bolnico. Kmalu nato je postala žrtev nesreče še druga starka, 72-letna Marjeta Avseco-va, stanujoča na Dunajski cesti ki jo je podrl neki voznik. Dobila ie poškodbe po rokah in nogah ter so morali tudi, njo spraviti v bolnico. o— Tatinski ciganki. V Žargijevo trgovino ob vhodu na Sentpetersko cesto sta včeraj pred 18. uro prišli dve ciganki Uslužbenka ie kmalu opazila, da si pridno nabirata nogavice. Pozvani stražnik ie cigankama napovedal aretacijo, bili pa sta tako gosposki da je po nji moral priti avtotaksi, ki ju je odpeljal na policijsko upravo Koliko sta nabral! T trgovini bo dognala preiskava RIO - ZAJTRK Saj, sirovo maslo, med, jajce v Saši in kruh Din 6.— Zvrčer sopet ananas bovla časa Din 5.— 8082 Posetmkom velesejma! priporočamo ogled ln nakup manufak-turnega blaga pri enani specialni tvrdki NOVAK y Ljubljani na Kongresnem trgu 15 (nasproti nunski cerkvi). SOUDNB CEN® DOBRO BLAGO VELIKA IZBIRA 8077 ZACHERUN mrčesni prašek v originalnih steklenicah tn Skatljlcah uniči ves mrčes. — Dobiva se povsod. — »ZacfeerlhMc, IjuMJaoa, Beethovnova ulica St 16. 197 POTE BREZALKOHOLNO. PIJAČO I (JOGURA'1 o— Požar na OBncah. V poslopju mizarske zadruge na Giincah je na praznik okrog 22.30 nenadoma pričelo goreti Požar so zapazili sosedje, ki so takoj vdrii v delavnico u ogenj pogasili preden se ie mogel razviti. Gasilcem ni bilo treba intervenirati. škoda je neznatna. Sodijo, da je zanetil obiance ogorek cigarete. u— Hud možak. Pred vhodom na velesejem je včeraj okrog 2. ponoči napadel delavec Rudolf M. posestnika in gostilničarja Andreja Smerajca iz Tomačevega. Napa-denec se ga je komaj ubranil z revolverjem, ki ga pa ni uporabil kot strelno orožje. Zadostovalo je par krepkih bunk po glavi napadalca, ki je nato odjenjal. Pijanca so spravili v zapor. JAVNA TELOVADBA Sokola I na Tabora V NEDELJO, DNE 7. JUNIJA 1931 Začetek točno ob 17. uri 8110 u— Berači Včeraj na petek je po ljubljanskih ulicah zopet mrgolelo beračev. Ljudje, ki oddajajo magistratu prostovoljni davek, so nezadovoljni, kajti navzlic tablicam na vratih stoji pred njimi vsak hip kak prosjak. Včeraj je bil aretiran tudi 45-letni Drago Lovrič. seljak iz Veljuna v Savski banovini Prišel je beračit k nam in so ga najprvo prijeli v Laškem. Naberačil je do tedaj žf> nekaj nad 500 Dn, nakar so ga zaprti do kazni je dobil odgonski Bst za pot v domačo občino. Seveda se mož ni odpeljal domov, marveč naravnost v Ljubljano. eraški posel mu očividno dobro nese u— Aretacija deklet Zaradi velesejma se je nabralo v Ljubljani več mladih navi-hank. Med njimi je dokaj tudi tujk, ki j3i ie policija spravila nekaj že v kraj. Kako nevarna so nekatera dekleta kaže dejstvo, da so tri take pobegnile naravnost iz bolnice. Policija jih ie na prijavo bolniške uprave izsledila šele včeraj in jih oddala nazai v zdravljenje. Iz Celja e— Veliko zanimanje vlada v vseh krogih za veliki vokalno-instrumentalni koncert čeijskega pevskega društva, ki bo v soboto 20. t m ob 2020 in v nedeljo 21. t m ob 17. v veliki dvorani Celjskega doma. Koncertni program je zelo skrbno izbran in pripravljen. e— Hišnim posestnikom. Danes ki jutri bo obhajalo Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Celju 60-letnico obstoja. Proslava je združena s pokrajinskim zle-tom Jugoslovenske gasilske zveze. Mestna občina bo te dni razobesila v počastitev gostov na svojih poslopjih državne zastave in vabi vse celjske hišne posestnike, da tudi okrase svoja poslopja z državnimi zastavami že danes. e— DonskJ kozakl so na TeJovo prirenfiK pod vodstvom kapelnika Kostrjukova v gledališču koncert, združen z izvajanjem kavkaških narodnih plesov. Gledališče je bilo docela razprodana Na splošno zahtevo občinstva bodo kozaki priredili drevi ob 21. drugi koncert s popolnoma novim sporedom. Vstopnice v predprodaii v knjigarni Goričar &. Leskovšek. c— Nesreče. Na Telovo je padla s kolesa 17-letna rudarjeva hčerka Marija Mačkova iz Zgornje Rečice pri Laškem in si prebila kost na levem kolenu. — Težke opekline po vsem telesu je dobila 36-letna posestnikova žena Marija Cviklova iz Jazbine pri Mozirju v četrtek dopoldne o priliki požara domače hiše tn gospodarskega poslopja. Ogenj je izbruhnil okrog 11. dopoldne iz doslej še neugotovljenega vzroka. Ko je Cviklova skušala rešiti iz hleva ogroženo živino, se je vnela na njej obleka in lasje. Z groznimi opeklinami po obrazu, rokah in sploh po vsem telesu je bila prepeljana v Celje. Trgovec g. Franc Grač-ner iz Prešernove ulice je v četrtek na izletu pri Celjski koči padel tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v podlehti 27-letni jetnik celjske jetnišnice Ivan Lorger se ie lovil s sojetniki po hodnikih in se pri tem z veliko silo zaletel z glavo v vrata. Dobil ie več ran na glavi. 39-letni posestnik Franc Pižorn iz Šmartnega ob Paki je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo pod kolenom. Vsi navedeni se zdravijo v celjski bolnici. e— Mestni kino bo predvaja! drevi ob pol 21. zvočno dramo »Ljubav Renate Lan-gen«. e— Nabavite si nove srečke L razreda 22. kola državne razredne loterije, ki iih dobite v veliki izberi v podružnici »Jutra« Pohitite, da ne boste prepozni Žrebanje bo že 20. junija. Iz Maribora a— Vprašanje združitve Avstrije z Nemčijo Je tekom zadnjega časa z akcijo za carinsko zvezo med obema državama, ki tvori pripravo za politično združitev, postalo zopet bolj aktualno. Kdor se zanima za pravno politično in gospodarsko stran tega vprašanja, si mora vsekakor prečrtati knjižico »Ueber die deutsch-osterreichische Anschiuss— und uber die Kriegsschuldfra-ge« g. vlad. svetnika Em. Lileka, ki jo dobite za 15 Din v mariborski podružnici Tiskovne zadruge, Aleksandrova 13. a—Odločen oče. Malo po deseti uri se je zglasil na policijski stražnici oblit s krvjo delavec Teuž Alojzij in izročil okrvavljeno sekiro. Pod desnim očesom sta mu zevali dve rani. dolgi 3 do 4 cm. Potem ko so ga obvezali in mu izprali rano. je pripovedoval da je spremljal okoli desete ure gospo vdovo Tilko Neratovo proti njenemu domu v Krčevini Na meji dr. Glančnikovega pose stva ie skočil pred njega oče gospe Nera-tove, Tomažič Ignac in ga napadel s sekiro. Vnela se je med njima srdita borba, v kateri je Tomaž dvakrat zamahnil s sekiro po Teužovi glavi Ta mu ie končno sekiro iztrgal in se umaknil Tomažič ie prostodušno priznal svoj napad in trdi. da ie Teuža že oonovno svaril naj pusti niegovo hčerko Tilko pn miru, ker jo bo sicer skupil če jo bo spremljal Sedaj je «atno izvršil svojo grožnjo. a— Žrtev karambola. S svoiim motornim kolesom se je ponesrečil na Tržaški cesti 27-letni mesarski pomočnik Erih Lesnik iz Kaniže Pri Pesnici Težko ponesrečenega so pripeljali v bolnico. a— Kolesarieva nezgoda. Včeraj popoldne je padel na kamniškem klancu 34 letni idezztičac Aleš Faanjo a kolesa ia «i bado poškodoval desno roko. PrepeBaft so ga M bolnico. a— Nesrečni padec. Pri Treh ifenikih so je včeraj popoldne zgrudil na tla 46 letni brezposelni delavec Valentinčič Anton m si pri padcu nalomil desno nogo. Ponesrečenca ie prepeljal rešilni avto v bolnico a— Nesrečna flobertovka. Včerai noooi-dne se je odpravil 12 letni šolarček Gat Ivan v spremstvu prijatelja ključavničarja Patza Karla na desni breg Drave. Da bi preganjala "dolgčas, sta si sposodila neko flobertovko. Jedva pa ie hotel mladi Gat orožje dobro pogledati že se je petelin sorožiL Strel mu je prebil trebuh, nakar je krogla izstopila skozi stegno desne noge. Fantiček ie odšel jokajoč domov, kjer je povedal očetu svojo nesrečo. Ta je pozval rešilno postajo, ki je prepeljala hudo ranjenega dečka v bolnico. a— Nezgoda otroka. V Košakti je padla triletna Marica Ivenšek med igro tako nesrečno, da si je zlomila levo roko v ramenu. Odpremili so jo v mariborsko bolnico. a— Požarni alarm v Dravski ulici Okrog 11. dopoldne so bili gasilci alarmirani k požaru v Dravski ulici. Gost dim je res zbujal vtis velikega požara, vendar pa so kmalu po nastopu gasilcev dognali, da je bil požar neznaten, a— Vlomilcu v blagajno Ljudske Samopomoči je policija že za petami Preiskava prstnih odtisov je pokazala, da je to neki mariborski policiji že dobro znani svedrovec. ki ima po dosedanjih ugotovitvah na vesti najbrže tndi vlom v blagajno Obrtne banke v Ljubljani. a— Velik vrtni koncert se bo vr^ dan-cs 6. t m. v Gambrinovl dvorani. a— Kmo predstave. Grajski kino: od danes dalje: 100 odst nemški govoreči in zvočni film »Jazz-kralj«. Krasen film v naravnal barvah, — Union kino: Od danes dalje: nemška zvočna veseloigra »Pat in Patachoo kot strelca.« Iz Kranja r— Bonbončkov dan priredi a^ffeta po* dnižnica CMD danes in jutri. Ker so pro« stovoljni prispevki nfirnenjcni predvsem ornim revnim, ki prihajajo i onstran meije, apeliramo na vedno radodarno roko me« šoanov. r— T nje blag«. V Tttdajesn času Je bilo izvršenih več predrznih tatvin koks, o ka terih smo poročali in s tem opozorili lastnike rta večjo požnjo. Orožnikom so je posrečilo izsediti enega predrznih tati« čev. Aretirani Josip M. iz Gorenje Save je tatvino takoj priznal in izročil ukradeno kolo, ki ga je imel par dni skritega v zdu. V sredo pa je bil aretiran Andrej O^ ker je brez dovoljenja lovil ribe v revirja mdnstrijca g. Adamiča. Iz Tržiča 6— Ktn« predvaja danes hi t necfeRo sijajni zvočna film »Anv rad5 sve*. Pred« igra: Pararnoantov tednik. Iz Litije I— V nedelje *si na sokofgfes tombolo, ki se bo vršila popoldne ob Ki pred sodiščem. Dobitki (šivalni stroj, moško kola, kuhinjska oprava, sod, koža podplatov itd.) so vredni nad 15.000.— Din. — Kupite st srečke pravočasno 1 Iz Trbovelj t— Pogreb dolgoletnega gasilca g. Topo4» Ska se je vršil v četrtek popoldne ob obal« ni udeležbi tovarišev gasilcev in prebival« stva. V sprevodu je bilo okrog 150 gasil« cev v krojih s štirimi zastavami. Pred hi« šo žalosti m na grobu je pel gasilski pev* ski zbor pod vodstvom g. Jermana, ob od« prtem grobu pa se je poslovil od pokojne* ga tovariša žtrpnd starosta g. Guček. V sprevodu je svrrala delavska godba. t— Cvetlični dan. To nedeljo bo v Tr* bovljah cvetlični dan Rdečega kraža, kate* rega prinos bo za ferijalno kolonijo revne rudarske dece. V kolonijo v Gomjem gra« du bo sprejetih 30 najrevnejših slabotnih otrok brezplačno. Glede na dobrodelni na« men upamo, da se bo vsak odzval z malem kostnim darom. t— Letošnja sok©fska tombola Hjjub te* redno lepim in praktičnim dobitkom gmot* no ni uspela tako kakor prejšnje. Kriza ee pač pozna povsod. Ga. Zibema Ema, so* proga železniškega uslužbenca na Zidanem mostu, je dobila šivalni stroj, ki si ga je že dolgo želela, pohištvo rudniški mfear g. Goltes Ivan; ga. Dinrmič Roza, soproga rudniškega uslužbenca in rudniška delo« vodja g. Planko Franc pa sta zadela lepi kolesi t— Kino Sokol bo piodvajal drevi oJ» 20. veličasten film »Volga«. Iz Hrastnika K— Kino Narodni dom predvaja danes ln jutri »Divje orhideje«. V tej Ijubervm drami ima glavno vlogo Greta Garbo. Jn* tri popoldne priredi sokolsko društvo ob 17. (med obema kinopredstavama) mlasdin* sko opereto »V kraljestvu paičkov«. Iz življenja na deželi MOJSTRANA. Vdeva glede prevzema Društvenega doma *a Dovjem po Sokolu v Mojstrani dvignite mnogo nepotrebnega prahu. »Slovenec« prinaša cele kolone izjav, trditev in tol* mačenja celih pogodb. Kakšen smisel ima prav za prav vse to? Če yt tako sigurno, da je 'nventar osebna lastnina, potem je itak nespametno vlačenje te zadeve še na« dalj pred forum. Vsa reč je popolnoma osebnega značaja m fic bo itak uredila med gospodarjem in posestnikom inventar« ja. Ako bi postal najemnik dvorane kako drugo društva bi gotovo nikdar ne b;l tak odpor, na kakršnega je naletel sedanji na« jemnak SKJ. — Pretekli teden se je pri« čela graditi nova brv čez Savo pri kolo« dvoru. Gradbeno delo je prevzel tesarski mojster g. Rob;č, dobavo lesa pa g. Zupan. Brv bo dolga 45 metrov, stala bo na petih pilotih in bo vezala oba bregova Save. tako da ji tudi večja voda ne bo mogla škodo« vati. Zelo prikladna je brv za turiste, ki imajo na ta na črn zelo prikrajšano pot v Mojstrano. DOMŽALE. Sokol polagoma napreduje. V zadnjih dveh letih ni opaziti nobenega izrednega prirastka na številu članstva. Redni letni povišek kaže, da šteje danes članstvo 150, naraščaj in deca pa 83, skupno 233 oseb. Vse delo je osredotočeno v telovadnici kjer telovadi 132 telovadcev in te-lovadk vseh oddelkov. Telovadbo vodita načelnik br. France Vidmar in načelniea s. Milena Dnrjava- Društvu starostuje njegov mecen br. Egidij Šetina. 0 marljivem in vztrajnem delu bo društvo 9. avgusta dalo svoj obračun na javnem nastopu. Pri tej priliki bo razvilo 9vqj prapor. Vabljeni! m Srečke! Srečke! Srečke! Prodaja srečk se bo vršila samo do 18. t. nu, ker bo prvo žrebanje že 20. t m. — Prodane bodo kaj kmalu, zato ne odlagajte z nakupom, sicer bo dobil dobitek, bi je namenjen Vam, kdo drugi Dobite jih v vseh podružnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c; 19 TREBNJE. V nedeljo 31. maja je bil za* kijuček društvenega sokolskega tečaja, ki ije trajal 10 nedelj od 1. maroa. Uspel je prav zadovoljno. Ponovno opozarjamo vse, kS žele napraviti društveni prednjaška izpit, da predlože do 10. t. m. prošnjo, na. slovljeno na društveni prednjaški zbor v Trebnjem. Izpit bo v nedeljo 21. t. m. Ob zaključku tečaja je društvo priredilo pod gradom uspelo akademijo vseh oddelkov, ki je ponovno pokazala, da je Sokol v Trebnjem zdrava veja SKJ. Obisk je bil prav lep. — V nedeljo 7. t. m. ob 20. bo gostoval na sokolskem odru na Marofu so* kolskS dramski odsek iz Mokronoga z efektno veseloigro »Ženitev«. Vabljeni! KOČEVJE. V nedeljo ob pol 11. zbirali« Šče krojev in narodnih noš na kolodvoru, od koder krene ob 11. sprevod okoli mesta na telovadišče. Telovadni nastop ob 2. po» poldne. Nato prosta zabava. Vabljeni! SVECINA PRI MARIBORU. Dramski odsek Sokola v Svečini je priredil na binkoštni ponedeljek v grajskih prostorih Fmzgarjevo >Verigo«. Pred vprizoritvijo je imel nagovor šolski upravitelj g. Breč o Sokolstvu s pozivom, da vsi tisti, ki še niso v vrstah Sokola, pristopijo k njemu. Igra je v splošno zadovoljstvo dobro uspela. Pevske točke, ki jih je izvajal domači pevski zbor so bile lepo podane. Po končanem sporedu se je razvila prava domača zabava pod starinskimi kostanji grajske idile. Preostanek jedil od prireditve se je drugi dan razdelil v tukajšnji šoli okoli 90 otrokom. Prireditve se je udeležil med drugimi tudi sreski načelnik vladni svetnik g. dr. Ipavec In se je laskavo izrazil o delu na skrajni točki na severne meje. Uspeh prireditve daje najlepše upanje sa razvoj mladega društva. Težave ormoško-ljutomer-skih vinogradnikov Sv. Botfenk na Koga, junija Kriza vlada v vseh vinorodnih krajih, a tako močno je gotovo ne čutijo nikjer kakor prav pri nas v ormoško-ljutomersklh goricah. Okrog 40 let se že pečam z vinogradništvom, torej živim z vinsko trto skoro pol stoletja. Živel sem torej vse veselje tn čutfl tudi vse nesreče ln neprilike vinogradnika. Ko se je pojavila trtna uš, smo bili prisiljeni naše vinske griče prenoviti. Ko je začela svoje pogubonosno delo pero-nospora, ko se je pojavil oidij, ko je začel grozdni zavijač razpletati svoje mreže okrog grozdnih nastavkov, ko je neusmiljeni bič iz »zrn ledenih zvit« udrihal z močjo po grozdju, vse te nezgode sem prebil, vse pretrpel, zakaj vinski pridelek je imel razmerno dobro ceno ln so se zanj našli vedno odjemalci. Vino Je Slo po večini v gornji del Štajerske: v Gradec, Bruck, Leoben, Admont V Jeseni je bilo vse polno kupcev z debelimi gumbi na oprsnikih in z nabasanimi denarnicami, ki so odpeljali na vagone vinskega moštva ln pozneje pretočenega vina v razne kraje. Naša vina so jim služila v zabelo raznim lahkim vinom, delno tirolskim, delno ogrskim. Vinogradnikom pri nas m bOo treba mnogo ponujati svojega blaga: vsak večji vinogradnik je imel že tako rekoč stalnega odjemalca, kojemu je par dni pred trgatvijo naznanil začetek veselega opravila vinogradnikovega, in kupec se je drage volje odzval vabilu. Posledica tega obiska je bila sklenjena kupčija in iz nje Izvirajoča zadovoijnost na obeh straneh. A danes? Res je, da se oglašajo pri nas tudi odjemalci iz bivše Kranjske. Tako dobi Ljubljana precej našega pridelka, toda pri tem je pomniti, da so pivci bivše Kranjske bolj vajeni bizeljčana, dalmatin-ca in da se mora gostilničar ozirati predvsem na okus svojih gostov, ne pa nasprotno. Tako torej pritiska sedanja kriza z vbo močjo na nas, vinogradnike ormoško-lju-•bomerskih goric, hi vsi se s strahom vprašujemo, kam nas privede sedanje žalostno stanje. Pri vsem tem je upoštevati dejstvo, da izdatki za obdelovanje vinogradov vedno rastejo in da viničarji kot obdelovalci naših goric redno zahtevajo svojo plačo, ker morajo tudi živeti. Ker vinogradniki kljub vsem neprift-kam, kljub premajhnemu popraševanju po zalogah ne bi radi zapustili svojega >raja žlahtnih trt«, zato se spričo izdatkov za obdelovanje vinogradov zadolžujejo, pro- m .Aleksander Jakovijev: Sjemka Vse poletje je Sjemka dobro prebil pmifta. Bo prva te vrste pri nas in bo zbrala materijal ix vseh slovenskih krajev, ki bo omogočal celotni pregled te stroke. Posebna vabila »e ne bodo razpošiljala zato se občinstvo vabi, da se razstave udeleži v obilnem številu. Razstava bo odprta v drugem nadstropju škofijskega dvorca v Ljubljani vsak dan od 8. do 18. ure. Vsak dan popoldne od 16. bo poskrbljeno na razstavi za strokovno vodstvo. Tat z ukradeno puško Mokronog, 2. junija. V .petek se je pri nas pojavil tat, ki je obiskal mirno hišo delavca Antona SI aha, seveda v času, ko ni bilo nikogar doma. Napravil si je pot skozi zadaja vejfoa vrata, odklenil sobo, našel na polici shra» njene ključe, odprl omaro in skrinjo in napolnil obsežni nahrbtnik z dvema ,mo» škima oblekama, dvema srajcama, pobral rjuhe, spodnje hlače, ženske čevlje in snel s stene nabito lovsko dvocevko. Ravno v času, ko je bil tajt z ddkxm go» tov, se jc Slah vrnil s polja domov. Sum v notranjosti hiše ga je opozoril, da nekaj ni v redu, še bolj pa ga je ob vstopu pre» senetil pogled na razmetane stvari. IPo» gnal se je iz hiše in v oddaljenosti 20 ko» rakov opazil nekega moškega z nahrbtmi* kom in njegovo puško. Dohitel ga je mu iztrgal nahrbtnik z ukradenimi predmeti v vrednosti okroglih 2000 Din. Tat ki ga je Silah prepoznal, pa je tisti hip že na» meril nanj in mu zagrozil, da ga na mestu ustreli. Tega se je Slah ustrašil, ker je vedel, da je puška nabita. Pustiti je mo» ral, da je tat pobegnil v gozd, kjer je spotoma še dvakrat ustrelil. noto Je postal ta se oziral Kaj je to? Nekdo je z močninri rokami, ki jih je bflo videti skozi temno kroskoro špranjo, vtekeJ desko nazaj na njeno mesto. Sjemka se je sklonil: »To je moj prostor! Kakšen vrag to je prinesel sem?« je dejal pofefasoo ta srdito. »Ti bom ie dal tvoj prostori Poberi se od tod, sicer to oašdestšn, da boš do poletja pomnil« »To je moj prastof^c Je pooovf Sjemka, zdaj že glasneje. »Piedtro je moje, seno ta časniki, v®e je moje. Pasti me noter!« Počeni je in se tiotafaif kraja deske. Tedaj je pridušen glas dejal iz kioska: »Prttepenec! Proč! Ali hočeš dobiti rdečo ovratnico?« Ženski glas je gtubo zarenčaft »Vrag garjevi! AH greš aH ne? Takoj se poben, če ne ti dam z nožem v bok!« »Jzgtalf« ta spet poDonrfl moški glas. Sjemka se je zravnal, odstopil za korak ta z vso močjo brcni s čevljem t kiosk. »Mrctaaff TI si tam % Mn, Jaz naj pa to zmrznjeni?!« V kfosfcn se je nekaj zgaerito, 'deska je s treskom odleteJa, v črni špranji sta se zabelila roka in nejasno 8ce. Sjemka ni utegnil pogledati, kdo leze iz kioska: zbežal je po triicd. Od uH**- ie ;odefc iz kaocfc& ai jrieaset nihče. Uftca je bfta prazna. Svetiijfce so se zibale v vetra. Ledeno pšeno je poševno pršek) skozi zrak. Okna bližnjih hiš so bila hladna ta temna. Sjemka je zadrhtela spodnja ustnica, zajokal bi bfl, pa se je premagal. Postal je nekoliko, potem pa se je v i ml h kiosku. Deska je bfla spet na svojem mesta. V kiosku je bilo vse tiho. »Morda sta odšla.« Razftegd se je girth udarec po desfcž, s komotoem ali s škornjem. »Še sta tn.« Mahoma je Sjemko pograbila jeza. *A-a, mrcini! Pokažem vama!« Zgenfl se je m s hitrimi koraki stekel oa vrt, v lapuhov hotel. Veter je pShai po prazni ulici in po pločni ku je zamofkk) udarjalo ledeno pšeno. Sjemka se je vrni s prgiščem papirja, listja ta bičja, vse skupaj tiho položil pred kiosk, prav tja, kjer je bilo moči odstraniti desko. Veter je zavel skozi papir in Ustje. Oziraje se na vse strani ie S&emka zadrževal listje in papir s bolem ta naglo izvlekel vžigalice. »Zdaj pa zapoj, petefinček!« Plamen je ššnfl po zmrziem časniku in ugasnil. Pre-vfehio je Sjemka prižgal drugo vžigalico. Papir je zagorel. V kiosku je spet nekdo butnS z nogo ali s komolcem. Sjemka je po prstih stekel. k plotu. Ogenj, ki ga je bil veter razpJbal, je objel papir, listje in bičje, in rumeni ptemeni so lizali kaoskove deske. Sjranka je pričel na vso moč beža*» GOSPODARSTVO Naša zunanja trgovina v aprilu Glavne podatke o naši trgovinski bilanci v aprilu smo že objavili v zadnji nedeljski številki. Zato prinašamo danes le še nekatere podrobnosti glede uvoza in izvoza v tem mesecu. Glavni predmeti našega izvoza v aprilu so bili: koruza (37-2 milijona Din), vino (4.9), konoplja (8.5), konji (6.1), goveja živina (22.9), svinje (17.8), perutnina (7.2), meso sveže (8.3), jajca (73.9), sirove kože (3.2), gradbeni les (64.5), drva (3.0), hrastovi pragovi (7.3), bukovi pragovi (5-2), izdelki iz lesa (3.1), cement (14.7), baker (38.7), rude (23.4). V primeru z lanskim letom je naš izvoz v aprilu po vrednosti nazadoval za 168 milijonov Din ali preko 30% na 429.5 milijona Din. Znaten primanjkljaj beležimo pri izvozu pšenice, ki smo je lani v aprilu izvozili za 38.9 milijona Din, letos pa le 5.8 milijona Din. Tudi izvoz koruze se je po vrednosti zmanjšal od 73.1 na 37.2 milijona Din. Primanjkljaj nasproti lanskemu izvozu znaša torej samo pri pšenici in koruzi 69 milijonov Din. Prav občutno nazadovanje pa je zabeležiti tudi pri izvozu lesa. Izvoz gradbenega lesa je n. pr. padel od H8.000 na 71-800 ton, po vrednosti pa od 124 na 645 milijona Din, torej na polovico. Drv smo lani v mesecu aprilu izvozila za 14.2 milijona Din, letos pa 1® za 3 milijone; prav tako je izvoz izdelkov iz lesa nazadoval na polovico, od 6.4 na 3.1 milijona Din. Izvoz bukovih pragov se je še približno držal na lanski višini, tavoz hrastovih pragov pa je padel od 14.2 na 7.3 milijona Din. V izvozu lesa je v tem mesecu nasproti lanskemu letu zabeleiiti primanjkljaj od 81 milijonov Din. Od skupnega primanjkljaja v višini 168 milijonov Din pa odpade na žito in les že 150 milijonov. Izvoz živine se je prilično obdržal na lanski višini, zmanjšal pa ae je izvoz bakra od 42 na 38.7 milijona Din, čeprav se je količina povečala od 1860 na 2863 ton. Glavni predmeti našega uvoza v aprilu so bili: sirov bombaž (6.4 milijona Din), bombažno predivo (27.9), bombažne tkanine (36.0), volna (5.4), bombažno predivo (5.1), bombažne tkanine (16.3), svileno predivo (6.0), svilene tkanine (7.9), železo in polfabrikati (7.4), železna pločevina (4.2), razni izdelki iz železa (26.6), stroji in aparati (20.2), elektrotehnični predmeti (13.1), prevozna sredstva (59.0), premog (12.5), nafta (4.6), sirove kože (16.3), čevlji (6-9), kava (5.0). Pri uvozu, M je nasproti lanskemu aprilu prav tako nazadoval, in sicer za 163 milijonov Din ali 26% na 461.6 mffijona Din, opažamo, da je najobčutnejsa redukcija pri uvoz tekstilnih sirevin in tkanin. Bombaža, volne ter bombažnega in volnenega prediva smo v aprilu izvozili le za 45 milijonov Din nasproti 70.2 milijona Din v lanskem aprilu. Uvoz bombažnih in volnenih tkanin pa se je zmanjšal od 88.3 na 52.3 milijona Din. Zmanjšal 9© J6 tndi uvoz železa, železniškega materijala (od 15.1 na 1.0 miKj. Din) in raznih predmetov iz žele- za (od 33.3 na 26.6). Uvo« strojev in aparatov je padel od 42.6 na 20-2 milijona Din, le uvoz prevoznih sredstev se je dvignil od 27 na 50 milijonov Din. «= Pred ustanovitvijo nemške juga^oren-ske trgovske zbornice. Kakor poroča Urad za pospeševanje nemško-jugoelovenskih gospodarskih odnošajev se je v nemških gospodarskih krogih pojavila želja, da 83 osnuje nemško-jugoi^ovenska trgovska zbornica. Po predlogu nemških trgovcev in tn-dustrijcev bi ta zbornica imela svoj 6edež v Berlinu in Beogradu ali pa samo v Beogradu. Njen namen pa bi bil, da pospešuje gospodarsko zbližanje med obema državama. = o aktualnem vprašanju htsolvene, ki se pojavljajo v naraščajočem številu in ki utegnejo izzvati še katastrofalne posledice se bo med drugim razpravljalo na VI. rednem občnem zboru Društva industrijcev hi veletrgovcev v Ljubljani, ki bo v ponedeljek 8. t m. ob 16. uri v dvorani Trgovskega doma (Gregorčičeva uL 27). O tem predmetu bo pod posebno točko dnevnega reda poročal društveni podpredsednik gospod Stane Vidmar. Glede na važnost zborovanja je želeti, da se ga Sani udeležijo ▼ čim večjem številu. = Preferenčna pogajanja med VemSje ta Romunijo. Kakor znano, se je Rumunija že pred meseci pogajala s Nemčijo za novo ureditev trgovinsko-političnih odnošajev na podlagi preferenčnih carin. Kakor poročajo sedaj ia Bukarešte, namerava romunska vlada v kratkem obnoviti ta pogajanja na stari bazi. » Češkoslovaški gospodar bM krogi ia vprašanje uvoznega monopola aa lita. Kakor znano, pripravlja češkoslovaška vlada zakonski načrt za uvedbo uvoznega monopola za žito, da bi tako lažje regulirala cene žitu na domačem trga in da bi dobila v roke instrument za eventualno Izvajanje preferenčnega režima za Sta Češkoslovaški agrarci ta načrt pozdravljajo, kot neobhodno potreben za ureditev cen, zbrali glede na novo letino, čeprav poudarjajo, da ta ukrep m v stanju dovesti do samega sedanjega težkega položaja agrarne produkcije. Trgovski krogi pa načrtu odločno nasprotujejo. V torek se je vršilo na praški produktivni bom protestno zborovanje, ki so ga sklicale vrhovne trgovske organizacije. Na tem zborovanju Je bfla sprejeta resolucija, ki svari vlado pred nevarnim eksperimentom uvedbe žitnega uvoznega monopola, ki bi uničil eksistenco tisočerim trgovcem in bi sam predstavljal drago ' organizacijo. = Nove garancije za KretBtausta*. žrtve. ki Jih zahteva Kreditanstalt od avstrijske države, so se zadnje dni še povečale s tem. da so avstrijske regtdatrvne hranita t-Ce dobite od države Jamstvo za »vose obstoječe vfoge pri Kreditanstaltn in za novo 6 mesečno vlogo od 50 mffijoooiv šilingov. Ze zadnji teden Je. kakor znano. avstrS-ski parlament sprejel zakon, na podlagi katerega lahko država daje garancijo za nove in stare kredite, ki jih ttžrva Kreditanstalt Ta garancija je bila prvotno namenjena le za inozemske kredite, seda} pa «0 jo dobile tndi domače hranilnice. Štedljiv transport zahteva dobre obroče. Continental velezračnice preneso visoko obteženje in naglo vožnjo. ontinent Viktor Bohinec, Ljubljana Borze 5. Junija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji; nekaj več potrebe je bilo v devizah Praga in Dunaj. Tečaji deviz so z malimi spremembami ostali na stari višini. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi zelo mirna in ni prišlo do nikakih zaključkov; za aranžma notiia Vojna škoda 412 do 413. Nekaj prometa je bilo v dolarskih papirjih, in sicer v 8 odstotnem Blairovem posojilu po 88, pozneje pa po 90 in v 7 odstotnem po 80-50. Med bančnimi vrednotami so bili zabeleženi zaključki v Praštedioni po 950, v Unton-banki po 167 do 169, v Jugobanki po 67 in pozneje po 71, v Srpski po 190 do 191, in v Poljodelski po 53. Od industrijskih vrednot se je trgovala Trboveljska po 254, pozneje po 260, Gutmann po 127 do 128, Slaveks po 25. Drava po 235, Danica po 70 m Vevče po 180. Devize. Ljubljana. Amsterdam 22.76, Berlin 13.2375 — 13.2675 (132475). Bruselj 7.8778, Budimpešta 9.8767, Curih 1095.3 — 1098.3 (1096.8), Dunaj 793.14 — 796.14 (794.64), London 275.25, Newyork 56.455, Pariz 222.56, Praga 167.14 — 167.94 (167Trst 296.03. Zagreb. Amsterdam 22.71—22.79, Dunaj 793.14—796.14, Berlin 13.4125—13.4425, Bruselj 787.78, Budimpešta 986.17—989.17, London 274812—275.612, Milan 294.90—296.90, New-York ček 56.3550—56.5550, Pariz 220.56 — 22256, Praga 167.14 — 167.94, Zfirieh 1095.30—1098.30. Curih. Zagreb 9.1150, Pariz 2020. London 25.0950, Newyork 515.80, Bruseli 71.85, Milan 27.—, Madrid 49.40- Amsterdam 207.50, Berlin 12241, Dunaj 72.4750, Sofija 3.7350, Praga 15.28. Varšava 57.8250, Budimpešta 90.05, BukareSla 3.0725. Efekti. LJubljana. 8% Blair 90.50 HL, 7% Blafr 81 bL, Celjska 150 den^ Ljubljanska kreditna 120 den, Praštediona 950 deiu, Kreditni zavod 160—170. Vevče 120 den. Ruše 220 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 412 — 413, kasa 414 bL, za december 413 — 415, investicijsko 86 — 87.5, agrarne 48 — 50, 8% Blair 88.5 — 89, 7% Blair 79.76 — 80.25, T% Drl hipotek, banka 82 — 83; bančne vrednote: Praštediona 950 — 960, Union 168 — 170, Jugo 67 do 68, Srpska 190 — 192, Narodna 7250 do 7600, Ljubljanska kreditna 120 den^ Foljo 53 — 54; industrijske vrednote: Trt»vlje 252 — 255, Oceanija 189 — 190, Dubrovač-ka 300 bL, Gutmann 126 — 128, Slaveks 25 do 27.5, Danica 68 — 70, Drava 235 — 236, Brod vagon 04 den^ Vevče 120 — 121 Beograd. Vojna škoda 413.50 zaklj., za J»-ntf 414 den, investicijsko 87—87.50, agrar. ne 50-50.75, 7% Blair 80.50, 80.75 zaklj., 7% Dri. hip. banka 82.75, 83 zaklj, begluške 64.50, 65.50, 66, 66.50, 67 zaMj. Blagovna tržišča LES -f- Ljubljanska borza (5. t m.). Tendenca za les mlačna- Eksekutiv. sta bila prodana 2 vagona moralov in javorjevjh plohov, in sicer 7 m1 polmoralov (od 4 m navzgor, 38X 78 em), 4 m. desk (4 m, 28, 38, 48 cm monte) ter 30 m* moralov, polmoralov (24/38 do 98/98) m desk (24, 28, 38, 48 em, 4 m) vse po 220 Din in 6 m8 javorjevih plohov (L, IL, III, od 2 m dolžine navzgor, od 22 em širine navzgor, 90 in 100 mm) po 300 Din fco vagon Postojna. arro Op Ljubljanska borza (5. 1 m.). Tendenca za žito stalna. Zaključkov ni bilo. Nudi se (vse fco. slovenska postaja, mlevska vozni-na, plačljivo v 30 dneh): pšeniea: potiska, 80 kg po 267.50—270, srbobranska, 80 kg po 266-267-50, okolica Soboti ca, 79/80 po 262.50—265, ofcoBea Sombor, 79 kg po 252.50—255, basanjska, 79 kg po 242.50—245; korana: baška, rešetana po 155—157-5 (pri navadni voznini po 160—162.5); »ve«: baranjski po 207-5 do 210; moka: banatska >0« po 375 _ 380. baška rtk po 360 — 365. + Novosadska blagovna borza (5- t m.). Tendenca mlačna. Promet: 1 vag. pšenice, 18. vag. koruze, 7 vag. moke in 5 vag. otro- bov. Pšenica: srednjebaška in baška, okolica Novi Sad, 79/80 kg 170—180; baška oko-ca Sombor 79/80 kg 165—170; potiska, 79/80 182.50—187.50; gornjebaška, gornjebanatska, banatska Bega, 79/80 kg 180—1©;; sremska, 78 kg 165—170; okolica Indjija, 78 kg 170 —175. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115—120. Oves: baški, sremski in slavonski 150—155. Koruza: baška, Dunav, Sava 102—104; okolica Indjija 103—105. Moka: baška >0< in >0(k 260—280, >2< "350-260; >5c 240-250; >6< 225—230; >8< 120-130. Otrobi: baški, sremski in banatski 110—116. + Somborska blagovna borza (5. t m.). Tendenca mlačna; promet 62 vag. Pšeniea: baška potiska, 80 kg 185—190; okolica Sombor, 78/79 kg 167—170; gornjebaška 79/80 kg 180—185; sremska, 78 kg 162.50—167.50. Koruza: baška 100—102; za junij 102—104. Moka: baška >0< in >00c 260—280; >2c 245 —260; >5c 225—240; >6< 205—220; »7< 165—180; >8< 105-120. Otrobi: baški 10750 —112.50. + Budimpeštanska tenninska bona (5. t. m.). Tendenca neenotna, promet miren; pšenea: za junij 14.50—14.51, koruza: za julij 13.43—13.45, za avg. 13-63—13.64, za maj 1932 11.90—1L92, tranzitna za julij 10.85—10.90, za avgust 11.00—11.05. Radio Izvleček iz programov Sobota, 6. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — &OS Dnevne veetL — 13: Napoved časa, plošča, borza. 18: Koncert salon- skega kvinteta- — 19: Časnik in časnikarstvo. — 10.30: Angleščina. — 20: Prenos opere is Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD rLSh PloSče. — 12J6: Koncert radio-orkestra. — 16: PloSče. 17: Koncert lahke glasbe. — 20: Prenos opere iz gledališča. — 21-30: Poročila. — Koncert lahke glasbe. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Prenos opere iz Beograda. — Koncert lahke glasbe. — PRAGA 19.05: Prenos pr©« grama iz Brna. — 20: Simfonični koncert —• 2225: Prenos mešanega programa k Moa. Ostra ve. — BRNO 19.30: Koncert plesne glasbe. — 20: Prenos programa iz Prage. — 22.25: Mešan program iz Mor. Ostrave. —. VARŠAVA 16.25: Koncert mladih talentov. — 20.30: Koncert orkestra in solistov. — 22.15: Koncert Chopinove glasbe. — Si Koncert lahke glasbe. — DUNAJ 11: Ho-šče. — 12: Koncert orkestra. — 13.10: K»* daljevanje koncerta. — 1&20* Plošče. —< 17: Poljuden koncert orkestra in solistov. —< 20: Sluhoigra. — 22.20: Koncert lahke glasbe. — BERLIN 19: Večerni koncert. — 20.90: Lahka godba orkestra. — 22-30: Godba za ples. — KONTGSBERG 16.05: Orkestralen koncert. — 20.30: Prenos koncerta iz Ber-Ena. — Staro plesne melodije. — MOHL-ACKER 16.30: Orkestralen in pevski koncert — 19.90: Priljubljeni operetni zbori. — 20.15: Koncert godbe na pihala. — 21: Ife* šan program. — 22.90: Godba za ples. —< BUDIMPEŠTA 9.®: Orkestralen koncert —». 17.30: Koncert solistov- — 19.30: Prenos opere >Mignon< iz gledafBča. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 19.5G: Plošče. —* Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Sobota, &: Zeleni kakaduj; Ob ^ kriv. a Nedelja, 7.: Zaprta. Ponedeljek, 8-: Zaprta. LJUBLJANSKA OPERA Začetek eb 20. Sobote, 6.: Rigoletto. Gostujete g. Banovec in ga. Oberwalder}eva. Znižane cene. Nedelja, 7.: Mascotta. Ljudska predstava pa znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 8-: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE-Začetek ob 20. Sobote, 6.: Labirint C- Kuponi ZadajBL Nedelja, 7.: Zaprto. Tri dni že nisem jedel. Dajte kopejko!« »Bh ti, tolstozadi,« so se sn smejali tovariši, »de kar sedi tukaj. PogtaS boš od g4ado.c »Ne bonv« je odgorartjal Sjemka. »Ne bom poginfl,« je premišljeval Sjemka, zakaj našel Je bS že, kamor se bo presek čez zfeno iz lapuhovega botefe. V Medeni oficl, na vogala, je stal tesen kiosk. Ko je Sjemka nekoč trgai z njega lepake, da bi sa z njimi zakuril, je skozi špranjo opazil, da je ▼ kiosku prostorno ta subo... Ko se ie prepričaj, da daleč naokrog ni nobenega m3j-tona, je Sjemka odtrgal spodnjo desko, pogtedal v kiosk, — ta zrmsko stanovanje je bfto najdeno. ... Ta večer se je vmi »domov* pozno, lačen m jezen. Ves dan je padate ledeno pšeno, škripalo pod nogami, veter je uhajal v hlačnice ta po vsem telesa so gosnazeti mravijincL Sjemka, ki se mu m bflo treba več bati, da bi ga konkurenti nabffi, je berača po najobftjodenejši ulici, toda ljudje so hite® mimo njega z navzgor zavihanimi ovratniki ta čepicam!, potisnjenimi na oči. Sjemka je drgetal. Tako je drgetaj, da so mu zobje šklepetali... S premrfimi rokami je dvignil desko ta zflezefl v kiosk. Mahoma pa ga je nekdo iz teme sunil naravnost v Bce ta siknil: »Kam lezeš?c Sjemka je presenečen odskoSL NBb KUJLTUWNi PREGLED Thomas Mann izjavlja • • • V pariških »Les Nouvelles Litteraires« je izšel minuli mesec razgovor znanega in« iterviewdsta Frederica Lefevrea z najugled« nejšim nemškim pisateljem Thomasom Mannom. Odkar je Mann lani izdal svoj *Ein Appel an die VernunfU, ki ga je takoj objavila v prevodu revija »Europe« in v katerem se zavzema za mirno rešitev napetih evropskih problemov in za ožji sporazum med Francijo in • Nemčijo, se ije njegov ugled v francoskih intalektual« nih krogih še bolj dvignil. PravkaT je iz* šlo v francoščini Mannovo največje in najpomembnejše delo, roman »Zaubera berg«, za katerega je dobil Noblovo na« grado. Zato je naravno, da se je prvi del razgovora sukal predvsem okoli tega spisa, njegovega postanka, značaja, umet« niške oblike in idejnega zadržaja; v teku razgovora je Mann izjavil, da na intelek« tualcu sedanjosti leži težka odgovornost. I Kultura je vendar — kultura!« Na vprašanje o najljubših knjigah je Mann naštel Flaubertovo »Gospo Bovary» jevo«, Tolstega »Ano Karenino«, Goethe« jeve »Wablverwandschaften«, Turgenjeva »Očete in sinove«, Balzaca »La Peau de Ghagrin« in Teodorja Fontanea »Effii Brie> sta«. Dostojevskij ga ne mika preveč; Mann v romanu daje homerskemu elemen« tu prednost pred pasionalnim in apokalip« tičnim. Pri Zolaju še vedno občuduje »Germmal«, medtem ko njegovo ostalo delo nikakor ne doseza Ralzacove »Člove« ške komedije«. O mestu, ki ga daje svojim spisom, je dejal, da je »Zauberberg« za »Buddenbrooki« brez dvoma njegovo naj« važnejše delo, vendar to, da je v jedru pri« če vanje (temoignage), utegne škodovati njegovi trajnosti; navsezadnje je forma tisto, kar odločuje o tem, koliko časa ostane delo živo. V tem smislu pa daje on sam največjo prednost »Toniu Krogerju« in »Smrti v Benetkah«. Vzlie temu pa se Mann čuti predvsem umetnika in kot tak ima večje »škripati« ji©« do smrti in vsega, kar vzbuja smrt, nego do življenja in njegovih zadev. »Jaz sem v večji meri romantik nego klasik, bolj umetnik kakor meščan, bolj nagnjen k vsemu, kar je dekadentnega in prefi« njenega, pa k zapeljivosti smrti in padca. Toda v kolikor življenje prevladuje smrt, je jasno, da nam nalaga dolžnosti in na« čela . . . Tako konstruktivno načelo je Razum. V kolikor sprejemam življenje, sem tu dri racionalist in pristaš Nietzsche« jevega apolinizma, ki je najčistejši ev« ropski mit.« Nato se razvija razgovor o Nietzsche* ju, v katerem vidi Mann religiozne mož« nosti, prve elemente onega novega h uma« nizroa, ki ga tolikanj potrebuje Evropa. Na Lefevreovo vprašanje, ali ima danes Nietzsche globočji vpliv na Nemčijo in nemško mladino, je Th. Mann odvrnil: »Da in ne. Njegovo delo je tako zelo asi« miLirano z nemštvom, da njegov origi« nai že s tem nenehoma vpliva in živi. Vendar ne verjamem, da bi ga nemška mladina posebno študirala.« Nato Mann označuje Nietzscheja kot enega največjih nemških prozaistov. V Nemčiji je malo dobrih stilistov, zakaj Nemec ne polaga toliko na formo kot Francoz celo v vsakda« njih stikih. Med Goethejem in Nietzsche* jem zaman iščemo velikega nemškega prozaista. O nemški povojni literaturi izjavlja Mami da je prenasičena s politiko; socialna vprašanja so ji važnejša od metafizičnih in umetnostnih premišljevanj. Svet kultu« re, lepote, čiste duhovnosti, skratka: indi« vidualistiona in estetska ideja je bik v Franciji mnogo manj nego v Nemčiji pri« zadeta; Nemčija tiči bolj nego Francija v vrtincu socialnih in političnih proble« mov. Za literaturo pa ima taka penetra« cija javnih zadev to prednost, da umet« nik lažje neposredno in često tudi blago« dejno vpliva na ozračje svojega časa in na samo stvarnost. Čeprav v Nemčiji književnost ni — kakor v Franciji — iz« razita nacionalna umetnost, je vendar zrasel njen ugled, o čemer pričujjs tudi ustanovitev literarne sekcije v pruski Akademiji. — O proletarski umetnosti je dejal Mann: »Gotovo so pri nas take re« vije in skupine. Toda vse to ostaja teo» retično in nikjer ni videti, da bi iz tega gibanja izšla resnično markantna dela. Sicer pa: kaj pomenijo besede »prole* tarska umetnost«, »proletarska kultura«?! Tiho delo slovenskega zgodovinarja V idiličnem Celju preživlja večer svojega življenja mož, ki s svojo pridnostjo, predanostjo študiju in s svojim plamteeim rodo-ljubiem izredno lepo predstavlja starejšo generacijo naših naaodnih borcev. Vladni svetnik in odlični šolnik gosp. Emerik Li-lek, mož, o katerem govorimo, zre lahko s ponosom na svoje plodonosno življensko delo. Vzgojil je kot izredno dober zgodovinar cela pokolenja jugoslovenske mlade-ži, tako na našem jugu, kakor na slovenskih .tleh. Kot profesor v Sarajevu in v Za-dru je napisal celo vrsto učbenikov, ki se odlikujejo po globokem smislu za objektivna zgodovinska dejstva, še bolj pa je znal ta duh vcepiti svojim gojencem, kajti pri predavanjih se mu ni bilo treba ozirati na cenzuro šolske oblasti, ki je lahko odrejala pravec njesovim učnim knjigam. Bil je tudi prvi ravnatelj slovenske gimnazije v Celju, kjer je kot izredno priljubljen predavatelj zgodovine znal vzbuditi zanimanje svojih učencev za ta važni predmet, širši javnosti bo menda neznano, da je bil določen za stolico zgodovine na ljubljanski univerzi, ki pa je samo zato ni zasedel, ker je bil že preblizu svojim 70. letom, ko bi moral opustiti katedro ne glede na svojo duševno čilost- Svetovna vojna je vrlemu šolniku porušila obitelisko srečo: na fronti mu je pal edini sin, skoro istodobno pa mu je shirala v zaledju hčerka - edinka. Osamel se jo zatekel pod okrilje svoje znanosti, ki mu je bila vse življenje vodnica in ki je tudi v visoki svoji starosti ni zapustil. Lotil se )e študija aktu ein ib političnih vprašanj, ki jim je dodal vso predzgodovino, očrtal razvoj problema in potek dogodkov za kakih 1000 let nazaj. Vsa zgradba temelji organič- I Odmevi" Radivoj Peterlin-Petruška, neumorni lastnik, izdajatelj, glavni urednik itd- literarno-kulturne revije »Odmevi«, ki je lani pokazala svoja stremljenja s štirimi obsežnimi zvezki, je neoziraje se na vse krize pogumno stopil v drugi letnik svojega časopisa. Pravkar je izšla 1—3 knjiga novega letnika. Kakor vedno, preseneča tudi to pot izredno število imen. 47 sotrudnikov je zbral okrog sebe in dal poleg leposlovja priznanih in nepriznanih imen še literarno-kulturne, zgodovinske in druge članke, korespondenco, kritiko, epigrame, aforizme, slike, risbe. Tako je knjiga dobila zelo pisan, a zanimiv značaj. Značaj almanaha, nekoliko pomlajenega z modernim magazinskim pleskom. 1—3. številka »Odmevov« je nekako posvečena Josipu Murnu-Aleksandrovu. 18. t. m. bo 30. let, kar je »pesnik naših polj in škrjančkov« umrl v stari cukrarni. Spomina nanj objavlja Petruška in Janko Polak; objavljene so tudi nekatere njegove neznane pesmi in kos korespondence. Izmed razprav je omeniti zlasti Franja Basa »Izvor prekmurskih cehov«. S pesmimi so zastopani med drugim} Iv. Albrecht, dr. Derganc, dr. D. M. Domjanič, E. Gangl, J. Kač, G. Ko-ritnik, Ankica Obersnel, R. Peterlin-Petruška, I. Samec, R. Rehar, s prozo Golar, Rihard Jakopič, dr. Korun, Miško Kranjec, M. Šnuderl, F. Tratnik in drugi, I. Zupančič piše o svojih vtisih s Krfa, Zorko Prelo-vec o Ivanu Cankarju in naši pesmi. Ilustratorji: Justin, Saša Šantel, Mirko Šubic, A. Trstenjak in drugi. Navedli smo samo nekatera imena; vsekakor pričuje tudi najnovejša knjiga »Odmevov«, da je ta revija postala interesantno zbirališče najrazličnejših smeri in da ima zaradi svoje magazinske pestrosti svoje mesto v naši revijski književnosti. Prizadevanju Petruške želimo tudi v drugem delu obilo uspeha! Iz zagrebške kronike Zagreb, 2. junija. Znana zagrebška pisateljica Zagorka je proslavila tridesetletnico svojega literarnega delovanja; ob tej priliki so se zopet pokazale simpatije, ki jih goji do nje široko občinstvo. Čestitk in darov je prišlo vse polno z vseh strani domovine; oder v gledališču je bil kar zasut s cvetjem in proslava je bila presrčna kakor le redkokdaj.^ Uprizorili so zgodovinsko dramo »Kči Lotrščaka«, ki je imela pri občinstvu nedeljen uspeh, kakor vse, kar Zagorka napiše... Tudi premiere kažejo neoslabljeno zanimanje. V operi smo imeli dva gosta: oba zelo dobro znana. Bili sta gospe Zlata Gjungjenae-Gavellova in Vilma Thierry-Kavčnikova. Prva je gostovala v »Snegoručki« druga v »Aidi«, torej v vlogi, v kateri se je v Zagrebu že ponovno odlikovala. »Udruga hrv. učiteljica« ie priredila zelo uspelo predstavo za deco. Gledališče so lo pot napolnili sami najmlajši Zagrebčani in Zagrebčanke. Bil je že skrajni čas, da so pri nas začeli s smotrnim prirejanjem mladinskih iger, za katere si je pridobil največ zaslug aranžer Mladen Širola. Uprizorili so »Pepeljugo«, operetno bajko v petih dejanjih. Delo je po Sretenoviču 9pisal in glasbo sestavil po motivih Krnica in drugih pozabljenih avtorjev Vojmil Rabadan. Igrala je mladina, kar je dajalo predstavi posebno dražest. Koncert zbora donskih kozakov »Platov« ni mogel v Zagrebu doseči umetniškega uspeha- Največji del kritike ga je sploh zamolčal, ker je stal na pravilnem stališču, da je to prireditev, ki se z umetnostnega vidika ne da ocenjevati. Zagrebskj kvartet je nastopil na društvenem koncertu Hrv. glasb, zavoda, tako da je no na zgodovinskih dejstvih z uporabo ne-številnih virov, nje sinteza pa izzveni v sklep, logično utemeljen in podprt z dokazi? Tako je pisatelj izdal 1. 1927. razpravi o »anšlusu« ter o izvoru svetovne vojne in odgovornosti za nje izbruh.*) V prvem delu schuldfrage. Celje, 1927. Samozaložba, je zbral v zgoščeni obliki zgodovinski potek naše tisočletne borbe z Nemci ter razgalil pristranost in krivičnost nekaterih nemških zgodovinarjev, ki vidijo v naših pradedih le tolpo podivjane drhali in nam še danes odrekajo vsako kulturno tvornost V prvi vrsti velja to za Feliksa Dahna, ki je v tem domišljavem šovinističnem duhu vzgajal nemško mladež in jo s svojimi spisi še vedno vzgaja. Z velikim zanimanjem sledi čitatelj bistroumnim izvajanjem in odpira se mu nov svet, osobito, aiko je v šolah slišal vedno in vedno visoko hvalo omenjenemu nemškemu zgodovinarju. Ker spis prehaja mestoma iz kritike v polemiko, ta obrat močno poživi pripovedovanje in temperament pisateljev da stvari še posebno obeležje. Prva razprava je nekak priročnik za vse aipologete slovanstva, toliko je v nji omenjenih neutemeljenih napadov in dejstev, ki odločno odbijajo te naskoke. V drugem delu knjige je pisec zbral do mala vse tedaj znano gradivo o sarajevskem atentatu, o spletkah, ki so ga omogočile ter o ostudnih prijemih avstrijskih aristokratskih birokratov, ki 80 odgovornost za uspeh svojih lastnih intrig hoteli naprtiti Srbiji, da bi dobili politične in moralne razloge za dolgo pripravljam udarec po jugosioven-skem gibanju. Kdor je pazno zasledoval poročila o tem, mu bo večinoma vse znano, ali vpogled v kronološki potek dogodkov, v njih vzročno zvezo in v nujnost prirodnega *) Em. Lilek: Die Anschluss- und Kriege- v tej sezoni nastopil 47-krat Brez dvoma je to število rekordno; z njim se komaj more postaviti kakšno nase glasbeno udruženje, da, niti posameznik ne. Zagrebški kvartet to pot ni igral novega programa, marveč je izvajal dela, s katerimi si je bil že v inozemstvu pridobil toliko lavorik. Ob priliki proslave 200-letnice Matere božje ob kamenitih vratih se je prvič izvajal zagrebški misterij »Majka božja od kamenitih vrata«. Besedilo je spisal dr. Vell-mir Deželic mL, glasbo pa dr. Božidar Širola. Prireditev se je vršila pod milim nebom na trgu Katarine Zrinske. Bil je to zanimiv poizkus, ki se je končal v največje zadovoljstvo občinstva. Režija se je gibala v Reinhardtovem duhu in po načinu slavnostnih iger pred Domom v Salzburgu. Ozadje je "tvorila cerkev sv. Katarine, posamezni igralci pa so govorili z oken sosednjih hiš. Prihod ljudstva se je slišal že z veiike daljave, takisto klic nočnega čuvaja. Stražniki so se oglašali s kule nad Dverci — tako je ves učinek bil dokaj realen. Žiga Hirschler. Kam naj se kulturno usmerimo ? V naši javnosti se je ponovno pretresalo vprašanje naše kulturne usmeritve (glej n. pr. prvi letnik »Naše dobe«); zagrebški fi« lozof dr. VI. Dvornikovič je izdal o tem daljšo razpravo (Naša kulturna orijenta« cija«, Zagreb 1930). Vprašanje je že dolgo v razpravi pri Srbih, kjer se kdaj pa kdaj pojavijo v listih in revijah diskusije o njem. Čehe takisto živahno zanima; tu ka« kor pri nas se zlasti pojavlja kot problem evropstva. F. V. Kr e j č i, znani češki pisatelj in publicist, ki je pred mnogimi leti izdal mnogo zapaženo knjigo »Sen nove kultu« ry«, v kateri se ogreva za socialistični kul« turni ideal, je svoje filozofske misli o uso« di češkega naroda zbral v pravkar izišli knjigi»Čestvi a Evropanstvi. Uvahy o naši kulturni orientace«. Obsežna študija je vredna pozornosti, ker je ta problem tudi pri nas v precejšnji meri isti in bi bilo treba zgornjo študijo kritično premotriti v kateri naši reviji; vprašanja, ki se jih Krej« či dotika, niso za nas nič manj važna, če« prav ne bivamo v osrčju Evrope kakor Če« hi. Za danes beležimo po V. Jiratu v »Nar. Listih« z dne 31. maja stališče Krejčega: Krejči odklanja preveliko poudarjanje pripadnosti Čehov slovanstvu __ in bolj na« glaša to, da spadajo v območje zapadne kulture. Evropsko kulturo pisec še vedno stavi visoko nad kulturo ostailih celin in je daleč od kakršnega koli oboževanja tako Amerike kakor Azije ali Rusije. Samo v Evropi vidi organski razvoj od prazgodovinske dobe do danes, razvoj, ki se ni k on« čal, marveč gre nemoteno dalje v bodoč« nost Ta organski razvoj je napravil iz Evrope celoto, ki je bila kot življenska resničnost dana že tedaj, ko se je Evropa še ni zavedala. To resničnost predstavlja danes zapadna civilizacija, ki ji pripada Italija, a danes zlasti Francija in Anglija. V teh deželah se je po antiki ustvarjena kultura, izpremenila v smislu novih zahtev. Nemčija je spadala v drugi pas, katerega je od jugovzhoda na severozahod tekoča kulturna struja dosegala le posredno. Zato je Nemčija kasneje, zamudno sprejela to kulturo. Občutek, da mora hiteti za onim, kar drugi že imajo, je vzbudil v nemškem, k refleksijam nagnjenem narodu teoretsko zavest evropske skupne pripadnosti. ob» enem pa tudi zavest raznolikosti prvin, ki tvorijo to celoto. Skratka: Nemci so po« stali tvorci evropstva kot ideje. Čehi spa« dajo že v srednjeevropski pas, en«ko kot Nemčija, zato »o sprejeli zapadnoevropsko kulturo že iz druge roke, večidel celo po posredovanju Nemcev. Krejai vidi v kulturi najvišje dobro, srni« sel češke zgodovine pa nahaja v vedno večjem pronicanju v zapadnoevropsko kuls turo. Zlasti poudarja, da je mirno sožitje in medsebojna kulturna penetraoija Čehov in Nemcev prospešna stvar, ne pa slabost. V tem pogledu, kakor tudi v nekaterih drugih, zlasti v Krejčega vrednotenju pre« teklosti, bo vzbudila ta knjiga diskusije. Soas Čehov je izključno v za na dni kul* turi — to je čredo avtorja »Češstva a Ev« ropanstva«. Mislimo, da se tudi pri nas kaj rada sliši taka izpoved. Toda ob »tem času na zapadu živahno razpravljajo o krizi zapadne kulture, celo o nje propadu; nekateri glasno opozarjajo na očitne zna« ke njene senilne nemoči. — Kaj pa je vzhodna kultura? Raznolikost! Evrazijska? Potenciran kaos zapada z meglenimi ekspe« rimenti boljševizma. Samonarodna kultura? Ali je še kje v Evropi? Vsaka metafizika, tudi zgodovinska, se izgublja v temi . . . —= ■ razvoja, ki je sledil vsem zapredkom, pa človek dobi le, ako čita vse to tako spretno povezano v celoto, kakor je to napravil g. Lilek. Leta od 1926. dalje je pisec posvetil študiju one tragične epizode naše zgodovine, ki je znana pod nazivom zarota Zrinjsko-Frankopanska. 0 tem vprašanju je izdal doslej dve knjigi-*) Vedno v službi resnice, skuša pisatelj obdelati vprašanje s popolnoma drugega vidika in ruši staro, vko-reninjeno mišlienje, da sta bila zarotnika Zrinjski in Frankopan narodna junaka. Tudi v tem oziru je zbral pisatelj na kupe rnaterijala in virov, da čitatelja res s pre-pričevalnostjo svojih dokazov pridobi za svojo tezo. Nesporno je, da je rušenje na zgodovinskih neresnicah temelječih mali-kov ena izmed važnih panog zgodovinarja, ravno tako pa je neizogibno, da bo avtor med branilci piae fraudis našel obilo hudih nasprotnikov. Kakor vemo, so se v Zagrebu že oglasili nekateri, drugi pa morda šele zbirajo svoje moči in argumente za repliko. Požrtvovalni gosp. Lilek izdaja svoje publikacije v samozaložbi, kar je znamenje časa in naših prilik. Njegova dela izhajajo v nemščini, da mu ne obtiče doma, marveč da so dostopna širši javnosti, nego je naša ozka slovenska njiva. Njegove razprave upravičeno vzbujajo pozornost raznih učenih društev in inozemskih univerz, kjer je gosp. Lilek že od davna znan kot resen in globok znanstvenik. R. K. •) Regr. Em. Lilek: Karakteristik der kroatischen Verschw6rer Petar Zrinski, Fr. Frankopan und der Katarina Zrinska im Lichte der historischen Wahrheit Celje, 1928. Samozaložba. Regr. Em. Lilek: Kritische Daretellung der ungarisch - kroatischen Verschw6rung und Rebellion. Celje, 1930» Samozaložba. Odlikovanje grafika K. Justina- V maju se je vršila v Los Angelesu (Amerika) mednarodna razstava ExUbusov. Na razstavi, katere se je udeležilo 21 držav, je bila zastopana tudi Jugoslavija. Udeležbo jugoslovenskih umetnikov je organiziralo Udruženje grafičnih umetnikov. Od Slovencev so bili zastopani Elo Justin, Ivan Ko6, Saša Šantel, Hinko Smrekar in Rajko Šubic. Najboljša dela na tej razstavi so bila odlikovana z darili in častnimi priznanji, od katerih so na eno državo podelili največ po eno priznanje. Med jugoslovenskimi umetniki je prejel tako priznanje grafik g. Elo Justin za svoj exlibus »M. D. Gjurič«. Iskreno čestitamo k temu lepemu uspehu! Otvoritev razstave L. Dolinarja, G. A. Kosa in Franca Pavlovca v Beogradu. V beograjskem umetnostnem paviljonu »Cvije-ta Zuzovič« na Malem Kalimegdanu se bo jutrj otvorila razstava del treh slovenskih umetnikov: kiparja Lojzeta Dolinarja in slikarjev Gojmira A. Kosa in Franca Pavlovca. Dolinar razstavlja 31 skulptur. G- A. Kos 33 slik in Fr. Pavlovec 19 slik. Razstava bo odprta samo deset dni (do 17. junija). Odličnim ljubljanskim umetnikom, ki bodo v prestolnici dostojno predstavljali našo likovno umetnost, želimo kar največ uspeha. 0 razstavi še objavimo poročilo našega beograjskega dopisnika. Ivan Zorman: Pota ljubezni. (Cleveland. Ohio. 1931. Natisnila »Ameriška domovina«. Z izvirnimi lesorezi Božidara Jakca. Str. 112.) Naš ameriški pevec in pesnik je izdal svojo četrto pesniško zbirko. Krasi jo osem lepih lesorezov Božidara Jakca, na čelu posrečena slika pesnika, ki nam kaže umetnika v njegovi zreli dobi. Pesmi so razdeljene v pet delov, pet svetov, ki odmevajo v pesnikovem srcu: lastni jaz. mladostni spo- »Tiskovna zadruga« je pravkar izdala v prevodu A. Debeljaka znameniti zgodovinski roman G. Flau-berta »Salambd«. O tej mojstrovini pripovedne umetnosti prinašamo razmotrivanja, ki jih je nekoč napisal znani romanopisec Emile Zola. »Prehajam k »Salambo« in »Skušnjavi sv. Antona«, dvema Flaubertovima pesnitvama, v katerih se je bil povzdignil nad vsakdanjost meščanskega sveta; tu prihaja do razmaha njegova bleščeča logika in slog se mu kar naslaja ob razkošnih barvah; ves srečen je, da se naposled sme razgibati po polju, ki je polno svetlobe, skopati v blagih vonjavah in se okrasiti z bajnimi oblačili. Flaubert je Orien-talec, ki je bil zašel v tujo deželo; kar čutiš, kako lažje diha, če se lahko prosto, z vso silo vdaja svojim občutjem, ne da bi bil moral lagati. »Salambo« in »Skušnjave sv. Antona« sta spisa, ki sta bila njegovemu srcu posebno draga in ki ju je vzlic ogromnim pripravam in raziskovanju pisal z naslado. V pismu St. Beuveu je o »SalambO« dal naslednjo dragoceno izjavo: »Hotel sem slikati fato morgano,« pravi, »ko sem razmere modernega romana prenesel v stari svet.« V resnici obstoji — prav kakor pri »Gospej Bovaryjevi« — razvoj dela v nizu slik in epizod, v katerih se odražajo osebe ter njih besede in dejanja- Samo da se tu še bolj čuti, koliko je pisec proučeval okolje; prava drama je zožena v prekrasni okvir, opisi so zavzeli večje mesto in se je zbog tega utesnila analiza. Vendar je roman še vedno kos do najmanjših podrobnosti raziskanega človeštva, toda kos tujega človeštva, ki živi v kulturi, katere opisovanje je hočeš-nočeš moralo zamikati takega pripovednika kot je Flaubert. V naši književnosti ne najdeš proze, ki bi se dala primerjati s prvim poglavjem »Salambe«: to je vprav slepilen vzorec pripovedne umetnosti. Vojaki slave v Hamil-karjevih vrtovih obletnico bitke pri Ery-ksu. Surovost in razuzdanost vojakov, trušč pojedine, čudne jedače, prekrasni vrt z marmorno palačo v ozadju, ki ima štiri nadstropja visoke terase, vse te opise je dal avtor v mogočnem in razkošno barvitem slogu, ki očituje izredno polnoto in v katerem ima sleherna beseda ustrezajo-čo vrednost. Tedajci se pojavi Salambo; prihaja s stopnic palače in objokuje svete ribe, ki so jih bili vojščati pobili v ribniku. Tu se začenja ljubosumna tekma med Libijcem Matho in numidijskim poglavarjem Narrom Havasom, ki sta oba vzplamtela v ljubezni do Hamilkarjeve hčere. Nemočna Kartagina trepeče pred najemnimi vojščaki, ki so ji v zadnjih bojih pomagali, katerih pa zdaj ne more plačevati in ne ve, kako naj se jih odkriža. Nje vojskovodja Hamilkar je izginil. Po slavno-sti, ki se z njo začenja roman, pošlje Kartagina vojščake v Sicco in jim zapre mestna vrata. Grški suženj Spendius, ki ga je bil Matho osvobodil, jame vojščake ščuvati, da se maščujejo nad Kartagi-no. Obenem pa neti strast Libijca, ki mu srce gori za lepo Salambo. Nagovori ga, da gre v Kartago in ukrade posvečeni plašč Tanite, zaimph, ki stori človeka nepremagljivega. Ogrnjen z zaimphom Matho zopet vidi Salambo, toda dekle ga zavrne in prekolne; zavit v nepremagljivi plašč steče Libijec skozi Kartagino. Vojščaki so ubili suffeta Hanno, republika je že na robu propada, ko se nenadno pojavi Hamilkar in premaga vstaše v bitki pri Macaru; njegovo prizadevanje, da bi jim zopet vsilil prejšnjo pokorščino, pa bi se bilo izjalovilo, če se ne bi Salambd na nasvet Tanitinega duhovna in evnuha podala v šotor Mathe; medtem ko Matho spi, vstane Salambd ln uteče z zaimphom. Spendius pa pripravlja Kartagini nov smrtni udarec: prereže kanal, ki dovaja mestu vodo. Tu naj omenim mogočno epizodo, ko polagajo Molohu žrtve, da bi boga pomirili; Hamilkar je moral dati sina Hanibala, a ga na skrivaj reši. Na srečo jame takrat deževati. Narr Havas izda Matho, s katerim je bil sklenil zvezo. Kartagina je rešena. Naposled Hamilkar zapre uporne vojake v ozko kotlino, kjer po-mrjejo od gladu. Sledi opis strahotne borbe s smrtjo — bori se cela vojska. Ta opis spada med najmogočnejše strani knjige. Matho je ujet in obsojen, da nag, z zvezanimi rokami na hrbtu, koraka skozi mesto, kjer ga v vrstah stoječi prebivalci nemilo pretepajo. Ves krvaveč, z razmesarjenimi udi, pade pred Salambd, kateri Narr Havas pravkar zmagoslavno izroča zaročni kozarec. Salambd se bleda in otrpla, z odprtimi ustnami zgrudi na tla. »Tako mini, slovenska zemlja, novi svet in naši rojaki za morjem. Naslovna pesem o poetu priča o še vedno mladem srcu: In ko v starosti okuša / sad bridkostnega spoznanja, o cvetočih licih poje, v srcu mu mladost pozvanja. Razgovarja se z aeroplanom in vprašuje* Kaj, silni albatros, nam prerokuješ? Moritve nove sveta oznanjujes? Miru in sprave si glasnik, k ljubezni bratovski vodnik? Beg v prirodo, samoto, v mladostne spomine pred prozaičnim ropotom velemest odpira pesniku oni lepi svet, ki v njem živi kot pravi sin svoje domovine. Še vedno so mu pred očmi naše gorenjske gore, Triglav, Posavje. Iz moje duše ne izgine podoba tvoja vekomaj. Istotako želi, da bi ostali zvesti vsi, ki žive danes v težkih časih sredi tujine, kar izraža pesem: Amerikanci in dr. Vesel je, ko čuje domačo pesem otrok, ki niso nikoli videli domovine. V >Pismu očetu« se pojavljajo mali dvomi, a vendar velika vera. da naš rod ne bo popolnoma izginil v tujini-»Pomladne misli« so nekak pozdrav izpod Triglava vsem, ki pozabljajo na dom, naj žive v mislih na domovino, in z domkom čuval piše poznih let! da v nove čase, v nova bo obzorja ponesel sin predrago dedščino in z domkom čuval jo še poznih let! Kakor prejšnje zbirke, se tudi ta odliku-je po lepem čistem jeziku in zvočnih verzih. Kakor svoji domovini, ostaja naš ameriški pesnik zvest tudi vzorom svoje mladosti, tistim pesnikom in idealom, ki so nas dvigali in vodili na pot v novo življenje. S tem vrši svojo dolžnost med našimi izseljenci. —h. je umrla Hamilkarjeva hči, ker se je bila dotaknila Tanitinega plašča.« Figura Salambe je izmed vseh v tej knjigi najbolj odljudna; v že omenjenem pismu St. Beuveu, ki mu je očital, da js ustvaril kartaginsko »Gospo Bovaryjevo«, pravi Flaubert: »O ne, gospo Bovaryje-vo gibljejo različne strasti, Salambd pa živi in umira s fiksno idejo; ona je blazni zamaknjenka, neke vrste sveta Terezija.« To je imenitno povedano. Salambino vedenje je zares ves čas dosledno; opazuj jo n. pr. na terasi, ko dviga roko k mesecu* k oboževani Taniti; če se vda Mathi, s a to zgodi samo na nasvet evnuha in višjega svečenika šahaberima. Salambd hoče rešiti domovino in nje bogove; nič več. V njenem dejanju in nehanju ne opaziš, ca bi bila imela svoje namene, komaj da razume, kaj počenja. Pozneje je zvesta onemu, ki se mu je bila vdala. Muči se 3 spominom nanj, čuti pokornost pred njim in ob njegovem truplu umrje od groze in obupa, da tako ubeži zasovraženemu objemu Narra Havasa. To bitje je potemtakem tip paganskega misticizma in hkrati fatalizma ljubezenske misli. Oboževanje Tanite opusti stoprav tedaj, ko je dobila prvi poljub; tega poljuba si ni želela in bodi po njenem prvi in poslednji; zaradi njega bo umrla. Sicer pa Flaubert sam priznava, da to bitje pripada le njemu: »Nja realnosti nisem siguren, zakaj ne Vi niti jaz ali kdo drugi, noben star in noben nov pisatelj ne more orientalske žene do dobrega spoznati, to pa iz preprostega razloga, ker mu ni mogoče, da bi bil prihajal z njo v stike.« Ostale figure so takisto izvedene enotno in dosledno. Matho je v svoji ljubezenski blaznosti povsem živalski; pohota ga docela zaslepi in naposled uniči, in vse njegovo dejanje in nehanje je z njo v zvezi. Spendija odlikuje zahrbtno prilizunstvo, ki je lastno Grkom; Hamilkar je nekam somoma, vzvišena figura; Narr Havas je orisan bolj površno; gobavi suffet Hanno je v svojem grozotnem prostaštvu ena naj-originalnejših figur te knjige. St. Beuva* ki je Flaubertu očital, da je značaje barbarov opisal preveč nedosledno, je utegnil čitati to knjigo preveč po svoje; jaz opažam baš nasprotno: da so osebe izvedene vseskozi enotno, da delajo samo po svojih instinktih in poznajo zgolj en smoter. Delo je izčrpna slika skoraj enotne psiho, loške in fiziološke situacije. Flaubert, M je ustvaril svoje figure po osnovah, ki jih je bil poprej natanko proučil, se je potrudil, da jih izoblikuje kar moči preprosto. In kakšne mogočne prizore je ustvaril, kakšne čudovite opise! Omenil sem ža slavnost v prvem poglavju; naj mimogrede navedem še prisego Salambe v bledi mesečini, obisk Matha in Spendija v templju Tanite, ko hočeta ukrasti zaimprrj Hamilkarjevo pot v klet, kjer ima skrile zaklade; potem bitko pri Macaru, katere opis ima posebno znamenit odstavek: napad s sloni, prizor v šotoru, ko Salamba pade Libijcu v naročje; Molohu namenjeno žrtev; smrtni boj vojščakov v tesneča in naposled blazni tek Mathe, ki ga preganja vsa Kartagina, ki pa vidi pred sv boj samo eno: Salambo, dokler ji mrteg ne pade pod noge. Ti opisi niso prežeti z liričnim navdušenjem, kakor bi utegnili biti pri Victorju Hugou. Dejal sem že, da je Flaubert no utrudni delavec, gospod nad slednjim barvnim odtenkom, ki ga rabi pri delu; vsem svojim opisom daje brezprimeren, soliden blesk; zlato, biseri, škrlatni plašč, marmor _L vse je obravnavano natanko, vendar nikjer pretirano. Izredne prigode: križani levi, suffet Hanno, ki zdravi svojo gobavost tako, da polaga roke v kri ubitih ujetnikov; zmaj. ki sega za čudovitimi udi Salambe, cela vojska, ki poginja od gladu, vse to stoji v romanu na svojem mestu in se ne da z njega premakniti. Delo očituje enotno podobo, neskončno umetnost in čudovit red. Slutimo, da je avtor izčrpno proučil tla, na katerih se tako sigurno giblje. Ko je izšla »Salambd«, je Flauberta napadel neki Nemec, gospod Frohner, ki jo dvomil, da bi večina podrobnosti zgodovinsko držala. Flauberta je to raztogo-tilo in je s polno pravico dejal, da rad prepušča kritiki literarno plat svojega 00 m, skok ob palici, 4 krat 100 m. Del dopo dan. skega nedeljskega programa se bo zaključil popoldne ob 14. Ilirija : FTC (Budimpešta) Kopališče Ilirije bo danes popoldne pri« zorišče nad vse zanimivega športnega bo« ja: v mednarodni plavalni in waterpolo tekmi se sestanejo plavači ljubljanske Ib« rije in budimpeštanskega F1C. Program tekmovanja, ki sc prične ob 15.30, °obsega 5 X 50 m prosto gospodje, 4 X 50 m prosto dame, 100 m prsno go« spodje. 100 m prsno dame, 100 m hrbtno gospodje, skoki, 3 X 100 m mešano go« špodje, 3 X 100 m mešano dame, 50 m prosto juniorji, 50 m prosto juniorke, 100 m prosto gospodje in water*polo. Za Madžare startajo v progah prostega stila za rekorderjem Hildom najboljši ma« džarski prsni piavači Qautos (200 m v 2-59 6) in nam že znani Forrai, v hrbt« nem plavanju Nagv in Hunvadi, v sprin« tu pa izvrstni Szčkelv in Zentai, ki je startal že lani v Ljubljani. Ilirija postavi v boj svojo kompletno gardo. V vater« polu nastopi Ilirija v svoji najmočnejši postavi. Damske discipline bo zasedla sa« mo Ilirija s svojimi plavačicaani, ki so v prav dobri formi. Lampretova bo v borbi s štafeto 4 X 50 m skušala na progi 200 m prosto zrušiti državni rekord, ki ga je le« ta 1929. postavila Olga Rojetova v Splitu. IX. redna glavna skupščina JZSS se vrši v nedeljo 7. t. m. v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani ob pol 10. do« poldne. Kot poslušalci so vabljeni vsi, ki se zanimajo za zimski šport tn njegov razvoj, glasovalno in posvetovalno pravi« co pa imajo saimo delegati klubov s pis« menim pooblastilom. Danes, v soboto prispejo v Ljubljano delegati sarajevskega podsaveza s predsednikom kapetanom Grahovcem na čelu, zvečer pa delegati beograjskega podsaveza. K predlogu glede prenosa JZSS iz Ljutv Ijane v Maribor smo prejeli še naslednji dopis: »Jutrov« člamek o tej zadevi je vzbudil mnogo pozornosti ter izgleda, da stvar na Gorenjskem ni povsem jasna. Opozorjeni po tem članku, pošiljajo nam« reč posamezni klubi proteste, da so o stvari povsem neinformirani in da »e ne strinjajo s prenosom v Maribor, predlog pa da je stavil podsavez brez njihove ved« nosti. Smučarski blub Do^je-Mojstrana n. pr. prosi za objavo, da je bil stavljen predlog o prenosu brez njegove vednosti in da protestira proti morebitnemu pre« nosu že v naprej. Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da ima zadeva neko nejasno ozadje in da se ni rodila le iz športnih momentov. Vsekakor je treba pomisliti, da bi eksperimentiranje v tako važni stva« ri moglo biti na veliko škodo bodočemu delu. Ako v Savezu ni kaj v redu, naj se razčisti in izravna, radi malenkosti zahte« vati take izpremembe v savezu, pa ni niti umdstno, niti stvari v korist« Službene objave LNP fS seje p. o. dne 3. junija 1931.) Navzoči: Stanko, Novak, Accetto, Kovač, Kačar, Zupane, Rovan. Odobrijo se prijateljske tekme 4. t. m. Svoboda Lj. : Železničar Mrb. v Mariboru, Jadran : At« letik v Celju, Mura : Železničar, rez. v Murski Soboti, Ilirija : Ausbria, Celovec v Ljubljani, Ilirija, jun. : Mladika, Ama« ter, Trbovlje : Celje v Trbovljah. — Na« knadno se odoibre prijateljske tekme od« igrane 24. maja Svoboda Mrb. : Celje v Celju, 27. V. Rapid : Bavern, Reichenhall. 31. V. Grafika : Disk v Domžalah, Her« mes rez. : Sokol, v Kranju. Elan, Novo mesto : Hermes v Novem mestu. Določijo se prvenstvene tekme v nede-ljo 7. t m. na igr. ASK Primorje: dopol« dne ob 9.30 Slovan : Korotan, službujoči odbornik g. Malovrh, stranska sodnika Skalar, Novak; popoldne ob 17.30 ASK Primorje : SK Concordia, Zagreb. Dovoli se predtekma ob 15.45. Službujoči odbor« nik g. Dorčec, nadzor nad blagajno go- spod ravn. Šetina. ASK Primorje mora postaviti osem starejših in vestnih redf-teljev. Nastop službe ob 15. Preda se k. o. igr. Rihar Ivan (SK Din« ja) zaradi prestopka pri tekmi Ilirija rez. : Gradjanski rez. 31. maja. Istotako se predlagata v kaznovanje ZNP igr. Gayer Zvonko in Kranjc Hermenegiit (Gradjan« ski), izJoljučena zaradi izgredov pri isti tekmi. Pojasnilo SK Hrastnik od 29. 5. se vza« me na znanje. — Verificirajo se s pravom nastopa dne 13. junija za ISSK Maribor: Gutmaier Avgust, ligo Alojz, Ogrizek Miloš, za SK Svoboda: Golob Karel: za SK Železničar: Vedernjak Dušan, za ASK Primorje: Mozetič Avgust. — S pravom nastopa za mednarodne 13. junija, za pri« jateljske 3. septembra in prvenstvene 3. decembra se verificira igr. Simerl Josip za ISSK Maribor. — Vzame se na znanje iz« java igr. Svetica Vilibalda, da preklicuje prijavo za SK mirijo in se verificira za ASK Primorje s pravom nastopa za med« narodne 13. junija, ^a prijateljske 3. sep« tembra, za prvenstvene 3. decembra t. 1. Pozivata se Reka in Jadran, da plačata sodniški sekciji po 20 Din za sojenje tek« me. — Obveščajo se medklubski odbori LNP, da bo.LNP prijavnice za igralce po« šiljal direktno klubom v smislu novega pravilnika in ne več potom Mo. — Veri« ficira se prvenstvena tekma Jadran : Na« takar 3 : 0 p. f. — Iz seznama verificira« nih igralcev se črtajo: Purkart Mirkov Kavšek Jože, Kuhar Štefan (vsi SK Ko« rotan). Naproša se sodniška sekcija, da vrne do prihodnje seje protest SK Ja« vornik, Rakek. — Prvenstvena tekma At« letik SK, Celje : SK Trbovlje se odigra v Celju v nedeljo 7. t. m. na igrišču At« letikov ob 10.30. Poziva se Mo Celje, da vodi nadzor. — Tajnik II. Službene objave zbora saveznih lahko« atletskih sodnikov JLAS. Pozivajo 6e vsi člani sodniškega zbora, da bodo na igrišču Ilirije danes v soboto najpozneje ob 14.15, v nedeljo dopoldne najpozneje ob 8.30 in popoldne ob 13.30. Vab;jo se gg. prof. An« čik. Oblak in Mahkovec, da se 6tavijo na razpolago kot sodniki imenovani jurir in prijavijo vrhovnemu sodniku g. Slamiču. Ljubljanski plavalni podsavez. (Služ= beno.) V sporazumu s prirediteljem Iliri« jo delegira LPP kot vršilec dolžnosti sek« cije ZPS za mednarodno tekmovanje Ili« rija : FTC (Budimpešta) v soboto 6. t. m. v kopališču Ilirije naslednjo juryjo: vrh. sodnik Ivo Kavšek, starter Božo Kramar« šič, zapisnikar Alfred Poschl, namestnik Franc Bradač ml., sodniki: prof. Kuljiš, Gnidovec, inž. Bloudek, Potokar, Antosi« e\vicz, Scunig J. Delegata podsaveza: gg. Gnidovec in Seunig Jože. \Vater»polo sod« nik g. Kramaršič Božo. Na znanje se vza« me prijava rušenja drž. rekorda po gdč. N. Lampretovi na 200 m prosto. Poizkus se izvrši pri točki programa »4 X 50 m dame prosto.« ASK Primorje (Iahkoatletska sekcija). Danes morajo biti na igrišču Ilirije ob 14., v nedeljo dopoldne ob 8. in v nedeljo po« poldne ob 13.15: Raic Dušan in Mil'voj, Kermavner Ivo, Žorga Fric, Rudi in Aleks, Perovič Ivo in Jože, Slapničar Jože in Slav« ko. Močan Lado, Jug Franc: in Vinko, Go« dunov, Medved Jože. Sintič Zvonimir, Po« gačnik Jože in Tone, Šenica Jože, Zdešar Stane, \Vallner Leo, Arhar Franc, Omla« dič Franc, Hudelist Vinko, V'-dic Erik, Cvahte Srečko, Gabršek Hansi , Zrimšek Viktor, Krašovec Franc, Rozman Franc, Pinterič Ivo, Šubert Miro, Sotlar Bojan, Klemenčič Emanuel, Adamič Jože in Franc, Benčič Vinko, Jernejčič Lado, Tomšič To« ne, Ogrin Miran, Perko Srečko, Skrabar Ivo, Slapar Franc, Svetic Slavko, Skok Fer« do, Lučovnik Jože, Gašperšič Tone, Zem« Ijak Pavle, Caleari Franc, Urbančič Adolf, Sikošek Dušan, Končan Franc, Štrekelj Zvonko, Tršar Jože, Sosič Viktor, Marek Evgen in Ivan, Krulc Ivan, Dolanc Jože, Saunig Bojan, Cerar Ladislav in Drago, Kovačič Alfonz, Zaje Tone. Korče Danče, Putinja Herman, Krev6 Ivo, Petkovšek Viktor, Slamič Herman, Stolfa Slavko, Pe« čenko, TručI Ciril, Juntes Ernest, Jančigaj Miro, Baumkircher Milan. Koch Ciril, Fur« lan Jože, Franko Otokar, Regally Marjan, Oražem Franc, Mirt Aleks, Jordan Vili« bald, Cemetič Silvo, Štalec Ivan, Stepic Ludvik, FiHpič Mato, Repič, Levka Fran* ta. Kosec Metod, Grobler Adolf, Blatnik Tone, Cerkvenik Edi, Medica Zdenko, Ccnčič Jože, Valenčič Demeter, Ribnikar Bojan in Miran, Umek Franc. Šinkovec Slavo, Benar Stane, Cimperman Maks, Lenarčič Ivan, Kinkel Drago, Wilfan Dra« ško, Gregorč Slavko ,Levart Arnold, Cer« nigoj Boris, Novak Bogdan, Dobrajc Al« bin, Kosi Ivo, Janowsky Milan, Uršič Emil, Žgur Mirko in Kobal Branko. Start kakor tudi točnost vseh imenovanih atletov stro« go obvezna. Imenovani se morajo ob pri« hodu na igrišče javiti trenerju. SK Ilirija (Iahkoatletska sekcija). Atleti, ki startajo na drž. prvenstvu, naj bodo na igrišču v soboto o bl4., v nedeljo ob 8. in ob 13. Pol ure pred tekmovanjem naj bodo na igrišču gg.: Oblak, Mahkovec, prof. Ančik, Gnidovec, Mifciavčič. SK Reka: Jutri ob 11.15 naj bodo ma glavnem kolodvoru: Klemene, Pike, Sprei-tzer, Teran, Thuma, Ioaf, Eržen, Ane, Brani, Janjetovič. Štrukelj. Opremo dobiite na kolodvoru. TSK Slovan. Jutri ob 8.30 naj bodo v klubski garderobi igralci Gflobelnik L H. Marchiotti I in II, Šlegl, Volka r. Vidne, Grm, Zevn-ik, Popadič, Ključec, Petrovič, Bogel, Lumbar, Bruderman, Poznik. Re« dltelji Gircl, Blagojevič, NVisiak, stranski sodnik Legat. Ostali igralci naj pridejo k dopoldanski tekmi zaradi popoldanskega gostovanja v Domžalah. — Drevi ob 20. r edina odborova seja, v lovski sobi fiostil« ne »Sokol«. Sigurno vsi! Teniški turnir ISSK Maribor : SK Ili« rija. V nedeljo se bo vršil na teniščih Ilirije pod Cekinovkn gradom prijateljski teniški turnir med eifcipaima Maribora in Ljubljane. Oba kluba bosta nastopila v postavi 6 gospodov in 3 dam. Turnir se prične ob 8. dopoldne m bo trajal ves dan. Ljubitelji belega športa se po®iv4je» jo, da polnoštevilno prisostvujejo tej lepi prireditve___ SOKOL Državno lahkoatletsko prvenstvo. V soboto in nedeljo se vršijo na igrišču Ilirije lahkoatletske tekme za drž. prvenstvo moštev. Obisk toplo priporočamo vsemu članstvu, zlasti prednjakom z oziram na jesensko lahkoatletsko župno prvenstvo. Pričetek v soboto ob 15., v nedeljo ob ® in ob 14. Okrožni zlet koroškega okrožja, far mu pripadajo vsa obmejna društva mariborske župne oblasti v koroškem kotu, bo revija dela zadnjih dveh let. Da bo udeležba v©» lika, smo prepričani. Pa tudi društva se bodo potrudila in s svojnm nastopom za« dovoljila vse posetnike zleta. Ob teg priliki bo otvorjen tudi novi dom slovenje-graškega Sokola. Zlet se bo vršil 21. junija v Slovenjgradcu. Skrb ČOS za vaditeljstvo. Z dograditvijo Tvrševega doma v Pragi se je otvorila tamkaj stalna vaditeljska šola pod vodstvom strokovno naobraženih predavateljev. Ker ie naraščajoče število telovadečih zahtevalo le več prednjakov, so župe otvorile tudi župne in okrožne tečaje, da se od po more pomanjkanju. Telovadba se je razširila na mnoge, prej manj gojene panoge, za kar je bilo zopet treba špecjjalno izvežbanih vaditeljev. Stalno Tyrševo vaditsljsko šolo je obiskovalo 522 članov in 520 članic, 27 pripadnikov je izvenčeškega Sokolstva. Župnih tečajev je bilo 28, okrožnih 41. Za vaditelj-ske pripravnike so okrožja priredila 33 tečajev, vršili so se tečaji za vodnike nara. ščaja v 14 župah, za vodstvo d ?ce v 20 žu-pah. Cela vrsta je šol za metodiko, ritmiko, prvo pomoč, 14 lahkoatletičnih kurzov v župah, 16 za igre, 43 smučarskih tečajev. 11 plavalnih šol in 24 sodniških tečajev.^ Zup-ni izpiti za vaditelje so se vršili v 44 župah. Sedaj šteje vaditeljstvo v ČOS 4400 vaditeljev in 2200 vaditeljic. Vaditeljskih pomočnikov in pripravnikov pa ie skoraj trikratno število. Ako pa se primerja celokupno število telovadečih, ki f.h je 370-000, s celotnim številom prednjaških zborov, ki znaša okrog 22.000. potem se opazi, da vaditelj-stva nikakor ni preveč niti pri ČOS, zato so napori za zvišanje števila opravičeni in potrebni. Še večje pomanjkanje vaditeljev pa je po vseh ostalih slovanskih zvezah. NAJBOLJ RENOMIRANA TVRDKA Ig. Gellert & Co. kralj. Jngoslov. Dvorni dobavitelj WIEN, III., Kegelgasse 27* — Reprezentanca za Jugoslavijo: LJUBLJANA, KOSEZE ŠT. 25« je zadnja leta inštalirala v Jugoslaviji več kot 150 hladilnih naprav ter je tudi na letošnjem velesejmu v Ljubljani razstavila svoje izdelke v lastnem paviljonu. V to svrho vabimo najvljudneje vse interesente iz gostilničarskih in kavarniških krogov, da si brezpogojno ogledajo našo razstavo. 8164 Gojzerje vseh vrst, zajamčeno domače ročno delo, vedno v zalogi in izdeluje po meri Zalokar Mestni trg št 19. popravila se sprejemajo. 7178 Parketne deščice dobavlja in polaga Lavrenčič & Co., parna žaga LJUBLJANA, VoSnJakova ulic« Oglejte si blago l 7116 Cene nizke. sf^ S«*;?. %/b J1** "'•»c4-•'C^J fo ^Po om $eitibe beDrofcL Ob priliki velikega zbora »Jeklenih čelad« v Vratislavi je objavilo glavno glasilo te nemške nacionalistične bojne organizacije karto, ki kaže z vso jasnostjo njene cilje. Na karti so poudarjana ozemlja, ki jih je Nemčija po vojni izgubila in ki bi jih morala dobiti nazaj. To so Alzaška-Lorena, ozemlje Eupen-Malmedy (pripadlo Belgiji), severni šlezvik (pripadel Danski), šlezija in vsa ozemlja, ki so pripadla osvobojeni Poljski. Puščice označujejo glavne sovražnike, ki ogražajo Nemčijo in zlasti nemško šlezijo. Ti sovražniki bi bili Francozi, Belgijci, Poljaki in čehoslovaki. čudni polži Francoski državni predsednik Gaston Dou-mergue, ki se je 13 dni pred potekom svoje službene dobe srečno poročil (glej »Jutro« od 4. t. m.). Gospa Graves, zdaj gospa Doumergue Madžarski kandidat za Nobelovo nagrado Madžarska akademija znanost5 kani predlagata za letošnjo Nobelovo nagrado za medicino znanega internista barona dr. Aleksandra Koranvja, ki je napisal velika dela o obolenjih ledvic, o f'zikalni kemiji in o medicinskih temeljih zdravljenja žav» cev. Najdenčkova usoda Iz ženeve poročajo: Pri Dornachu so nedavno našli novorojenčka moškega spola. Dete so prinesli v kantonsko oblast, ki je začela iskati mater, žal, brez najmanjšega uspeha. Ko je videl vodilni kan-tonski uradnik v činu svetnika, da je iskanje staršev zaman, je storil človeško lepo in naravnost patriarhalno dejanje. Zavzel se je za najdenčka in ga dodelil z žrebom eni izmed kantonskih občin, še prej pa ga je dal krstiti na ime bivšega mestnega župana v Solothurnu Urša Viktorja Wengija. Nato je naložil v počastitev Wengijevega spomina na hranilno knjižico 500 švicarskih frankov in izročil knjižico in otroka v nadaljnjo oskrbo. Tanki za rdečo armado Iz Moskve poročajo: Osrednji 6vet ro* skih brežbožnikov je sklenil prirediti po* sebno zbirko za zgraditev krdela tankov, ki naj podpirajo rdečo vojsko v bodoč5 vojni. Tanki bodo predvidoma gotovi 7. novembra 1931, ko bo obhajala rdeča voj* ska svojo 14. obletnico. Krdelo bo obsegalo 22 ediodc. Berlinska policija se že nekaj mesecev bavi s skrivnostnim izginotjem 15 - letne Hiltrude Breil, hčere nemškega portretne-ga slikarja Breila. Dekle se je pred časom seznanilo z 22-letnim Helmutom von Hodenbergom in se z njim navzlic svoji mladosti zaročilo. Hodenberg je živel pri svoji materi, ki je bila v drugič omožena s stotnikom baronom Hodenbergom. Čeprav je ta zakon trajal prav malo časa, je Helmut takoj privzel očimovo ime. Oče in mati zaročenke sta skušala na vse načine, da bi se ta zaroka razdrla. Med tem pa se je bil mladi par odpeljal iz Berlina na posestvo slikarja Breila v Hiddensee. Dogovorjeno je bilo, da se vrneta od tam naravnost v Berlin. Tudi mati 22-letnega Helmuta je obljubila vplivati na sina, da ne bo počenjal neumnosti in se bo vrnil z zaročenko naravnost k njenim staršem. Baronica pa je v času, ko sta bila njen sin in mlada Hiltruda odsotna iz Berlina, prodala svoje stanovanje z inventarjem vred in odšla na potovanje. Od tistga dne ni duha ne sluha ne o grofici, ne njenem sinu in njegovi zaročenki. Hiltrudine starše je začelo na novo skrbeti, kaj je s hčerjo. Edina sled, ki so jo mogli kriminalni organi ugotoviti, kaže, da sta Helmut in Hiltruda odpotovala v Italijo. Helmut Hodenberg je po poklicu goslač. »Katrica, zdi se mi, da stopiš na prsta, kadar me poljubiš? Ali si morda prej poljubljala kakšnega gardista?« Berlinska kriminalna policija meni, da M tudi zdaj preživlja z goslanjem. Nastopa navadno pod imenom »Hill von Haldeaa«. Njegova zaročenka Hiltruda je zelo čedno dekle. Njen oče Jo je večkrat slikal in te slike so bile ponovno rep rodu ciran® na naslovnih straneh ilustriranih časopisov. Hiltrud Breil Ženska vodi španske kaznilnice Kakor vse moderne države, se Je hotela tudi nova španska postaviti z žensko na visokem upravnem mestu. Poverila Je upravo svojih kaznilnic gdč. Viktoriji Ken-tovi, ki Je pričela, kakor smo nekaj že poročali, takoj z velikimi, ultrahumanitajv nimi reformami v svojem področju. Viktorija Ren tov* Gdč. Viktorija Kentova Je navzBc svoje-mu angleškemu imenu pristna Španka ta se za takšno tudi čuti. Je vnukinja nekega angleškega častnika, ki se Je v Bilbau poročil z domačinko. Doslej je delovala kot zelo upoštevana ter energična advo-katinja v Madridu in si je priborila mnogo zaslug za špansko feministično gibanje. ___ .Vsak dan ena Ne žive od rastlinske hrane, ampak žro eksemplarje iz lastnih vrst Med redke živali, ki v našem podnebju prespdjo poletje, spadajo neki polži, ki jih je znanost označila za davdebardije. Od svojih soplemenjakov se ločijo že po neobičajni vnanjosti. Nimajo hiše kakor večina njih in tudi niso popolnoma goli kakor slinavci, temveč jim 1 do 1 in pol centimetra dolgo vitko telo oziroma konec zadka krona majhna avba, ki močno sli-či frigijski čepici. V to avbo se ne morejo skriti kakor drugi polži v svoje hiše. Hrbet jim precej nezadostno ščiti debela, črnomodra koža pred napadi in izhlapevanje bo po vsej priliki vzrok, da se mora žival poleti zakopati do pol metra globoko v zemljo. Davdebardija je zapoznel ostanek ledne dobe in od tod je razumeti vse njene posebnosti, ki jo tako ločijo od drugih polžev. Ena teh posebnosti je tudi ta, da se ne preživlja z rastlinsko hrano, temveč z mesno in sicer še kot prava roparica, ki gre celo tako daleč, da napada in žre eksemplarje iz lastne in sorodnih vrst. Torej prava kanibalka. V žrelu ima nena- vadno ostre zobe, s katerimi lahko brez nadaljnjega zmelje tanke kosti in polžje hišice. Druge davdebardije iz previdnosti najprej usmrti z ugrizom v glavo. Izključe no je držati po več eksemplarjev teh živali istočasno na istem prostoru, ker bi se v najkrajšem času požrle med seboj, tudi če bi jim preostajalo druge hrane. Najbolj divje so druga na drugo zlasti ob času, ko se parijo. Navzlic tem zločestim lastnostim pa so davdebardije zelo zanimive živali dn če drugo ne, jih odlikuje od vseh živali to, da so se z neverjetno žilavostjo ohranile neizpremenjene skozi dolga deset tisočletja, ki so uničila že tisoče živalskih vrst. še človek se je od tedanjih časov bistveno izpremenil in samo še ponekod si je ohranil lastnost, ki jo kažejo njegove sovrst-nice iz ledne dobe davdebardije in ki je, kakor trdijo učenjaki, samo daven spomin na prehranjevalne prilike tistih časov, ki so marsikatero miroljubno rastli-nojedno žival izpremenile v mesojedno. Ta lastnost je kanibalizem. * « »Vojak it. 13« Francoska javnost razpravlja zadnje čase mnogo o nenavadni pravdi, ki se bo z njo moralo baviti pristojno sodišče. Tožiteljica je neka vdova, ki zahteva, da se prizna vojak Anzelm Mangene, ki je trenutno v umobolnici v Rodetu, za njenega sina. V februarju 1919 je prišel ta mož v Lyon z oddelkom francoskih vojnih ujetnikov iz Nemčije. Pri sebi ni imel nobenega dokumenta, povedati pa tudi ni vedel, kako se piše. Niti tega niso mogli dognati, kateremu polku je pripadal in kakšne so bile okoliščine, ki so ga privedle v nemško vojno ujetništvo. Vsa poizvedovanja so bila zaman. Ker ee ni dalo dognati, kdo in odkod je nesrečnik, so ga zapisali za vojaka št. 13 in so ga pod tem imenom vodili v vseh registrih. Potem so ga oddali v azil v Clar-mont-Ferrantu. Istočasno so razposlale oblasti na vse francoske občine nesrečnikovo sliko, da bi se javili vojakovi svojci. Prva se je oglasila gospa Wecette. Pisala je, da je nesrečni vojak št. 13 njen sin, ki so ga 1915 pogrešali na fronti. Ker ni nihče protestiral proti podatkom gospe Wecette, so oblasti privolile v njeno željo in so oddali bolnika v bolnico za živčne bolezni v Rodetu. A medtem ko se je gospa Wecette trudila, da si preskrbi potrebne papirje, da ji oblasti uradno priznajo izgubljenega sina, se je javilo še 14 drugih družin, ki so vse reklamirale vojaka št. 13 za svojega družinskega člana. Gospa Wecette pa ni odnehala. Ona je trdno prepričana, da ni nesrečnik nihče drugi kakor njen sin. Zato je vložila tožbo najprej proti pristojnemu ministrstvu in proti umobolnici v Rodetu, češ, da jo hočeta oba oropati njenega otroka. Tožiteljica razpolaga baje s ' celo vrsto dokazov, ki govorijo njej v prilog. Francoski sodniki bodo v tej stvari imeli jako težko stališče, branitelje družin, ki smatrajo vojaka št. 13 za svojega, pa čakajo hude borbe. Panika v cirkusu V Frankenmarktu na Zgornjem Avstrij« skem se je te dni vršila svečana predstava potujočega cirkusa Holzmuller iz Monako* vega. Pri nastopu bedastega Avgusta pa je tako močno zapihal veter, da se je nena* doma zlomil jambor šotora. Nesreča je ho« te!a, da so se istočasno ulegle plahte na gledalce. Odpovedala je tudi električna razsvetljava. Občinstvo se je lotila pani* ka. Ljudje so tipali v temi okolu sebe in skušali priti na prosto. Ker je bilo med gledalci največ žensk z otroki, 60 se od« igravalj pri tem razburljivi prizori. Sled* njič sta posegli v akcijo orožništvo in ga* silci, ki so pomagal' postaviti stranske jambore, kar je ljudem omogočilo izhod iz cirkusa. Kljub temu pa 60 našteli zunaj cirkuškega prostora osem lahko poškodo* vanih ljudi. V Essen-Kupferdrehu je zavozila neka lokomotiva v osobni vlak tef odtrgala stransko steno vagona. Devet potnikov je bilo težko ranjenih. Huda železniška nesreča €ette malim oglasom g Ženitve, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za Šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek tJutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri: stojbine je vposlati rjtSenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492 BSK Za edlooof 2 Din trtatn/cah slove malih oglasov dobite takoj po izidu lista o podružnicah 9 Jutra* 9 Aiawihoru, v Ce/;u, v Dober«. 25506-1 Pisarniško moč dobro Lzvežbano sprejmem takoj v službo. Prednost imajo tisti, ki so bili že zaposleni v pisarni, kjer se je izvrševala klepaj-ko-inStalacijska obrt, in ki znajo tudi kalkulira-ti. — Naslov v oglasnem oddelku jJutra«. 25503-1 Kuharico samostojno, ki 59 razume tndi na vrt, sprejmem k dvema osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 25523-1 Kuharico -«-wpotaomA samostojno, dobro in varčno gospodinjo, ■i opravlja tudi vsa druga hišna dela ta je či«ta_ ter poštena, sprejmem s 15. t. m. k družini 3 oseb. Re-fektira se samo na mlajšo, do 10 let staro moč, 1 let-Ti-mi spričevali. Postopek in plača dobra. Naslov v ociasmem oddeiin »Jntra«. 25129-1 Postrežnico ta dopoldanske ure sprejmem takoj na Vrtali St. 12 L nadstropje. 2.5431-1 Mlajšo postrežnico p^t-eno in pridno sprejmem takoj 7-» čc-z dan. Naslov v r~l*s.uem oddeikn »Jntra«. 253S84 Mlado dekle vajemo gospodinjstva, pridno in pošteno, dobi službo Tia Bledu. Naslov v osrlas. oddelka »Jutra«. 25393-1 Kmečkega fanta mlade-ea in poštenega iščem k 1 konju ter za razna h:-na in vrtna dela. Pojasnila daje T. Bnzzoirni, delikatesna trgovina, Lingar-jeva ulica. 25412-1 Tr?:. vajenca * predpisano šolsko izobrazbo. s hrano in stanovanjem v hiši sprejmem. Vajencu nudi tudi prilika, da se • • >g tr. z mešan, blagom '.►braz: tudi v les-ni trgovini. Jos. in Amalija De-r.evše.k. Smiklavž — pošta Siovenjgradee. 25134-1 Dekle pridno, snažno in pošteno, vajeno pospravljanja boljših sob iD nekaj kuhe, sprejme takoj tričlanska družina. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 254S4 Koncipiienta samostojno meč ali vsaj \ sodno prakso in nekoliko od vet. prakse, sprejme ivivetnirka pisarna na debeli. V prvi vrsti se re-H kfcira na ponudnike iz okoliša okrožnega sodišča Maribor ali OI'e. Ponudbe r, navedbo prakse, osebnih r*>datko-v in zahtevkov se iaj blagovolijo doposlati r;a oglasni oddelek »Jutra« T>°d »Roncipijent, samo-utojna moč 61«. 25113-1 2 vajenca m torbarsko in kofersko j>brt, s stanovanjem in hra--K> v hiši sprejme takoj firma Frane Zorn, Ljubljana Šiška, Lepodvorska 23. 25390-1 Šoferja-mehanlka fevežbanega sprejme takoj Prešern v Kranju. 25433-1 Dobro kuharico za sezono sprejme takoj gostilna Jakova c, Petrina 7 pošta Fara pri Kočevju. 254054 Mlajšo gospodično !lz dobre hiše, ki govori porfekfcno nemško, ali tudi m m o nemško, iščem za takojšen nastop k 2 otrobo-na v starosti 5 ta 6 _ let. Posebna soba. vsa oskrba , !m 400 Din plače. Ponudbe ■i">d »Sreski nače-lnik« na Oglasni oddelek »Jutra«. 25435-1 Mesto prodajalca bencina, razpisuje mestno a-vtopodjetje v Ptuju. Poleg splošnih pogojev za prodajno službo mora biti trgovsko na obrazen in vešč knjigovodstva. Podrobne Informacije se lahko dobe vsak čas pri mestni upravi v Ptuju. Prošnje je vlagati najkasneje do 15. junija 1931. 25455-1 Šoferja k tovor. avtomobilu sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25482-1 Železničarjem vpokojencem, zlasti čebelarstva nekoliko veščini, nudim zaslužek. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Potovanje«. 25476-1 Potnika t.\ oWsk privatnikom išče večje podjetje v Ljubljani. Samo resne ponudbe z navedbo referenc pod šifro »Delo 3?4« na oglas, oddelek »Jutra«. 24S645 Fiksum In provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico, ter celo Dravsko banovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum ta provizija«. 20163-5 Potnik ki pota je po Sloveniji — dobi dober množinski pred-met proti proviziji. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Potnik 199«. 25499 5 Nemške konverza-cijske ure daj« tudi v počitnicah go sipa H. B., Rimska c. 7/n, levo. 25006-4 Camernikova šoferska šola LJubljana. Dunajska e. 36 (Jugo - Anto) telefon 2236. Prva oblaat. koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — p! lite ponj! 251 Dame, pozor! Najlepšo priliko imate sedaj, posebno one gospodične," ki so končale šolo, priučiti se krojenja in šivanja damskih oblek, v krojnem učilišču in modnem ateljeju Roža Medved Ljubljana, Mestni trg 24/IIT (nasproti magistrata). Uspeh zajamčen. Kroji po meri. 25431-4 fl'4 Mlad inteligent lzvežban v hotelski stroki, tudi mesarske obrti, z znanjem nemškega, italijanskega in hrvaškega jezika želi primerne zaposlitve. Ponudbe pod šifro »Samostojen« na oglasni odd. »Jutra«. 25219-2 Trg. pomočnica mlajša. Izurjena v mešani trgovini, zelo poštena, Išče službe. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Vestna moč«. 25073-2 Stavbni delovodja bivši inž. ga ri st., s 25-letno praksa, popolnoma samostojen delavec za visoke, talne, cestne in železniške zgradbe, išče stalno službo. Na željo se osebno predstavi. Cenjene ponudbe pod šifro »Ing. ga?,ist« na oglasni oddelek »Jutra«. 25072-2 Mlada služkinja pridna in poštena, išče zaposlen je. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 254)7-2 Mesto hišnika tudi izvem Ljubljane Išče zakonski par brez otrok. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro •Vešč dela«. 25425-2 1000 Din nagrade dobi tisti, ki preskrbi gospodični službo _v kakem trgovskem podjetju. — Gre tudi v skladišče kot voditeljica ali kaj stičnega. Položi tudi kavcijo. Cenjene dopise na oglasni oddelek ■J-utra« pod šifro »Služba«. 25447-2 Provizij, zastopnike agilne in dobro vpeljane. za Ljubljano, Maribor in Celje, za prodajo praška prof.i mrčesu (originalni ial-matkiski btihač) iščemo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra znamka«. 25123-3 Trgovec fn potnik dolgoleten, agilen, želi za-stop^t-Ta tovarn. Potuje po svojih kom in agen-tumih poslih. Interesenti naj se pismene obrnejo na naslov R. Kajon, Zagreb, Gajeva »t. 7. 25416-3 Resne zastopnike za Ljublja.no. Celje in Maribor išče veliko inozemsko podjetje. Ponudbe na naslov: Deutsche Radium, Zagreb, Masarvkova št. 23. 25404-3 Dobra šivilja feurjena v izdelovanju oblek, se naj zglasi v Levstikovi ulici 19, pritličje, desno. 25474-3 Zastopnike za prodajo koles ta gramofonov išče »Tehnik« — Josip Banjai, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20. 25313-3 Šoferska šola Goiko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12. — Zahtevajte informacije. 2.5075-4 Vrtnar srednjih let. vajen tudi raznih popravil, išče službo. Gre tudi za hišnika ali kaj sliSnega. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25382-2 b. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrcku in Šilonoski /Ponatis prepovedan.) 105 Drago jntro, pred šolo, najn je nfitelj odpeljal v najvišji razred. >Pisal bom vajinima očetoma, kakšna ljubezniva otroka sta!nika ta vinograda, tik državne cest«, 1 n^o od Maribora takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 25524-20 Mala družin, hiša z velikim vrtom in parcelo za zidati naprodaj za Din 25.000. Potreben kapital 15.000 Din. — Vprašati v Mariboru, Vojašniška SI.'T. 25526-20 Hišo z 2 stanovanji, vrtom ta sadovnjakom prodam. Sp. Radvanje 1 pri Mariboru. 25531-20 Hišo z velikim vrtom 4 stanovanjskimi prostori, radi družinskih razmer poceni proda, 10 mtaut od Maribora, lastnik Cesarko Jožef, cestar, Ranča 1 — Pesnica. 26532-20 Majhno posestvo v Kranju ali predmestju kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20-281-20 Hišico s 400 m1 vrt. a, pripravno za majhno družino, prodam. Naslov pove oslasni oddelek »Jutra«. 25520 20 Več spalnic hrastovih, bukovih ta mehkih ter kuhinjskih oprav po znižani ccni proda Josip Komik, mizar, Zgornja Šiška 51 — pod hribom. 19245-12 Več spalnic hrastorih, bukovih ta mehkih ter kuhinjskih oprav po znižani ceni proda Josip K urnik, mizar. Zgornja Šiška 51 — pod hribom. 19245-12 Več lepih spalnic masivnih, poli tiranih, ugodni ceni proda Joža Vižta, mizarstvo, Dorfarje 20 minut od postaje Skofja Loka. 25514-12 VrthranOr Novorojenčka oddam ženski v oskrbo. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober plačnik« 25446-14 Malinovec fini, pravi, pristni, ugodno dobite pri Lovru šcbenik, kuhanje sadnih sokov — Ljubljana. 25521-33 Spalne sobe vr. trdega lesa, lepo politi-rane, kupne že po 4200 Din iz vezanega lesa »šperane« po 7000 Din prodam. Delo solidno in zajamčeno. Na ogled vsaki dan pri Josipu Šfolfa, strojno pohištveno mizarstvo, Krašnja, pošta Lukovica. Za malenkostno ceno postavim pohištvo na dom ali bližnji kolodvor. 2315S-15 Razpisujemo nabavo 380 m• jamskega lesa. Pogoji in podatki za pogodbo na dan 11. junija t. 1. se dobijo pod štev. 24V>,TI pri Direkciji drž. rudnika, Zabukovca. 25454-15 2 mlajša dijaka sprejmem na dobro hrano in stanovanje v zračno sobo na Miklošičevi ccsti 6, desno stopnišče, II. nadstr. levo. 25445-22 /imummfa Stanovanje snho ta snažno, 2 sob, kuhinje ta pritiklin, oe daleč od mesta iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe pod šifro »Merkur« na oglasni oddelek »Jutra«. 25031-21 Lokal za trgovino ne flede kakšne stroke, ker je na zelo prometni t.očki »redi Ljubljane, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2-V83-19 Parcelo najidealnejSo za vilo, 1280 m' veliko, 17 minut od poŠte ugodno prodam. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra«, pod šifro »Trajno solnčna«. 25376-20 Stavbne parcele v Stični, v neposredni bližini kolodvora naprodaj po 3 do 5 Din kvadratni meter. Velikost poljubna od 1000 — 8000 kvadratnih metrov. Pojasnila daje Hranilnica in posojilnica v Ivančnl gorici pri Stični. 25214-20 Hiša z gospodarskim poslopjem, vrtom ta njivo naprodaj Pobrežje pri Mariboru. Te-zenska ulica 7. 25050-20 Stavbno oarcelo 700 ali 1400 m*, v bližini nove cerkve v Siškl prodam Poizve »e v Sp. Šiški — Černetova ulica 32/1. 24918-20 Družinska hiša e sobo, kuhinjo in velikim vrtom, nekaj sadovnjaka. ot> glavni cesti blizu kolodvora naprodaj. Pojasnila daje Lipovnik, Limbuš pri Mariboru. 25529-20 Pekarno na prometni točki, proti majhni odkupnini oddam v najem. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 25102-19 Trgovski loka! manjši, krasen, z dvema prostoroma, ob Dnnajski c. blizu mitnice takoj oddam. Pripraven tndi za obrt aH pisarno. NasJov pove ogl. oddelek »Jutra«. 2544249 ŠpeceriJ. trgovino na zelo prometni točki v Ljubljani oddam. Potreben kapital 40.000 Din. —'Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober promet«. 25507-19 Kovačnico s stanovanjem n-ovoopremljeno, na lepem ta prometnem kraju ob glavni cesti v Savinjski doltai prodam, pojasnila daie g. Stancer, Vransko. 25527-19 Majhno pisarno takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25517-19 Lokal za prodajo sadja, teleoja-ve dr. ter 5 lokalov za skladišča, s pisarno oddam takoj v najem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Najem«. 26292-17 Košnjo s«»» ta otave oddamo na travnikih dr. Oražnove dijaške ustanove pod dolenjskim kolodvorom ta nad Zelenim hribom. Pismene ponudbe sprejema do 12. t. m. uprava »Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani« (univerza). 25330-17 Trgovino dobro vpelja-n«, nasproti farne eerlcve, na prometnem kTaju Gorenjske oddam v najem, proti prevzemu inventarja brpz zaloge. Najemnina majhna. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Radi preseli tire«. 85479-17 Košnjo 6 travnikov prodam na Cesiti dveh ee-sarjev ta Rakova jelša. — Knpcl naj se zglasijo v n»del.io 7. t. m. pri last. niči Klemene, Sv. Petra cesta 79. 25604-17 Stanovanje 3—6 sob, kopalnice in pritiklin išče boljša stranka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Centrum mesta«. 24985-31 Stanovanja po 1 in 3 sobe, v Novem Vodmatu ta na Jezici za mesečno najemnino 200, 250, 300—600 Din takoj oddam. — Prodam pa vilo na Ježicl in hišo z gospodarskim poslopjem ter zemljiščem v Mateni, posebej tudi lesen dobro ohranjen pod. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 24690-21 Trisob. stanovanje s kopalnico oddam takoj na Dolenjski cesti St. 99. 25440-21 Trisob. stanovanje lepo, oddam. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2544421 Stanovanje 2 sol), kuhinje, kabineta In vseh pritiklin išče stalna stranka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Za avgust ali pozneje«. 25421-21 Stanovanje .1 »obe ta kabineta, event. 2 sob išče dvočlanska mirna stranka za avguM. Ponndbe na oglasni oddelek »JutTa« pod šifro »Mirna«. 2543-9-21 Trisob. stanovanje solnčno, komfortno, s predsobo, balkonom ta pritiklinami, celo I. nadstropje, telefon v vili, četrt ure od pošte oddam za avgust. — Ponudbe na orrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »OiO«. 25443-21 Stanovanje 3 »ob, kuhinje, verande in pritiklin, 1 elektriko ter vodovodom, v I. nadstr. nove hiše, 20 minut od glavne pošte ugodno oddam s 1. avgustom ali preje tistemu, ki posodi 25.000 Din proti visokim obrestim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hvaležnost za uslugo«. 25457-21 Stanovanje 2 »ob ta kuhinje, v Dvorskem okraju ali blizu Rožne doline iščem » 1. avgustom. Plačam do 700 Din mesečno. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »700 Din«. 25456-21 Opremljeno sobo spalnico, event. tudi salon oddam s 1. julijem sam-r-ka osebi. Klavir, telefon in kopalnica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25485 23 Krasno sobo s strogo separiranim vbodom, parkom in elektriko oddam v Rožni dolini, cesta IX W I. nadstropje — (Pod rožnik). 25186 23 Opremljeno sobo ? hrano ali brez oddam blizu kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 2551S 23 Sostanovalca sprejmem za 250 Din mesečno. Naslov pove oglas, oddelek. »Jutra«. 25500-23 Sostanovalca sprejmem na Vidovdanski ccsti l/I. 25519-23 Opremljeno sobo z uporabo štedilnika iščem za 2 meseca. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Letovanje«. 25512-23 Sobo v Nov. mestu s hrano ali brez, pri boljši drnžiui išče avskultant. Ponudbe z navedbo cene na o!rla.«ni oddelek Jutra pod šifro »Za takoj«. 25515-23 Sobo lepo opremljeno, « parketom, elektriko ta posebnim vhodom takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25410-23 Opremljeno sobo zračno ta solnčno, z uporabo kopalnice iščem s 1. julijem. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kopalnica«. 25428-23 Sobo lepo opremljeno oddam boljši osebi. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 25436-23 Opremljeno sobo takoj oddam na Starem trgu št. 26. 25417-23 Prazno sobo za shrambo pohištva iščem Ponudbe na oglas., oddelek »Jutra« pod značko »Soba« 25458-23 Opremljeno sobo velik«, a krasnim razgledom oddam mirni stranki s 15. junijem t. 1. ▼ vili v Streliški ulici 26. 25469-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, »redi mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«! 25057-23 Več gospodov sprejmem na dobro domačo hrano. Naslov pove ogla*, oddelek »Jutra«. 25478-23 Lepo sobo separirano, opremlieno ali prazno, v novi viti, event. z vso oskrbo oddam. — Soretaiem tudi dve osebi. Karadžičeva 16/1. 25473-23 Letoviščarji! Poletna stanovanja pri železnici in avtopostaji — v bližini kopanje Vn senčnat gozd, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 25308-38 Ljubiteljem Pohorja se nudi lepa prilika za bivanje v Misllnju čez poletne mesece. Na razpolago dve sobi s kuhinjo v novi hiši. Najprimernejša za rodbino s služkinjo. Informacije lz prijaznosti pri tvrdki \ F. Iršlč v Misllnju. 25221-38 Stanovanje 2 »ob, kuhinje ta kopalnice oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 25502 21 Dvosob. stanovanje lepo, zračno ta solnčno, z delom vrta ta razsledom na Kamniške planine — event. tudi z lokalom takoj oddam boljši, mirni stranki. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«, 25508-21 tJLUm V vili ob Tivoliju se za julij odda res lepa solnčna soba z balkonom. Istotam se tudi odda podstrešna sobica ln manjše dvosobno pod-pritllčno stanovanje. Re-flektlra se samo na čiste ln mirne stranke. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 25344-23 Sobo z 2 posteljama lepo opremljeno, z elektriko ta posebnim vbodom, v bližini tehnike ta univerze takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25411-23 Opremljeno sobo »trogo separirano oddam na Opekarski cesti štev. 32. 25461-23 Opremljeno sobo s posteljo in dlvanom takoj oddam na Blei^eisoo-i cesti 5/IH. 25411-23 Frizerski salon v letovišču V hotelu »Dobrna« v Dobrni pri Celju, z vso opremo takoj oddam radi smrtnega »lučaja Podrobnosti t hotelu »D• - .V-C. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena mamica, sestra, stara mamica, tašča in svakinja, gospa vdova po rudniškem uradniku po kratki in mučni bolezni, danes ob 3. uri zjutraj, previdena s tolažili sv. vere. Nepozabno pokojnico bomo prepeljali v nedeljo dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice v Mariboru in bo položena k večnemu počitku na farnem pokopališču v Limbušu. V m Ljubljana — Limbuš, 5. junija 1931. 8161 Friderik in Adolf Turnšek, sinova, ter ostali sorodniki Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. ysi z Ljubljani. t